status 20 w. SB. itnfltaL Mwlbar, fitne 11. aprOa 19». 52. letaffi. List ljudstvu ¥ pouk in zabavo« M o*"« to. veli* w » Manboni ..po«fj»«|em a« dom a ce!o let» g K, po! teta 4 K ta za «t« Seta 2 K. _ Naročnina ta Ncro&jo S K, « dM** bveaav«r«*te deieie 0 K. Kn« hodi .m», po igen, plača na Sete »amo T K. - Narocn« *e poiilja na: Upr«««}^ „Slovenskega Oospodarja« v Mariboru. - List s« dopoiflja do'odpove" X Smm on„tv,- do-,- ,,. .«I bre* posebnt „aro*«.»«. - Po*»«,**.« >t.ne!« «o m. - Ur.dmSivo: Koroška cesta štev. i. - Rokopisi »e ne vračajo. - Uprsv&tvof Korona ZStEK 3 naročnino, inserat« m r*fclamad>e. ¿a Upravništvo: Korosla cest» Štev. 5, spreje«» ... naročnino. Inserat« t" ffciatnaate. ttuerate «e plačuje od enostopae peutvrste a aArat 4* a?i kar j« isto. I kvadratni c,brnela W,ra stane * v«. Za v^ratne oglase primeren popust V oddelka .Mala «aauaik* ..............V 'n " era° SE *P;e!elll*i0 do torka opoldne. - Net,pne refctamacije «> ;>r,iu£Jn? proste. * ^ Ma uboj kličejo! Poziv grofa Czernina, da je treba nastopiti pro-¿i političnim" voditeljem slovanskih narodov, bode na Koroškem našel gotovo velik odmev, kajti tam so tla očividno že dovolj pripravljena. V St. Rupertu pri Velikovcu se je nabralo 220 podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Nato je pisala lutrovska „Bauernzeituug' z dne 21. marca: „Kmetje neke sosedne občine (Velikovca namreč) so se izja'vili: Ce te bujskarije ne bo konca, gibljemo te hujskajoče farje, porušimo župnišča, in četudi bi se na nas streljalo." Tako smejo Nemci pisati! Ce državna oblast ne poseže vmes proti Nemcem, se bo tudi taktika Jugoslovanov morala popolnoma spremeniti. Pravice do samoobrambe nam nihče ne more odreči! je izrecno zahtevana oseba cesarjeva, v deklaraciji je izključena vsaka nasilnost in na odtrganje od države nihče ne misli, ampak le na popolno samostojnost jedinstvenih narodov v državi. , Grof Czernin je brez dokczov imenoval Cehe ve-leizdajnike. Naši nemškutarji in Nemci ga posnemajo ter imenujejo nas Jugoslovane veleizdajnike. Ce ne bo nič hujšega, bomo tudi ta sovražni naval srečno in mirno prestali. Ravno ti napadi zopet dokazujejo, kako potrebna je za nas popolna ločitev od Nemcev. Za to pa neumorno naprej za jugoslovansko samostojnost! Veleizdaja. Odkar je grof Czernin dne 2. aprila t a ¿o si dito napadel Češke politične voditelje, s katerimi se Čuti ves češki narod edinega, in jih imenoval „veleizdajnike", se čuje ta beseda v vsaki družbi. Posebno seveda v naših nemških in nemškutarskih družbah, &jer vlada velika žalost, da se tudi naša prizadevanja po jugoslovanski državi niso zaznamovala kakor veleizdajniška. Kaj so zakrivili Cehi, da se jih imenuje veleiz-dainike? Dne 30, maja lanskega leta so proglasili v državnem zboru, slično kakor naši jugoslovanski poslanci, da hočejo pod habsburško krono samostojno, češko državo, h kateri bi naj pripadala tudi Slova-Ska. Ali je to res veleizdajniško? Ravno tako malo, kakor delovanje za uresničenje jugoslovanske deklaracije. Po našem kazenskem zakoniku zakrivi veleiz-dajo isti, 1. kdor cesarjevo osebo poškoduje ali ogro-2uje ali ovira pri izvrševaniu vladarskih pravic: 2. kcior hoče nasilnim potom spremeniti vladovino; 3. kdor hoče odtrgati od države njene dele. Samo to je veleizdaja po našem zakoniku. Kaj je veleizdaja po mnenju naših nemškutarjev in Nemcev, to je za nas vseeno. Jasno pa je, da se ne da niti delovanje za Češko niti za jugoslovansko deklaracijo označiti kot veleizdajniško, kajti v deklaraciji Iz govora grofa Czerniiiat Francoski ministrski predsednik Clemenoeau je vprašal po zaupniku, ali je naša vlada pripravljena ta mirovna pogajanja. Grof Czernin je odgovoril, da samo v tem slučaju, da se Nemčiji varuje brezpogojno nedotakljivost Alzacije in Lorene. Clemenceau taji, da je stavil našemu ministru tako vprašanje, grof Czernin pa ostaja pri svoji trditvi ter tudi imenuje svojega in francoskega zaupnika, ki sta se pogovarjala o tem. Naj bo kakorkoli noče, vendar smo mnenja, da bi grof Czernin ne smel j izdajati zaupnih pogovorov o miru, kajti kdo si bo sedaj upal povprašati pri Czerninu, ali se da ž njim o miru govoriti ali ne. Grof Czernin je s tem postal nesposoben za državnika, ki bi se na'1, kakor naš eejsar hoče, v prvi vrsti trudil samo le za mir. Grof Czernin, je rekel: Karkoli se še zgodi, m i ne izdamo interesov Nemčije. Avstrijski zunanji minister bi moral govoriti: Naj se še karkoli zgodi, mi ne izdamo interesov Avstrije in njene dinastije. Av-stiijskemu ministru mora biti na srcu le dobrobit nje-£,f;ve lastne domovine in dina-lije in naj Ise okoli nas zt-odi karkoli hoče, To stališče razumemo. Czernino-vega pa ne. Grof Czernin povdarja, da mi nočemo nobenemu sosedu vzeti njegovega ozemlja. Iz tega sledi, da na- , daljujemo vojsko sedaj, ko imamo vse svoje ozemlje ( nazaj in še precej tujega, za varnost Nemči- j e, kajti Italijani, od nas pošteno tepeni, so za vselej opustili glad po naši zemlji.' Grof Czernin je v svojem govoru dne 2. aprila, s ponosom trdil, da bomo Avstrija in Nemčija rešili v Rumuniji židovsko vprašanje. Židje bodo cdslej enakopravni deželani na Rumunskem. To vest bodo nenemške in nemadžarske narodnosti v Avstro-Madžarski sprejele s posebnimi čustvi. Grof Czernin je gromel proti „veleizdajnikom* med slovanskimi narodi. Zakaj pa ni rekel, da se med Nemci nahajajo velike struje, ki sanjajo o skup« nosti z Nemčijo in hohencolerskih cesarjih; da je med Madžari močno gibanje, ki se hoča popolnoma odtrgati od države in habsburške hiše?!i Kdor je pravičen, mora predvsem opozoriti na te ne* varne struje med Nemci in Madžari. Kdo podaljšuje vojsko? Najbolj Madžari in Nemci, ki nočejo dati nemadžarskim in nenemškim narodom popolne enakopravnosti. V Avstro-Ogrski bi bila najlepša sloga in edinost,ako bi uživali vsi narodi enake pravice. Sedaj pa nas v Avstriji tlačiio Nemci, na Ogrskem Madžari. H koncu svojega govora je grof Czernin trdil, da so pred vsem Nemci in Madžari v tej vojni storili nadčloveško le!o. Kaj pa Jugoslovani? Hvala lepa avstrijskemu zunanjemu ministru za to priznanje! Jugoslovani si bomo dobro zapomnili, da so pred vsem Nemci in Madžari trpeli in krvaveli. Grof Czernin se s tem govorom, ki je vse narode, razven Madžarov in Nemcev, neizmerno razkačil in razžalil, ni upal pred delegate, ampak ga je govoril pred načelniki mestnega sveta dunajskega. Delegati bi ž njim pošteno obračunih ter ga naučili, da še je vedno avstrijski min.si^r. Njegova trditev, da ?o delegatje na velikonočnem dopustu, je laž, ker za delegata ni nobenega dopusta, kadar se gre za izpolnjevanje njih dolžnosti. LISTE d Iz usmiljenja. * • . (Januš Goleč.) Hvala Bogu! Ze nad eno leto nisem več čital v nobenem listu ali časniku spisa ter članta z naslovom: „O koristi vojne. Vojna nam vzbuja samozavest, krepi domoljubje in poraja ponos. Vojna, ključ oo vrat trajnega miru itd." V teh letih smrtne košnje po bojnih poljanah, bede, pomanjkanja in gorja v