v ■ M i > L ' .4 .-i m i d Najreiji liercnild dnevnik r Združenih državah I Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta - - - . . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n* h K> I J GLAS NARODA Ustslovenskih delavcev y Ameriki. : .-»i-»V. The largest Slovenian Daily in 1 the United States. 1 Issued every day except Sundays | and legal HoHdays. 75,030 Readers. rELEFON: OORTLANDT 2871 Entered as Seeond OImb Matter, September SI, 1903, it the Poet Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March S. 1879 TELEFON: OORTLANDT S87C. NO. 159. — ŠTEV. 159. NEW YORK, TUESDAY, JULY 8, 1924. — TOREK, 8. JULIJA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. v ________ _ - - ■ LAMAZA DEMOKRATOV V NEW YORKU S —————^ ^ Demokratska konvencija je še vedno na mrtvi točki. — H Pristaši californijskega kandidata so napeli vse sili le, da razveljavijo pravilo glede dvetretinske veči-ne. — Druge novice z demokratične narodne kon-51 vencije. — Delegati se strogo drže naročil volilcev. £ MeAdoo-je v govor. ; Včeraj se je pričel najostreje boj, kar se jih je kdaj Irršilo na demokratični narodni* konvenciji. Konvenciji ko namreč predložili ločene predloge, kojih namen je umi-miti mrtvilo, ki je nastalo vsled tega, kea* ne more niti ■stranka McAdoo-ja, niti Smithova stranka dobiti potreb-lie dvetretinske večine za nominacijo. Delegatom bo mide-■ia prilika, da glasujejo glede teh predlogov. Če bo predsednik Walsh sklenil, da zadostuje večinsko glasovanje, Ih se izpremeni pravila, bo mogoče mrtvilo že danes zlomljeno. | Predlog proti McAdoo-jevih sil, katerega je podpisal Ined drugimi tudi governer Smith in štiri nadaljni kan-Ilidati, izjavlja, naj se oprosti vse delegate njih besede, Ida bodo glasovali za tega ali onega kandidata in naj gla-fcujejo, kot se jim zdi primerno. I Ta predlog je predložila resolucijska komisija vodi-Iteljem gibanja za McAdoo-ja, a zavrnil ga je MeAdoo sam, Iki je stavil nadaljni predlog, naj se razveljavi dvetretin-Isko glasovanje in da naj se pri vsakem glasovanju iz-Boči kandidate, ki so dobili najmanjše število glasov. ■Konferenca pa je ta predlog zavrnila s petnajstimi gla-[sovi proti enemu. | Te bo poročilo sprejeto, bo edini resno prizadeti [kandidat MeAdoo, ki ima dvanajst državnih delegacij, Ivključujočih 210 glasov. Vsi ti delegatje so dobili napodila, naj glasujejo zanjl. Undervvood. edini nadaljni [delegat, ki ima za seboj delegacijo iz Alabame, se lahko [zanese na svoje delegate. Smith, najbližji tekmec McAdoo-[ja nima za seboj ni kake delegacije. Cordell Hull, ki je predsedoval konferenci, je rekel, da so zastopniki petnajstih kandidatov informirali konferenco, da se bodo delegatje držali dogovora, neglede na to, da ga je MeAdoo zavrnil. William MeAdoo je imel nagovor na delegate v ple-salni dvorani Commodore hotela medtem, ko se je vršila konferenca zastopnikov šestnajstih kandidatov v Waldorf Astoria hotelu ter jim izjavil, da nima niti najmanjšega namena umakniti se iz boja. Po zaključenem govoru so sprejeli njegovi delegati soglasno naslednjo resoluciji: 44Mi, ki zastopamo mandat naroda, kojega zastopniki smo, imamo izvršiti le eno dolžnost, — namreč pokoriti se navodilom volilcev ter vztrajati do konca pri kandidaturi McAdoo-ja." Delegatom