zadnjem kotičku življenja varnega zaledja se je spametovalo človeštvo v toliko, da se ne upa več lagati o vrlinah vojnega zmaja, ampaK ga proklinja iz milijonskih ust,, lioteč mu uteči iz njegovih smrtno-nevarnih in kužnih krempljev. Cafeniki iiam še prinašalo od dne do dne-poročila o novih zmagah, o tisočerih ujetnikih in bogato zajetem plenu. Meni se dozdevajo te vesti ledeno mrzle, ker zrem v duhu za vsako zmago nepregledne poljane posejane z grobišči onih, ki so morali pod bojno grudo do sodnega dne, da se j» le lahko natisnilo v liste: Zmagali smo! Da zmagali: a s tisočerimi žrtvami in h potoki lastne krvi. Prebiral bi v zaledju če vsakdo zmage oznanjajoče vesti, ko ne bi hranil vsak časnik onega predalčka «črvi in gorja, ki nosi v srce grizeči napis: „Seznam izgub. Naš« žrtve za domovino." O ta seznam izgub, iztisnil nam je že t teh letih globoko morie solz, odprl brezna družinskega gorja. Za fronto vidiš vsaj z odejo zemlje pokrite mrliče; do- ma pa trčiš skoro pri vsaJtem koraku na še žive, nepokrite hromce brez nog, rok, slepce — invalide. Na Črni, z grudo pokriti grob ti zdrkne in kane solza. sočutja, se obrneš vstran, obrišeš solzo in odhi-tiš na kraj, kjer ne vidiš leseno priprostih križcev, znakov prezgodnje smrti. Pa danes ti je pokopališče vsako mesto, vsaka vas, da, pri nas celo že skoraj vsaka hiša, ki nam silf pred oči gomile, zaznamovane z živimi križci brez nog, rok in oči . . . Spočetka vojne so se prikrivali ti živi grobovi zmagožejni javnosti; a dandanes so pokopališča že tako razsež-na, da jih ne morejo več zapirati vrata bolnic in invalidnih zavodov. Grob na fronti in doma! To je črna kolajna te vojne« 1 vlsši&sl Sedel sem v Gradcu za pisalno mizo v zaduhli sobi, čorgajoč po papirju s peresom imena tisočerih mrličev. Sem se privadil s časom na to delo, da sem ga lahko opravljal brez srca, da, brez vsake misli. Igral sem ulogo rablja, ki si oskrunja roke s člove-ško krvjo za denar, za vsakdanji kruh. Mojemu debelemu seznamu izgub je povzročal odmor edino le zvonec na zunanjih vratih, ki mi je cingi^al na uho prihod raznih strank. Prihajali so v sobo vojaki in Civilisti. Jedni, da sprejmejo z uradnim pečatom potrjeno naznanilo smrti, drugi, da bi zabeležil njih Izmena v knjigo življenja — v pooočne buicve. Taka je bila moja služba: Zapisoval sem smrt in življenje. Pozvančkalo je nekega jutra na naVh zunanjih vratih dolgo zategnieno brneče, s trikratnim presledkom Sluga je odprl vrata, po hodniku so se za-čuli počasni, trudno drsajoči koraki. Prišloc je potr- j kal trdo in premišljeno na notranja vrata. Na moj nič kaj vabljivi: „Noter!" so se odprla vrata na stežaj široko. Človeška roka je porivala od zadaj skozi duri vojaka, ki se je nekako branil vstopa. Potiskan od zadaj je stopal počasi, boječe, na tla uprtega pogleda. Ni bil prostak, ampak nadporočnik, spremljan od elegantno oblečene dame. Na sredini eobe, ga je pocuknila spremljevalka nekoliko nazaj, obstal je tu. Tlesnil je po častniško na lahko s petama ter se z-ravnal v vojaški pozdrav. Bil je velike postave, še z mladeniškim pajčolanom ovitega obraza, a brez — oči . . . Pozdravili ste me dve mrtvo proseči, prazr ni, globoko ugreznjeni očesni udrtini, iz r.aterih so se spuščale solze, znak šiloma usahnelega vira luči. Slepec je stal, zravnan po vojaško, ni odprl ust. ni izpregovoril. Mladolična dama je zaprla počasi dar i. hušni-la proti meni, govoreč nekako sramežljivo: „Poročila bi se rada!" Nehote sem preslišal te njene besede, ker sem zrl osupnjeno ginjen v živi grob, v — slepca, ki ni videl, ne govoril, pač pa jokal. Dama menda ni uganila mojega zamaknjenega sočutja, zato je tudi nadaljevala, kazaje s kazalcem na slepca: „Gospod, ta-le nadporočnik je moj ženin." Tedaj sem pa le uprl oči v to božjo stvarco, ki mi je pritiščala ženina, slepega in menda coio muta-stega Nevesta je bila kot jelka vitke rasli, mlado-ponosnega obraza, raz katerega pa niste odsevali ne ženska milina ne ljubeznjivost. ppft?!«-' „i (Konec sledi.) att au 'L, «SLOVANSKI GOSPODAR. M. aprila mt. Nemški razgrajači na shoda v Št. Janžu odbiti. Shod, ki sta ga bila sklioala za minulo nedeljo j v St. Janž pri Spodnjem Dravogradu poslanca Ko- j cošec in Verstovšek, je bil nepričakovano dobro ob- l iskan. Bilo je gotovo preko 2000 naših mož, žen, mla- \ deničav in deklet. Bilo so tu zastopan» Dva veka, in \ Mislinjska ter Labudska dolina. Kar nas je posebno ; veselilo, je Lila izvanredno številno zastopana sosed- j na Koroška. To pa tudi ni čudna Saj s® naši, pod Se silnejšim pritiskom nego mi živeči koroški bratje doma ne smejo niti ganiti in zato je umevno, da so z veseljem porabili priliko, ki se Jim je nudila, da s« morejo neovirano pogovoriti s svojimi bran, jim potožiti svojo bol in gorje ter si na ta način olajšati srne. Kraj je bil zelo ugoden za shod, ker se stekajo v Spodnjem Dravogradu tri železniške proge, ona iz Maribora» ia Celovoa in Celja. Mnogo ljudi pa je do-Blc tudi več ur daleč peš, dočim so 'se zopet mnogi pripeljali na vozovih, okinčanih z narodnani iroboj-nicami. Tako se je zbralo na zborovališču najmanj 2000 ljudi. Dr. Korošec govori. Zborovanje se je vršilo na prostornem dvorišču gostilne Cas. Na predlog poslanca dr. Verstovifeka Je bil izvoljen za predsednika domači župan Bart, ki je «borovaloe pozdravil ter dal besedo dr. Korošcu. Voditelj jugoslovanskega kluba je povdarjal ve-krivice, ki so se godile našemu narodu in se mu Se vedno goke. Nemeo je bil gospod — Slovenec hlapec, Nemke gospe — Slovenke dekle. To razmerje bi hoteli Nemci ohraniti in potem bi bili zadovoljn«. Govornik omenja preganjanja, ki smo jim bili izpostavljeni Jugoslovani tekom vojne. *».-..... (Klioi nepopisnega ogorčenja: To j. kultura!} To se jim ni posrečilo in se jim tudi ne bo, (Klici: Ne, se jim ne bo! Nivdar na« ne bodo uničili;) Toda ta preganjanja so nam končno •dprla oči, da bomo mogli žive j svobodno in neovirano le v lastni jugoslovanski državi. {NavduAoni klici: Živila Jugoslavija!) Nemški In nomškuti^siii razgrajači. Ko je dr. Korošec govoril že kake pol nre, pa pride na zborovališče kakih 200 Nemcev pod vodstvom žihpoljskega Lučovnika in urednika „Marburger Zeitune" Jahna. Naši so sprejeli nemškutarje s klioi : Prod z nemčurji! Ven z nemčurji itd.! Ti so večinoma ostali v bližini vhoda, oziroma izhoda. Neka* pa se jih je pomešalo med ostale zborovalo».-: Da so kili Nemoi mirni, bi bili pač mogli ostati neoviraro na zborovanju. Toda oni so pač prišli na naš shod, z namenom, da ga razbijejo. Saj j« nedeljska Marler gerc a" poživljala svoje pristaše, naj so udeleže zborovanja v največjem številu. Med vr3tomi ¿e pri tem namignila, za kaj gre. Temu primerno so se seveda Nemoi tudi vedli. Motili so izvajanja dr. Korošca z raznimi medklici, med katerimi j« bila stara, Se obrabljena fraza „Hochverräter" — V»T*»zdaj»-ho." Cemn motite nafta zborovanja? Nekaj Nemoev se j» — kakor smo o«e ;rii ž» zgoraj — pomešalo med ostale zborovalee in ta so .«e v ozadju stvorile posamezne skupin», tet so burno razpravljale. Govornika v ospredju ni nihč« v»č čul. Nemci so se delali silno lep». Rekli »o, da mas vera uči, da se moramo ljubiti med seboj. Toda naši kmetje so jim dobro odgovarjali. Posebno so JiH vpraševali: Cemu nas hodite motit na naša zborovanja?! Čai mi vas pustimo pri miru in nikdar ne motimo r&ših zborovanj. Sedaj Se bolje poznamo Nemoe, S» «ia.j vemo, kakšni ste! Proč od Nemcev^ ¥*»o*lavod svojo zaščito. Neraškntarska Junaštva. skrr." Na potu iz St. Janža v Dravograd je napadlo takih 40—BO nemčurjev enega samega Slovenca. A mož pa se ni ustrašil nemčurske golazni. Zavpil je: Kdor se me dotakne, naj kar prej napravi testament! In četa „junaških" nemčurjev se je korajžno razkropila» Nemčurji so si hladili svojo jezo nad žalostnim porazom v St. Janžu s tem, da so na barabskl nači napadali na oesti mirno idoče Slovence. Franca Mr-zo iz Smartna, ki je čuval domači voz v vasi, je napadla nemčurska druhal z noži. Mrzu je dobil zabo<' Ijaj z nožem v desno robo in na glavi. Bil je ves ki rav. S» so s» oni naši, ki s« se mislili odpeljati z vlaki, rraSali na kolodvor v Spodnjem Dravogradu, so jih nemškutarji čakali, da jih napadejo. 'À tam, k*er j» bila večja, skupina naših, se te barabe v gosposkih oblekah niso upale ganiti. Pač pa so napadali .posamezne Slovence. Tako je navalila nemčurska tolpa na nekega našega kmeta, ki se je skozi Sps Dravograd vozil domov; napadli so ga, pretepli 'do krvi t»r gg, sploh težko poškodovali. Druga tolpa Je navalila na peronu na nekega Slovenca in ga je fr-rožnih le z veliko težavo iztrgal iz rok teh zbesne-ležsv. Nemškutarji z obvezanimi glavami In nosovi. Nekoliko se da fa nemška zbesnelost razumeti po krvavih glavah, ki so jih odnesli iz St. Janža. Tam v bližini postaje Spodnji Dravograd je mal studenec, katerega okolica je bila vsa okrvavljena. Pri tem studencu so si namreč nemški in nemškutarski junald spirali svoje krvave nosove. Bila je Še srefia, da so imeli na razpolago dovolj „flajštra" za krpanje razbitih nosov. Toda še večja Škoda se Je nemš« kutarjem zgodila z izgubljenimi klobuki in palicami,, Bkoro vsak drug je zapustil bojišče brez klobuka, a približn» vsi so odhajali domov brez pali», so stal« v rokah Slovencev kot znali zmage. lKjj^riia litt«. SLOVB&SKI GOSPODA». ¿trna » N Cilj« balkanskih narodov in vse dežele, nad katerimi .,8 gospodovala Turčija in si u stvar, t i svetovat» državo nasilja in trgovskega nadvladja, katero bd pa bilo za Ameriko ravuotako nevarno, kakor je zs Hvropo. Kaj nam je torej st >rity Blejkofrrej sem pripravljen govorit* o pravičnem itt častnem miru, razpravljati vsak čas o miru, v katerem ne bodo prikrajšani ne močni in ne slabi. Ko sem pa svoj Čas predlagal tak mir, je prišel odgovor od nemških poveljnikov v Rusiji in jaz ne morem krivo razumeti pomena tega odgovora. Amerika sprejme to izzivanje Nemčije, katera je še enkrat izjavila, da naj sila sama odloČi, ali bi naj vladal pravični mir ali mir. ki ga hoče Nemčija. Na izzivanje Nemčije ima Amerika samo en odgovor in ta je: Sila do skrajnosti! Sila brez mere in meie, sila, ki bo svetovne postave spet opravila v pravi red in bo izključeno vsako samola-stno gospodstvo. Tedenske z*. Cesar tolaži bedno ljudstvo v Primorju. Cesar se je te dni mudil v Istri in se je na lastne oči prepričal o veliki bedi, ki vlada med ljudstvom v južnih pokrajinah vsled krivde nemškega urad nišiva in osrednje vlade, katera skrbi predvsem, da je nemški del drž*ve dobro preskrbljen z ži vili, za Slovane pa se ne zmeni mnogo. Cesa*-ni sprejemal samo visoko gospodo in nradništvo lom več je naravnost zahteval, da hoče govoriti z ! lüií -h« mina. Sv. birma v braslovški dekaniji. Sv. birma se bo delila letos v Braslovčah dne 14. julija, na Vranskem dne 15. julija, v St. Juriju pod Taborom dne i i? julija, v St. Pavlu dne 17. julija. Cesar odlikoval odličnega slovenskega duhovnika, Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. se nam piše: Ginljiva patriotična slavnost se je vršila na velikonočni poncleljek v naši župniji. G. okrajni glavar je izročil tukajšnjemu velečastitemu in občespoštovane-jsu gospodu župniku in duhovnemu svetovalcu Jožefu Sinko visoko cesarsko odlikovanje: zlati zaslužni križec s krono. Ker je bilo vreme prav ugodno, se je vršila dekoracija na prostem pred cerkvijo. Za to odločen prostor je kinčala v ospredju z venci okrašena podoba presvitlega cesarja Karla. Udeležili so se ie slovesnosti učitelji s šolsko mladino, Mar. družba, veteranci in velika množica faranov. Po primernem nagovoru g. okrajnega glavarja so častitali odliko-vancu šolarji in drugi. Bog dal, da bi se izpolnile želje, izražene pri tej priliki! Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Barbare pri Vurbergu je dobil Č. g. Jožef Potočnik, kaplan v Šoštanju. — Za soprovizorja župnije sv. Mavricija v Jnrkloštru je imenovan č. g. Frane Gartner, župnik pri Sv. Marjeti na Planini. Letošnji novomašniki lavanfinske škofije. Gg. Hogoslovci iz 4. letnika: GašpariČ Janez Ev., Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; Pretnar Jožef, Gorje pri Bledu (Kranjsko): Sunčič Alojz, Sv. Križ pri Ljutomeru. Iz 3. letnika: Greif Ivan od Kr., Sv. Marjeta ia Dravskem polju: Mikolič Jurij, imejitelj srebrne hrabrostne kolajne in Karlovega četnega križa, Ze-tale: Pavlič Aloiz, Loka pri Zidanem Mostu;' Sku-bnJi VeknsTav, Velika Nedelja; Tomaži? Anton, Ljutomer. Poroka. Poročil se je g. dr. Mafko Dolenc, profesor na c. kr. moškem učiteljišču v Mariboru, z gdč. Marijo Logar iz Ajdovščine. Naše iskrene čestitke in obilo sreče! Odlikevaa slovenski častnik. Že tretjič je bii odlikovan nadporočnik g. Josip Malenšek, in sicer tokrat z vojnim zaslažnim križcem j; meči, tret jega razreda Vrlemu slovenskemu junaka iskreni Čestitamo! f Šolski vodja Alojzij Arnečič. Iz Slovenigradtv se nam poroča, da je dne BO. inarci ob 1. u? ponoči v Gospodu zaspal v 62 letu svoje starosi šolski vodja, častni občan pameški in posestni Alojzij Arnečič Pokojnik je bil vzor-moža, kal rega je moral vsak spoštovati, kdor ga je pozne Svetila mu večna luč ! Za .Jugoslavijo so se Še zadnji čas izjavil:: Občinski odbori občino Jarenina pri Mariboru in Tlošnica pri Slov, Bistrici, narodno ženstvo v Delu in Hrastniku 890, Ponikva ob južni žel. 1450, Spod. VoPčina 58, Rogoznica in Dolgenjive 166, dekleta ,T fca^rfiu 95, Maribor mesto (nadaljni izkaz) 605, O rakec (1. izkaz) 1230, Hranilnica in posojilnica v Vu-«oniol. Na Koroškem: Občinski odbori: Jezersko, Blftško in St. Danijel pri Prevaljah: po župnijah: gt. Jakob v Rožu 1001, Sveče 347, Sele 148, Blato 280, Cirkovče in Nončavas 74, Vogrče 215, Črna 1230, St Danijel 388, Ledenice ?