pa je rekel MeAdoo. "Pojdimo niprej z odločnim sklepom, da zmagamo v boju, v katerega nas je poslal narod semkaj." Več kot tisoč ljudi je poslušalo govor McAdoo-ja. Le delegati so bili povabljeni na sestanek, a jasno je bilo, da niso vsi navzoči delegatje. ki so glasovali na konvenciji. Pravilno bi bilo izjaviti, da je bilo na sestanku nekako petsto delegatov, z ženami, prijatelji ter ostalimi obiskovalci. Tudi časnikarski poročevalci so bili pri-puščeni. • McAdoo-ja je predstavil governer Fields iz Kentucky-ja, ki je rekel: "Ce obl jubite, da boste vzdržali, vam hočem sedaj predstaviti prihodnjega predsednika Združenih držav." Neki sivolas delegat se je dvignil ter vzkliknil: "Mi, delegatje iz Maine, obljubljamo, da bomo vzdržali." Nato pa je pričel govoriti MeAdoo. Njegova izvajanja s obila precej medla in pozval je delegate, naj se ne brigajo za govorice, da se hoče umakniti, ker so brez podlage. KJE BI BILO POLETI PRIJETNO. MACDONAIDJE ODPOTOVALV FRANCI JO Pred važno konferenco, ki se bo začela prihodnji teden v Londonu, se hoče dodobra pogovoriti z francoskim ministrskim predsednikom. — V Pariz je dospel tudi francoski poslanik iz Londona. — Časopisje očita MacDonaldu, da je oslabil Herriotovo stališče. COPVmSMT.MIlEHM. KSUCILL. MONT, Srečen tisti, ki ima toliko sredstev kaže slika. To je takozvarto in časa, da lahko preživi vroče poletje v takem kraju kot nam ga Ledeno jezero v Glacier National Parku. Montana. SIN PREDSEDNIKA COOLIDGE-A JE UMRL Včeraj zvečer ob polenajstih je umrl predsednikov sin Calvin vsled zastrupljenja krvi. Zdravniki so bili izgubili vse upanje. IZID PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V MEHIKI Domneva se, da je zmagalec Plu-tarco Elias Calles, a izide volitev mora pregledati in odobriti kongres. REVOLUCUONA&JI KONTROLIRAJO SAO PAOLO. Buenos Aires, 6. julija. — V velikem brazilijaraskem kavinem središču, Sao Paolo, je izbruhnila revolucija. Revolucijonarji so se polastili mestne uprave. Revolucionarno gibanje se je začelo v petek zvečer ob desetih ter dosc-plo svoj višek včeraj opoldne. Revolucionarji so zasedli vsa zvezna poslopja. Zvezna vlada je poslala v Santos, ki je pristanišče Sao Paolo, več bojnih ladij. Podrobnosti o tem najnovejšem puču se niso f&ane. FINEC ZMAGAL PRI OLIMPIJSKIH IGRAH. _ Puri*, Friuwija, 6. julija. *o ee vrifele pri Olimpijskih LA FOLLETTE KOT VODJA SOCIJ ALISTO V. Cleveland, O., 7. julija. — Socialistična stranka Amerike je imela danes svojo drugo sejo na narodni konvenciji, da razpravlja in glasuje o tem, če naj se nominira in odobri kot neodvisnega socialističnega predsedniškega kandidata senatorja La Follette iz Wisconsma. Odsek petnajstih imož je priporočil to s trinajstimi glasovi proti dvema. Tozadevni odsek obstaja iz zastopnikov stranke ter je bil izvoljen na včerajšni seji. Splošno se domneva, da bo mogoče nomini-rati senatorja La Folletta kandidatom socialistične stranke. Washington, D. C., 7. julija. — Nocoj ob polenajstih je umrl tukaj Calvin Coolidge mL, sin predsednika Coolklge-a. Poročilo, ki je dospelo par ur pred njegovo smrtjo v New York, se je glasilo: Washington, D. C., 7. julija. — Calvin Coolidge mlajši umira, kljub trenutnemu izVoljšanju. ki se je pojavilo danes zjutraj. Vsako upanje je bilo