|48, Rožek 61, Podkrnos p. Celovcu 61, St. Lenart pri 7 studencih 285, S. Janž ▼ Rožu 310, krajni Šolski svet Vogrče. Beaeški Slovenci za jugoslovansko deklaracijo Jugoslovanski klnb je prejel 50Ó00 pedpiso beneških Slovencev kateri želijo biti združen? z avstrijskimi Jagoalov&ni. firašiti faiiovonei, kje sie.J iz Gradca flpaočajo, Aa je ie bo¿da nekakin ¿¿>0 oseb podpisalo jugoafen,. ciei'JaracijO. To je pač tako malenkostna številka, moramo na vsak način vprašati; Kaj delajo piavaa-prav graški Slovenci'( Spijo spanje pravičnega? Al. so se že popolnoma odtujili, ali se pa morua celo še sramujejo priznati, ua so SlovenciSkrajni čas bi Ž3 bil, da se čujo o maio vetjem gibanju m zanima» njn za Jugoslavijo."*-— Vse na plan za našo sveto stvari Da jih ni sram! Nemški iisti priznavajo, da so bili Nemci v St. Jaužu pri Sp. Dravogradu tepeni. Toda brez laži seveda tudi to pot ni šlo. Ta3^) lažejo, da so bile na shodu večinoma ženske in nedorasli dečki ter mnogo pijanih ljudi. No, pijane smo videli na shodu le nemšJcutarske barabe. Tocia če je res, da so bilo na shodu le ženske in nedorasli dečki, kako to, da so se pustili Nemci od njih natepsti ? Taki junaki! Pa jih ni sram! Francelj Girstmayr, ki je tudi odnesel neprijetne spomine iz shoda v Št. Janžu, se je vozil v torek, dne y. aprila, v uradec h Ciaryju. Ali mu je šel pravit, kako je tekel iz St. Janža v Dravograd, ali je šel iskat v Gradec, česar ni izgubil, to nas malo briga. Francelj in Clary ne bosta delala naše politike. Zgodovinsko društvo ima izredni občni zbor dne 21. aprila ob 4. uri popolcine v mariborskem Narodnem domu (v starih čitalniških projstorih). Na dnevnem redu je sprememba društvenih pravil. Z občnim zborom je združeno javno predavanje g. dr. Medveda o slovstvenem in socijalnem delovanju dr. J. E. Kreka. K obilni udeležbi vabi odbor. Nasprotniki Tiskovnega doma. Jeza lomi nasprotnike Tiskovnega doma, ker se slovensko ljudstvo toliko živahno zanima zanj. Da bi veliko navdušenje za prostovoljne prispevke vsaj nekol.ko zadrževali, govoričijo, da se Tiskovni dom ne bo mogel postaviti, češ, da tega mesto ne bo pripustilo. Da je taka govorica prismojena, pač menda vsak pameten človek spozna. Tiskovnemu domu v Mariboru poklonijo gg. kaplani cSekanata Šmarje kot pozdrav g. kanoniku Bohanec 135 K in sicer: A. Spari, St. Jurij ob južni žel., 40 K; M. Cepin, St. Jurij ob južni žel., 20 K; L. Amon, Slivnica pri Celju, 5 K; A. BeraniČ, Sma-rie 50 K; F. Molan, Šmarje, 20 K. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Zuraj Jože, Maribor, 4 K; Neimenovan, Sv. Trojica v Slov. gor., 8; Brišnik Mihael, Vransko, 7; Ozimič Marieta, Gornja Bistrica, 6; Neimenovan, Slivnica pri Mariboru, 4; Rodbina Adelstein, Studenice, 4: Hojnik VincenC, Prihova, 4; Znuderl Jakob, Sv. Benedikt v Slov. gor., 10; V Lahoncih pri Ormožu so darovali: Meško Jula, CanjKO Jula po 2 K; Zmavo Verona, ErhatiČ Liza, Klobasek Ana, Kosi Marija, GaŠperiČ Marija, vsaka po 1 K; Pri Sv. Benediktu v Slov. gor.: Donik Marija, Sipek Matilda, Znuderl Franc, vsak po 2 K; Pri 26. strelskem polku nabral ® komaj polovico, doČ.rn uaa-jo gra&eaki toliko, ali pa. še v»5 kakor pred v».jeko. Ak» pajd» tako naprej, lahko že «tanes ¿zr včunimu mM*», ko ne bo več živine. Govornik aoliieva omej-iev msea in uvedbo mesnih kart. Prtullagi kcnoino, naj se: L izvrši popis živine po starosti. 2. [üttsti vsakemu posestniku toliko živine, kakor í¡ o3"Omrja velikosti njegovega posestva.; 3. živina izpod 250 kg se sploh ne sme klati. Bosianc«' Pfó k povdarja, da je ljudstvo že po, olnoma obupano. Navaja več slučajev zlorabe ocl strani nakupovaleev živine. Poslanec dr Korošec jovdarja, (ia je m ogo noizvedliivih, dokler traja vojna. Glavno je, d: nam da,¡o že enkrat mir, ki ga zahteva ljudstvo. Glatv, predpisa bi morala dati Štajerska mesečno 8230, ; mora ia mesec dati 27.000 glav živine. Zakaj? Ker nas nikdo ne brani. Namestnik Clary se ne zmeni za kmetsko ljudstvo, posebno za slovensko ne. Mi tu a Slov. Štajerskem pa moramo dati še več nego drugi, ker srno ubogi Slovenci. Dati moramo več v zaledju in na Ironti. Ravnatelj Sohneiter govori o rek viziolie živine, in toži, da so merodajni krogi nedostopni vsem pametnim nasvetom, da bi se omejilo re-kvizieijo živine. Poslanec Pišek poroča o rekviziciji sena in slame. Razmere so neznosne. Zahteva, dase naznanijo vse krme že meseca moja in izjednačijo kontincenfi na vse dežele enako. Dr. LojnSiČ pr'zna^-va.da ]e mariborski okraj največ trpel vsled rekvizi-eij .sena in slame. Priznava O; ravičertošt pritožb. A urad za krmila v Gradcu niti ne odgovarja na pritožbe. Ljudje so morali raztrgati že strehe, da so živino obvarovali pred poginom. Razprave so se poleg omenjenih govornikov udeležili tudi župnika Cede in Strakl, župana Galunder in Ratej, osrednja odbornika štajerske Kmetijske družbe Petovar in Stajnko i¡ urednik Žebot. — Poslovalnica slovenskih poslancev bo začela kmalu delovati. Dopise, pritožbe radi rek-vizieij in v enakih zadevah je pošiljati načelniku Po-slovaiiaioe dr. Karel VerstovSeku v Mariboru. Kako se kmctskemu ljudstvu delajo nepotreoni stroški! V soboto, dne 6. aprila, so se štiri kmetske ženice iz ljutomerskega okraja pritoževale, kako nepotrebne izdatke jim je povzročilo mariborsko okrožno sodišče z nemškimi vabili. Dob le so klic k nek: kazenski ra,zpravi in ko so prišle, se jim ie rekL, da je njih pot v Maribor čisto nepotrebna in da b; lahko ostale doma, ker niso bile klicane za pričo kakor prej v Ljutomer, ampak so bile obveščene samo o glavni razpravi kot zasebne udeleženke, vsled česar tudi ne dobijo nobene odškodnine za pot. To so zvedele šele pri razpravi, ker je bilo vabilo samo nemško in ga niso razumele. Tudi razprava je bila razni-na na 9. uro, na vrsto pa so prišle še le, ko je že davno poldne minilo. Ker niso razumele nemškega povabila, so imele velike izdatke za daljno potovanje v Maribor, za prenočišče in jin zadene tudi izguba časa za dva dni, medtem ko vlada na deželi tako veliko pomainjkaoije delaivcev. Kakor smo poizvodeli, taki slučaji niso redki. Zato prosimo g. prezideuta o-krožnega sodišča, naj vse potrebno ukrene, da se ljudem na deželi ne bodo nalagala tako nepotrebna bremena. Seme. Posestniki in najemniki v področju mariborskega okrajnega glavarstva dobijo semenski fižol, Koruzo, proso in ajdo. Prošnje morajo takoj poslati okrajnemu žitnemu nadzorniku na mariborska okrajnem glavarstvu. V prošnji se mora navesti občina, kjer se nahaja njiva in velikost doticne njive ter koliko se rabi semena. Oddaja pesinega semena. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Bismarckplatz št. 3, je dobila večjo množino pesinega (roninega) semena, katerega oddaja štajerskim posestnikom za ceno 10 K 1 kg. Naročila se pošljejo na gornji naslov. i se je nabralo dne h. t. «n i-.; K ¿4 s»-.^e vojv e ; v Ottlijeaem zavodu v Grad u Blagiu- darovalci-.,. i EajpnUrčuejša hvaia ! Gornja Radgona. Na Velikonočno nedeljo p - | po kine smo potožil* v tukajšnji rodbinski g t } «JCi grofov Fuaf .irchea k večnemu po&Uu na.i j poročnika grou Ridoifa Funk.rclien, padiega j G.vbcijt 1. 1914. Z ajun objokuje ^r fovska dv. j jica Funfkirchea že drugtga in zadnjega sin«. .'■* »r;? t-»l>ti» P s ri VcjflP. Ivanjkovci. Lovro Petovar, u. kr. poštar in vele, osestnik v Ivau,;kovc:h, je bii v letu 1910 o<5 gra-ških vojaških sodišč obsojen na 18 mesecev težke ječe ter je bila od tega sodišča preganjana tudi njegova soproga. Na njegovo pritožbo ga je višje deželno sodišče v Gradcu z razsodbo z dne i:!, marca 1918, štev. Wa 1-18-3, popolnoma oprostilo brez vsake obravnave. Sv. Anton na Pohorju. Vsem prijateljem in ča- j sfilcem sv. Antona se naznanja, da je tukaj na tret o j nedeljo po Veliki noči dne 21. aprila 1918 (Var,st\o in dežele, na Av-strijs^eoi, Ogrskem in HrvateSism S» pa ima« precej p&fcie Iflfeve živina, «od '¡«m ko imar mo mi že skoro f raz:.® hleve. Tiüo se ttel* r.amU Na i bi se že vendfeir enkrat nehalo s prisihÄ oddaj» živine. — Golobinlski občani. Sv. Etna po Prisiau. oae 14. ^i^a i- i. pride naš g. drž. in dež. poslanec dr. Franc Jankovič poroč»t svojim vclilcem o delovaoju v državnem zboru in o velikem napredku Jugoslovanskega kki ba Shod se bo vršil popoldne po večernicah ob 3. ari v prostorih župnišča pri Sv. Etni. Poslanec bo govori! o nasilnih rekvizicijah živine, sena in žita. Po' vabl/em so na shod volilci iz Srnarskega, rogaškega in kozjanskega okraja. Udeležite se shoda gotovo v velikem števila, da se pogovorimo z gospodo r, poslancem o naših težavah in mu izročimo 3vo e že je. Pridejo tudi bratje Hrvatje. Dae 14. aprila k Sv. Emil Zibika. Povrnil se je iz ruskega vjetništvi dne 23. marca Leopold Smole, posestnik na Sko- sv. Jožefa) prvi mali shod Slovesno sv. opravilo bo i fiji. Razveselili so se ga domači, sosedje in znanci, i ob 10. uri. — Drugi, večji shod je na bi. koštni pon- \ Dve dolgi leti se nismo videli. Niso zaman molili ; deljek. Na binkoštni pondeljek bo tukaj dvojno sv. o- j otrocj) saj- pravi pregovor : Molitev nedolžnih : nroviln • n^ir» aK ooirlmiVi in Hriirrn aH "ti nn. j ,, , . i v , , i oblake predere. Upajmo, da se še prav kmala l povrnejo drugi, ki so še tam v daljni Rusiji. Dopisi. Maribor. Dne 8. aprila t. 1. je po daljši bolezni v 29. letu svoje starosti umrla Štefanija I*akner, uslužbenka v Cirilovi tiskarni. Pognb se je vršil v sredo popoldne na mestnem pokopališču v PobreŽju. N. v m. p. 1 Leltersberg-Iirčevlne. Gospod Aleksander My-dlll, trgovec v Mariboru, je podaril naši Šolarski kuhinji 125 kg kisle repe, za kar se mu odbor v imeni, revnih šolarjev najsrčneje zahvaljuje. St. Ilj v Slov. gor. Prireditev našega Bralnega društva aa Belo nedeljo je > bila zopet sijajna. Broi posebnih vabil in agitacije je prišlo toliko dragih nam1 gostov iz domače in sosednjih župnij, da je bil Slovenski dom daleč premajhen za vse, ki bi bili radi navzoči. Celo iz Spilfelda in Strasa je prišlo le re število naših ljudi. S pri-tditvi.o smo bii i docela zadovoljni. Hvala lepa naši mladini, domačemu in ja-"eninskemu pevskemu zbori; ter vsem, ki so prišli v „ašo sredo. Jugoslovansko navdušenje je vljualo !a lan po vsem St. Ilju. Selnica ofc Mnri. Dolgotrajna borba za bro > pri »Murbofn« je hva'a Bogu ugodno izpadlr« Dne 20. aprila dopoldne se že vrSi tozadevn i komisija pri brodu ca slovenski strani Mure. Pr sostvovati sinejo \si, ki se zanimajo za nojro potrebno gradnjo broda. Št. Jurij ob Sčavnic«. V goricah g Krefta poštarja in veleposestnika v St. Jurj« ob šcavnu i pravilo: prvo ob sedmih in drugo ob urL Dravska di lina. Stiod v št J>nžu, ki je bil v i pr v; vri ti namenjen Korošcem in S.p MisUgjsK « i dolini, je dobro vplival tu;i na štejfrsko G rn;.' j Podravje Spra vi! je na noge naše posilto< mce k Marenberga in Mote. da so se fli poskušat s s!o venjegraSkimi in Koroškimi tovrariši v umetnosti, ki se ji pravi pobeg. Dasi nismo b.li torrj p dravski Slovfuci na shod posebej povabi eni. ka | kor so biii koms ndirani Ntn ci, «mo irt cb. vt-ndar. i kar se je potem na vfclu vicielo, n; d niimi vr ;] čin o Z-i ločitev duhov je pa ta shod nu«o;,o pri \ pomogel Takej jp uaraštlo število tistih, bodis | da so bili na shodu al so čali o r jt ni «»m | praviti ki so sprejeli ge o s shoda za svoj . | Nikdar nobenemu Nemcu s« ne klanjati K Ršn ges^o so kaj sprejeli Mučani, pri vuzeniškem Lo bewei»u ki jih ie povabil grede k sebi, boi^ pori čfsl. Rsbnita na Pohorja. Na Belo nedeljo je b ' občni zbor našega bralnega društva Udeležba j bila z • »žirom na krajevne in časovne razmer ; ze.o povoljna. Podali so se lepi nauki o delovanju bralnega društva katerih smo se zopet spomnil \ Udnine se je nabralo 91— K. Pristopajte prian j k bralnemu r rušiva, ki ponuja obilni p->ak;-», raz ; vedrda i1" 7,"h?»v»> J St. Ilj i ri Velenju. Govor g. cir. Hohnjeca na. občnem zboru izobraževalnega društva je vzbudil v t naši župniji navdušenje in veselje za izobraževalno s delo. Tudi me mladenke se hočemo udeleževati tega dela. Dvigniti hočemo svojo izobrazbo. V okvirju iz-< ohraževalnega društva si bomo ustanovile deklišk zvezo. Upamo, da si bomo kmalu' izvolile svoj odbor. Sv. Andraž pri Velenju. Slovensko katoliško iz-c-! raževal;:o društvo priredi v nedeljo, dne 14. t. m., ob treh popoldne, dve gledališki igri in sicer: „Mu-. tasti mn zi kan t" in „Volkašin." K prav obilni udeležbi vabi odbor. Konjice. Na Velikonočni pondeljek je umrla na Brdu v G7. letu svoje starosti Marija Kokol. Bila je ; vzgledna krščanska žena in mati in skrbna gospodi-' nj'a. Svetila ji večna luč! Celje. Duhovne vaje za dekleta Ocuo pri Sv Jožefn nad Celjem po tretji nedelji po Vel. noči Začetek dne 22. aprila zvečer ob 6. Sklep dne 26. aprila zjutraj. Dnevni red po novem času. — Predstojništvo misijonarjev. Ttajhenburg. Po daljšem rresleffloi ie priredilo ! naše izobraževalno društvo zopet igro, deloma pouč-j ne, deloma zabavne in šaljive vsebine, ki je prav le-| po uspela. Igrali so dobro. Ljudi pa je bilo toliko, ' da je prostorna dvorana kaplanije bila premajhna i i ; jih mnogo ni dobilo več prostora. Ocl čistega, dobička se je poslalo 200 K za dr. Krekov spomenik. Velil o ; zanimanje za prireditev pa bo druitvu v spodbudo. da prav kmalu zopet kaj enakega uprizori. — Iz ru-' skega vojnega vjetništva, sta se vrnila Pribožič Mi-' ha iz Ponikve in Strr.ad Jožei iz Stolovnika. Pravita, da jima še ni bilo preslabo. Iz brežiškega okraja. Dobro bi res bilo, da bi i ne bilo več strogega rekviriranja žita, kakor smo že j čitali v „Slov. Gospodarju." Koliko žita bi mogli oddati, bi se pa mi občani iz Golobinjeka ne mogli zavezati pred žetvijo, ker je pri nas slab žitni kraj in i ridejo raznovrstne uimo ter še za nas ne zraste do-! vol žita. DrŽava bi se pač naj zavezala, da ne bode ¡j več rekvirirala vprežne In druge potrebne živine, ker Če ne bo živine, ne bo ne gnoja in ne žita, Pre-[ rej živine smo morali oddati tudi zaradi pomanjkanja : krme. Vsak mesec smo v strahu zaradi živine. Gosp. \ župan pravi, toliko glav živine moramo oddati ta mesec In vsi se v strahu povprašujemo, kje je bomo (o-• liko vzeli. Ne vemo, če je res ali ne, ljudje govorijo, da bodo nam slovanskim Štajercem in tudi Kranjcem , otrv/ali vso živino do zadnje«» re; »v V ofmSkero de- Vojak v Mariboru (I. S.): Naši poslanci so vse storili, da se pusti kmetske črno1, ojnik« na dopust. - Petošolec v Celju: Taki \ o ■! listki riso za naš list. — Pol ji ane: Brez podp »j,, roma v koš. — SrediSče: Preobširno. Pride v »Stražo«. — Sv. Benedikt v Si. gor.: V taki rt i kočljivih zadevah je najbolje, da se obrnite do ! spretnega pravnika. — Prerod pri Jnršincib: I Žal, da je tako. Rekvizicija živine je sedaj povsod | tako ha la. Edina pomoč proti rekvizicijam je ko | nec vojske. — Š pital i č: Preobširno. Bomo pri i hodnjič nekaj porabili. 