opuščeno, neglede na transfuzijo krvi. ki je bila izvršena v konečucm naporu,' da se ojači moč dečka. Predsednik Coolidge in njego-; va žena .sta skoro neprestano navzoča. Noč sta preživela v Walter Reig armadni bolnišnici v sobah, ki se nahajajo tik poleg sobe, v kateri leži bolni deček. John Coolidge. starejši brat. je bil tudi v bolnici in navzoča sta bila tudi Frank Stearns, najožji prijatelj predsednika ter ekseku-tivni tajnik Edvard Clarke. Bolni deček je bil le napol zavesten, ker je njegova življenska sila skoro popolnoma izčrpana. | Ste vilne preiskave krvi so poka-zale vedno manjšo zalogo belili krvnih telesc, od katerih je odvisen uspeh boja prwti smrti. Za-fstrupljenje bilo posledica majhnega žulja, katerejra je dobil deček na no^i. ko je igral s svojim ; bratom tennis. ; i Cela armada špecijalistov ne j more ničesar več storiti za bol- j nika. ! i — Ne mogel bi biti slabši, — izjavljajo zdravniki splošno. Naj prvo je bila izvršena opera, cija na levi nogi, da se odpravi strupeno snov. Operacija £e bila samaposebi enostavna. igrah tekme v teku. jZmagal je Finec Willie Ritola, ki je preletel deset tisoč metrov po blatnem dirkališču. Ritola se je vežbal v Ameriki. ANGLEŠKI LETALEC DOSPEL NA JAPONSKO. Kashinmoto, Japonsko, 6. julija. — Sem je dospel angleški letalec A.-Stuart McLaren, ki hoče poleteti krog sveta. Ko bo očistil svoj motor ter si. bo nabavil dovolj gazolinaa. bo nadaljeval svojo pot. Mexico Cty, Mehika, 7. julija. Mirno in na povsem reden način .je Mehika danes izvolila svojega predsednika. Čeprav ne bo mogo-če izvedeti še več dni za natančni rezultat, se vendar sph»šno domneva. da je zmagal Plut are o Ellias Calles nad Angel Floresom. V kolikor je razvidno iz poro-čtf. ki so prišia dosedaj semkaj, ni bilo v celi republiki nikakih resnejših izgredov ali nemirov. Pri-staši obeh kandidatov so šli mirno k volitvam in oklopni avtomobili so patrulirali po cestah ter vzdrževali red. Calles čaka na poročila iz Juka-tana. a Flores se nahaja v 8ina-loi. Predsednik Obregon je v Mexico Citv ter nadzoruje strogo izvedenje povelj vlade. Calles je brez dvoma zmagal v zveznem okraju ter v iztočnih in južnih državah. Sila Flore-sa je bila na severozpadu in zapadu, a zveze s temi deli dežele so tako slabe, da bo objavljen rezultat šele v par dnevih in celo takrat se bo le ugibalo. kajti zapečatene volilne bakse bodo odnesli v parlament, kjer se bo premotrilo njih vsebino. Pri teh volitvah je storila Mehika^ nadaljni korak v svojem povratkn k stabilnosti ter ustavni vladi. To izgleda tako zagotovljeno, da je sklenil ameriški po slanik WarrenZvrnit i se v Združene države v približno štirinajstih dneh. P'redno bo odpotoval, bo izdal ugotovilo, v katerem bo naštel uspehe, katere je dosegla Obregonova vlada. On veruje v bodočnost Mehike v vsakem slučaju. če bo zmagal ta ali oni kandidat, ter je prepričan, da bo Mehika zadostila svojim obveznostim v določenem času. 1'verjen pa je, da morajo upniki Mehike čakati, dokler se ne bo dežela finančno opomogla. Kljub vsemu temu pa je čuti številna poročila, v katerih se glasi, da bodo izbruhnili novi nemiri septembra meseca, ko se bo sestal parlament, a tem poročilom ne verujejo oni, ki so najboljše informirani. CLARENCE 0. BARING JE BAJE SLABOUMEN Državni