1 Ciriloma Tiskarna v Mariboru vljudno naznanja v?em cenjenim odjemalcem, da je prisiljena cd zdaj naprej pošiljati naročeno blago „priporočeno', radi česar se bodo reči seveda podražile za 25 vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošiljate?, da celih velikih zavojev, česar se ved ■ pošta te povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da se i >j i?*da preveč za nepotrebne poštnine. V Molitvenike za birmance. Botri najrajši kupijo birmaccu lep molitvenik za spom;n. Prav je tako Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovez skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja mater a?a. Radi tega nekaterih molitvenikov r.i več d> biti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nek ¿j sledečih prav primernih molitvenikov za bir-manee v različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah f Marija Kralj ca vseh svetnikov po K 310; 3 30; 410. Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; 3 10. Rajski glasovi po K 2 90; 310 Češčena si Marija po K 140; 2 90; 3 30. Skrbi za dušo po K 290; 310; 4 10. Duhovno veselje po K 3—; 430; 4 70; 490. Jezus prijatelj otrok po K 2 90; 3 60; 3 80. Angel j varih po K 1-40. Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin manj. Za birmanee najbolj priporočamo „Dohovno veselje", ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razn pobožnosti k Boga sv. Duhu. Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še d «zdaj 3ploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo. ■nu v ___ Ti molitveniki se lahko naročijo pri Tinkami sv. Cirila v Mariboru. Doposla se bodo priporočeno. Posestniki! Ze pred 10 leti so ¡.ospod. rski časniki pisali, da je samo v naši državi perutnina do-našala letno 7 milijonov K več dohodkov kakor pa goveja živina. In dandanes, ko } rodajate drobne živali najmanj desetkrat dražje in vam perutnina tako-rekoč zlata jajca leže, l>o se pač v sak dober gospodar varoval katerekoli izgube svojih živali, ker škoda bi bila prevelika. Zato vam prav toplo priporočamo sredstvo „Palma" in vas opozarjamo no tn^atltv-no naznanilo v našem listu. Siran*. BLOVIHSKi äOdfÜÜAB it. aprila 101«« I-i' terijsbe >>tevi?kehrst, 3. aprila 1818 42 47 87 68 Í0 Dnnaj, 6. aprila 1918 47 3 26 28 26 I MALA' MAZMA Ena besed» staue IG vinarjev. XX *e: XX Kupim konja ponija okoli 160 en viaokega; starost 6 — 9 let. Naslov: Ivan Poznič, pes. Šmartno pri Gornjem grada. 429 Staro pohištvo se kapi oeiroma Kamenja za živila. Vamlek, Maribor, Gosposka nliea 62. Hišica (Vila) ▼ Maribora ali v bližnji okolici, pri kateri je večji vrt ali sploh kaj več sveta, želi kupiti ali vzeti v najem slovenska rodb.na. Ponudbe pod: „Prijeten dom št. 4'5" na upravništvo „81. Gospodarja." Vinski kamen, vsako množino kn-pi po najboljših cenah trgovec Ivan Preiern, Maribor, Glavni trg, 10. 360 Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor, Tegetthcff-ova ulica št. 19. 221 Ttavnlk, polje ali malo posestvo ▼ mariborski okolici se vzame v najem ali pa se kupi. Ponudbe na apravništvo pod „Malo posestvo v mariborski okolici št. 382". Pozor! Prodajen poradi preuzeča ednog večeg po-duzeca svojo dobro iduču Tvornicu ulja, manji paiomlio te sasvim novo uredjenu bravarskn radionu, providjenu najnotijim strojevima, postojecu n vlastitoj kuči, Da prometnom mjestu jed-nog večeg grada Hrvatske. Ciena sremu zajedno sa kučem i velikim vrtom K. 185.000. Prodajen uredjaj tvoruice, paromlina i bra-varije po želji i zasebno. Pobliže kod uprave pučkog ilastrovanog lista „Hrvatsko Pravo" Varaždin. Velika novozldana hiša, pripravna za vsaki obrt, z velikim rodovitnim vrtom, ob glavni cesti, blizu cerkve v Trbovl|ah se proda Ignac Toplak, mizarstvo s strojnim obratom v Trbovljah. 426 Polovnjak sadjevca in nekaj kokoši na prodaj. Naslov pove upravništvo pod št. 426. Proda se pohištvo za eno izbo. Cerič — Mozartova ulica 46 pr t lično. 436 Pozor! Prar dobro delani roiai mlin je na prodaj ; mleti se more vse: pšenica, koruza, ajda i. t. d. Resselgasse št. 8 Maribor. 438 Profa se lepa moška obleka in štajerska suknja Vpraša se: čerič, Maribor, Mozartova mlica 46, pritličje.__440 Enonadstropna hiša v Mariboru, v kateri se nahaja 5 stanovanj z dvema sobama, z velikim vrtom je radi preselitve na prodaj. Kje, pove upravništvo tega lista pod „Hiša št. 487". Moški čevlji št 42 K 90 —, žen-ski „štifletni" št. 40 K 80 —, skoraj popolnoma novi, z močnimi kožnatimi podplati; predvojno blago, se le slo enski stranki proda. Pismene zglasitve na „Mehlata", Grade«, Stojerg. 60/n. Zaradi prenaprave prodam motor sistem „Senauer" 10 — 12 konjskih «¡1, žago (Gattersige) stružni stroj (Hobelmaschine), 60 om. par umetnih kamnov, vse kakor novo z jamstvom. Franc Mahen, strojnik v Trnovljah, p. Celje. 386 M soke omare s predali, veliko ogledalo, postelje, železna miza za pisarno, zofa, stari čevlji. Antonija Gorjak, v lirčevinah št. ^93 pri Mariboru. 456 Poskrbim vsakemu železni mlin sta zopet z t rabo kakor nova. Med tem če te pri drugih mlinih šajbo al- valarji obrabijo, so za zsvrečti. Med vojno s« slikani ceniki ne-morejo pošiljati. J Pfeifer tovarna za stroje in mlin» v Hočah pri Mariboru. 366 Proda se dva orala velik travnik, ki leži v Starem Logu pri Prager- za vsako vrstj zrnja mleti ; lahko skem. Natančneja pojasnila daje: fin «am Atrnt A..». r, f___ I r\g rr V_____ ___„a. /~t___:: en sam otrok žene Cena i06 K. Ce ei vsak sam po nje pride, mu lahko vse razkažem. Janez Dentsch-mau, 8elnica ob Muri. p. Sv. Uj v 81. goricah. 269 Andrej Košar, Hajdio, Ptuj. posestnik Gornji 367 Apno in čemet se bo v kra*kem prodajalo na postaji v Pesnici in se na) naj naroča v triroviui Birg-majerja v Mariboru, Tegetthoffi-strasse 77, bodi ei na drobno ali pa v celih vaganih. 449 Ročni aparat za otanje, kompleten, švicaisii fabrikat, ne pošilja po povzetju 20 K V zalogi š« samo 10 kotnadov. Zinauer » pove nprav-nOtvo pod „Stndenol pri Mariboru." («nwnhn ta odgovor.) t7 Odšel je, due I«, marca od doma IS leten fant Matjašič Ludnvik. Kdor kaj ve, naj naznani staršem: Matjašič Anton, Studenci pri Ma-ribora, Pecova ul. 12. 464 VI«« to sadni mošt, notno, po kvarjeio, zavreto kakor tndi dah po pleanobi so popravi. Prosi se vsotm poslati na nntlov: Peter Bkerbse pri oetclacn odbora Gorica, Primorsko. M Kmetovalci pozor! Kdor si hoče napraviti zdrav in dober domač sir is kravjega mleka, naj pošlje po nakaznici kron 88'— in dobi eno škatljo širša in poduk zraven. Pri meni se dobi še nekaj parov lesenih čevljev št. 36 za 26 kron. Imam serkove me-tlje po 4 krone in moške dežnike po K 40. Denar se pošlje naprej. S« priporočam Jožef Frenetič. trgovec Landol, Postojna, Kranjsko. fjf ■ • redni zhQ': p Ljudske hranilnice ia posojilnice v Celju registr. zadr. z neom. zav., kateri so vrši v nedeljo, dD« 28. aprila 1918, ob 10. mi gtS flfr dopoldne r posojilnični posvetoviilnici. Dnevni red: 1. Eoročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Potrjenje računskega zakijnčka in razdelitev čistega dobička za 1. 1917. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši jedno nro pozneje drng občni zbor z istim dnevnim redom, kateri brezpogojno veljavno sklepa. Načelstro. 461 Posestniki! Vsakovrstna piščeta in odraslo perutnino, kunce in svinje ozdravit« griže (tndi krvava) in vsaktere drsljavosti ter difterije celo gotovo edino le s PALMA. To, mnogo preskušeno, z najuolj-š mi spričevali in leta 1910 s velike srebrno svetinjo odlikovano sredstvo z navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 5 K, ali večkrat-ti liko. — Ker snovi za PALMA dobiti ni, jaz pa tega izdelka le malo imam, svetujem, da naročite takoj. — I E. Weixl. Maribor, Gosposka ulica 83., (trgovina s papirjem.) SgosSiSi^H 40* Barva za obleke 6 zavit, z navodilom, pošto j K 8*20. Moka ,MeHata? 20 zavit, š 50 gr. K 60 —, „Mehlata", Gradec, Steyrergasse 60 II. Zastopniki popast. 29« KISLO VODO IN VINO razpošilja: A. Oset, p. Guštanj, Sr*»9>, srbečico, garje odstrani takoj dr Emil Flesehevo originalno, postavno zavarovan® „Skaboform rjavo mazilo Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-—, posoda za celo družino K 11*—. Pri večjih naročilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg K 100 — 10 kg K 180 -, 25 kg K 400 —. Ekspedicija frauko. Dobiva »e edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesch, Kronska lekarna, GyOr (Raab), Ogrsko. 467 Popravilo ur vseh vrst, najnižje cene; za vsako popravil® jamstvo. Prva štaj. popravlja niča ur, Gradec, G-riesplatz 36, I. (13 KieHi> '-M.-, '.w-v • T». ' Koroško. 891 Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj ceuik s podobami ur, zlatinre, sre-brnine, godbenib iustrumentov itd Ivan Konrad, ces in kr. dvomi dobavitelj, Most št. 1954, (Brüx) (Češko). Niklaste ali jeklene anker ure K 26.—, 28.—, 30.—. iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont, ur« z dvoj nim pokrovom K 8\— 40.—, 60—, tO.—. Violine K 22.—, 24 —, 28—, vlačne harmonik* K 2«.—, 2*.— ia višjo. Za ura triletno jamstvo. Pošilja s« po povzet n. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj. 14 Dnk). Karnifcnik Terezija naznanja tužnim srcem v lastnem kakor v imenu svojih otrok, znancem in prijateljem žalostno vest, da je preljubi in nepozabni Boprog, oziroma oče Ivan Karn čnik, posestnik v Činžatu, po dolgi mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti v sredo, dne 10. aprila 1918 ob 1. uri zjutraj v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega rajnika se bodo položili t petrk, dne 12. aprila l'.»18 ob 10. uri dopoldne na pokopališču v Puščavi k zadnjemu počitku. Činžat, dna 10. aprila 1918. Žalujoči ostali. 1 .i\v'. 11, aprilu l«ii. »LOVENSKI GfOSPODAR. Kupuje po najvižiji ceni vsako množino 199 kapnin cerkvenih sveč Milan Hocerar« Celje, slarnl trg. Rakve za mrle, vsake velikosti se dobijo vsak čas gotove pri 'IVANU PODGORŠEK, k ' na Bregu pri Ptuju. 378 |C Pohištvo 3a spalne is jedilne soba, knjižnice i. t d., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divani ter rse Trste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva po jako nizkih cenah samo v trgovini K*REL PREI5, Stolni trS št. 6., /Haribor. Seniki gaatonj i Slobodno na ogledi Razpošiljam na vse strani pohištva. 345 SIJAJNO BODOČNOST imajo turške srečke in neve srečke avstr. Rdečega križa vslod njihove vsdno zvišaj o Če se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez 3^1,000.000 kran Natanšno pojasnile z erginalnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana. ' Smrekovo skorjo, cr«slo in kostanjev les kupi vsako množino Jakob Prečko, Marib^s», Cvetlična ulica it. 8. io»a Špecerijska in kolonijalns trgovina Na Ivan Ravnikar» »a letelo! Celi« drobno! kupuje po najvišji dnevni ceni SUHO SADJE ter je za to edini nakupovale« za okraj Celje, Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti sva j list v Novem mestu Dolenjske Ilovice vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 5 krone. „Panorama-International^ Maribor, Orejakl trg Itev. 8, wave a gostilna „k Srnam« Oiin"se priporoča m obilen obisk. Odprto eel dan. Vstopnin« Si, steool 20 t. Predstava traja 26 minut. Vojni dogodki U rsek bojliž, («krajine vseh dežel eelega sveta t naravni velikosti, slikovite in rs-•aične. Za malo denarja in malo kgabo žssa se vidi mnogo «anlj*!-*««tl eelega sveta. Kdor si enkrat ogleda »Panoram«1, prida ker so vedno nove predstave. V Prvi gorenjski razpošiijalnici IVAN SAVMIK, Kranj se dobi po eelem sveta znanaf „Gorenjska kosa", katera je izdelana iz fine, srebrno - jeklene trarine. Lahka kot pero, ž sjo kosi lahko vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te neprekosljive kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso se jamči. v - h ■ '^k^neu Dolgost in eene kos so: em 50 55 60 65 70~~75~ 80 85 90 pesti 5 5 V, 6 6 V, 7 7 y, 8 8 '/„ 9 K 8.—, 8.20,8 40,8.60,8.90,9,—,9.20,9.40, 9.60 272 Trgovci pri večjem odjema dobe popust. Kot začetnik se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim Ipredstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče delo: /Y\iloš flohnjec, » ¡kipar in zlatar v Celju, | Gaberje 18 (pri domobranski vo|.) Vojakom na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Slovenski Gospodar" in „Stražo"'. „Slovenski-Gospodari stane za B mesce 1 K. n Straža" stane za 3 mesce 3 K. ^pošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov. d Jwm jmmm mm......... ii n .........................i» um i i mi n in—mm—s——iimu — mm mm......ii w nn nam um—«> ■hiiiiipimmii nisi» imsiii m is.—sws—s— ■*»» a e» HI, v Mariboru re§, sad, z neom. zav. ■BnBMMBMMmSMHMMMBMHBniBHi m apsrelegus'« »safes«» š» n ateafttš^: mmfiae *llJ>L, pratf «¿peni! m 0**e»ti se priptafege h fcnltfh ......... " " " * ""' 1 ' ' k, h Is M n aJOi dmtvniij« fesj psfeis». _ L ¿anaif» i» 1. tog» milimi Ills. fcaj&*s » qpn&sn^e Z» MiagaaJ« jtfl poia » '¿A-rt** taa&im poises (WIJSM) i» davek joaoifflnic» se tajajo KttStt^^JttSSX yrraaaBO pougSeta» v s*}» tet jroti povrnitvi fsšerih fMtav, ¡H f» au&r »t- jrraaagftj® UrarlM^ HFit m Seiržsk «J * «ža 23. «te ta wads« retets cd 8. do 19. ¡¡ara ¿epeiea* imajl pamlke. T arad&ik «ndk se l^i^ISS«V«??6£i® fa ¡cnjmaj* tnk ¿etansA od 8. do 13. ure iopzidm in od 2. da 5. «e » walaiw „ sr S»««©$llnle* ima trti um rcepstago ¿em»i* Hranilna «abiralniir«. Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) mas POSOJILNICA Vj GORNJI MDGMI i 1 1 hI j ' I h <■. " regiitrorana zadruga z neomejeno aaiivezo.fi®m fl 4 TiMilnP "vlflffo »«sprejemajo od vsakegajin XII (LUilll v, g I 1vqU se Obrestujejo po najvišji obrestni meri.^Obresti se pripisujejo brez posebnega j naročila koncem ¡vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugih zavodov se sprejemajo brez vseh stroSkov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje' po pošti?so strankam na razpolago polo-taice^e. kr. poštne hranilnice St. 93.871. Rentni davek plačuje posojilnica sama. PrtQrtlilil 86 dajai° Pod najugodnejšimi ,'pogoji iUoUJliU in sicer na vknjižbo po 5%, napo roštvo po 5 Vs°/0. Izposojuje se tudi na fzastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. -•#»-- • TTparinfl nro 30 vsak torek 111 petek od 9-do 12- UICLUllg lilo are dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica izplačuje tudi olresti TOjlill posojil brez vsakega odbitka. Pnia^nilfl 86 daiei°> Pro3uie sprejemajo in vsi rujaolllid drugi uradni posli izvršujejo vsak do- lavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. urftjpop. Uradni prostori HZ »¿i1: S?41' SEO VEN SKI GOSPODAM. ti. aprila 1918. UJMA HRANILNICA io POSOJILNICA ir-CELJU, reg.íJzadruga z neom. zavezo. Obrestuje kranilne vloge po®38/4%- Za nalaganje po poŠti na razpolago položnice 'poštne hranilnice št. 92.465. j'm -dm Da|e posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uradoje vsak delavnik od 9. do 12. are dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta fit- 9. Prodam 440 \ a n I i P A lečije protin reumo(trganje), ■pSSSKU. Padivico spekti zastonj. (Ischias). Dobra preskrba aagotorljena. (Kienr.) SenzacionaSna novost! LURIOM krema-vosek za čevlje. iPifS .'J L J/J m/* * (r* K V 5 minutah • ». i more vsak od 1 kcmada Lurion krema-voska za čevlje skuhati četrt kilograma najboljše kreme za čevlje. Cena 2 K. Dobiva se povsod! Montanwachs-WerkeA.G. Dunaj, IX.. Nussdorferstr. 20. racnnar ali računska podlaga, v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno že natanko preračunjeno. Izdaja v kronski veljavi. Cena 1.60 K po povzetju. (12 Kienr.) Tisek in založba Jan Leona star, Celovec. Vsak si lahko obleko deciduo tehtnice v vsaki poljubni nosilnosti. Vage v nosilnosti 150 kil morem dobaviti takoj, vse druge vrste vag pa v najkrajšem času. Uteži so iz kovanega železa in vsaki vagi priloženi. Tozadevna pismena vprašanja | izvolite vposljati na upravništvo »Slovenskega Go- l spodarja« v Mariboru pod »tehtnice 416« ----; Na prodaj je motor s plinovim pogonom 16-20 konjskih sil rabljem pa v dobrem stanu kakor | tudi žaga 18 (Vollgater). Pojasnila da Ivan j Hajny, Maribor ob Dravi, Kokešinekova ; » ulica Štev. 32 Kuri Leihner, tvrdka pri „Zvoncu", Celje- ZAHVALA. Za obilne dokaze odkritega sočutje povodom težke, nenadomestljive izgube moje nad vse ljubljene žene izrekam vsem svojim znancem in prijateljem posebno pa sosedom in sosedam najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti zahvaljujem vse ki so blago ženo tolažili v dolgi težki bolezni in njim ki so pri pogrebu izkazali moji nepozabni ženi zadnjo čast. Kcnečno se še posebno iz srca zahvaljujem vsem vlč. gg. duhovnikom za njih trud v bolezni in ob ,smrti moje žene. 428 Ptujska gora, dne 20. marca 1918. Jnrij Korošec. n SP»¡ Obvestilo in zalivala. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni dober soprog, oče, oziroma brat, stric in svak, gospod Alojz Arnečič, vodja p., posestnik, častni ob5an občine r amečc i. t. d., dne 30. marca ob 1 uri ponoči v 62. letu svoje starosi po dolgi, mučni bolezni po večkratnem sprejemu sv. zakramentov Bogu vdano mirno zaspal. Veže nas dolžnost, da se tem potom javno zahvalimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom njegove smrti. Prav posebno se zahvaljujemo velečast. g. dekanu duh svet. i. t. d. Rotnerju iz Škal, ki so vodili pogreb od hiše žalosti, velečast. g. Jurko, pameškemu in mestnemu župniku za večkratno tolažbo v mučni bolezni, za krasne in ganljive besede, ki so jih go vorili ob odprtem grobu, velečast. g. Kost-ju za asistenco pri pogrebu. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem cenjenim gg tovarišem, učiteljem za obisk v bolezni in obFo udeležbo pri pogrebu, slavnemu občinskemu odboru v Pamečah, vsem znancem ki prijateljem, vsej mladini, ki je spremljala blagega rajnega k večnemu počitku. Pokojnik je bil vzor noža, katerega je moral vsak spoštovati, kdor. ga je poznal. Priporočamo ga r pobožno molitev! * Slovenji gradeč, dne 2 marca 1918. A Pavla Arnečič, žalujoča soproga. 433 Lojzka, Pavel, Anica, Marijana, otroci. in platno barva sam! 99 za barvanje oblek in platna se dobi v sledečih barvah: črna, modra, rdeča, zelena, siva in rjava v zavitkih po 60 vin. Izvršijo se tudi pcštna naročila. 393 r Prva aloTenska razpoSiljalnica svetovnoznanih srebrno jeklenih z znamko dv^j- katere so iz najboljšega najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljire, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 komadov, se doda en komad zastonj ! Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga! UME* Zahtevajte ceniki -^¡2 403 Edina zaloga2 Ad. Gaissa aasl. Viktor pilil), Žalec BNW" V Savinjski dolini, lis Zahvaljujemo se vsem, ki so t tako obilnem Številu spremili k rečnemu počitka našo drago ženo ozir. ljubljeno mater Joi«fo S©yf?liS:. pasestnico na Janževem Vrhu, Bodi dobri Bog vsem bogat Plačnik Jaužev Vrh pri Selnici ob Dravi, dne 5. aprila 1918. 2 Rodbina Seyirid. Obvestilo in zahvala. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je neizrečno lju' Ijsna soproga, mati in sestra gospa Cecilija P m tx na Veliki četrtek mirno v Gospodu zaspala. Izrekamo obenem vsem prisrčno zahvalo, osobito vlč. gg. duhovščini, kakor tudi slov. pevskemu društvu za ginljivo žalostinko, tudi vsem sorodaikom in znancem ter vsem, ki so spremljali preblago nepozabio mater k zadnjemu počitku. Zahvala vsem darovateljem vencev. Priporočamo dušo blage pokojnice v pobožfio moliter molitev in blag spomin. Ra-duj se pri Bogu! 424 Ljutomer, dne 30. marca 1918. Globoko žaluj oči l ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena svakinja Marije Veršič, dne 16. marca 1919. ob 4. popoldne po kratki bolezni, v starosti 76 jet, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. • Truplo rajne se je odneslo iz Čagone dne 19. marca 1918 ob J* 9. uri k farni cerkvi Sv. Anton v Slov. gor. in potem na pokopališče. Udeležila seje pogreba mladeniška in dekliška Marijina družba in veliko drugih. Lepa zahvala č. g. župniku in g. kaplanu pri Sv. An tonu v Slov. gor. za njfih trud. Spavaj, spavaj "sestra dobro in uživaj večni mir. Cagona, dne 31. marca 1918. Žalujoči ostali: Ana Veriič. omož. Šamperl, isstra. Matija Šamperl, srak. 430 Konrad, Jakob, Ter.zija in Marija Samperl sorodniki Izdajatelj in založnik: Katoliike tiskovne druSivo. SMrovbkbí nzeduilfi¿ fcrarto ZaboL «ReS tfrfTmrB ss» OBjb&b * IftmAvs«