zdravniški izvedenci so baje dognali, da je Baring, ki je obtožen, da je skušal zastrupiti svojo ženo, blazen. — Mogoče ga bodo poslali v zavod za blazne zločince. Pariz, Francija, 7. julija. — Ministrski predsednik MacDonald je obvestil danes francoskega ministrskega predsednika Herriota, da bo dospel jutrl popoldne v Pariz in da se bo žnjim dogovoril glede vseli podrobnosti, tikajočih se važne konference, ki se bo pričela prihodnji teden v Londonu. Francoski zunanji urad ni liotel komentirati nenadnega sklepa angleškega ministrskega predsednika. Niti tega ni bilo mogoče dognati, če prihaja MacDonald prostovoljno ali pa na izrecno Herriotovo vabilo. Opozicijski krogi so uverjeni, da sta MacDonald in Herriot že vnaprej zasnovala zaključke konference in da je ta obisk povsem formalnega pomena. 4 Sem je dospel tudi francoski poslanik "iž Londona, ki bo pojasnil svoji vladi zadnje politične razvoje. Herriot bo jutri popoldne ob treh odgovoril na vse interpelacije, ki mu jih je stavil senat. London, Anglija, 7. julija. — '.'Sunday Times" in par drugih časopisov odločno napada MacDonalda, češ, da je povzročil med Francijo in Anglijo v zadnjem času dosti nesporazumov ter na ta način oslabil Herriotovo stališče. MacDonald je povedal danes v poslanski zbornici, da bo odpotoval v Pariz ter da se bo v sredo vrnil. Odločno je poudarjal, da se bo z vsemi svojimi silami boril proti skupinam oziroma posameznikom, ki bi hoteli na ta ali oni način škodovati franeosko-angleski zvezi. teuxi. hasoOajts se ha •olab haboda'. največji slovenski dnevnik v kdruieblu drtava*. PBINČIPU HOČEJO POSTAVITI SPOMENIK. Praga, Čehoslovaško, 6. julija. Tukaj se je pričela velika agitacija, da se postavi spomenik Ga-vilu Principu, ki je ustrelil nadvojvodo Ferdi.uad a ter s tem dal znamenje za svetovno vojno.* V White Plains je pričelo krožiti poročilo, da so prišli državni prihiatri, ki so imeli nalogo preiskati duševno stanje Clarence O. Barinjra, katerega se dolži. da je skušal zastrupiti svojo ženo. po natančno izvedeni preiskavi do prepričanja, da je duševno nenormalen in vsled tejra zrel, da se ga pošlje v zavod za uinobelne zločince. Obravnava proti njemu se bo nadaljevala danes. Ko je bila pretekli teden sestavljena porota, je okrajni prav--dnik Rowland preložil zaslišanje prič, dokler bi izvedenci ne prt-iskali Baringa v njegovi celici. Državni pravdnik ni hotel objaviti ničesar, kar je stalo v 'izvidu strokovnjaka in prav tako je bil tudi molčeč glede vprašanja, če se bo nadaljevalo danes z razpravo pred sodnikom Bleakley. Zagovornik Baringa, Charles Long, je izjavil, da je pripravljen sprejeti kakršnokoli odločitev s od nika. — Nimam niti najmanjšega pojma, kako se glasi poročilo strokovnjakov. Če hočejo nadaljevati z obravnavo, sem pripravljen. (V bo sodišče sklenilo, da je najboljše poslati Baringa v kak zavod, sem tudi zadovoljen, — je rekel Long. Baringa dolže, da je dajal ne bacile in arzenik v jedila, katera je zavživala njegova žena. Policija izjavlja, da se je hotel iznebiti svoje zdrave žene, ki je deset let starejša od njega, da bi se mogel poročiti z neko mlajšo žensko. Nikdo ni javno obtožil Baringa da je blazen. Prijatelji Mrs. Paring izjavljajo, da bi ne mogel noben blazen človek pregovoriti svoje žene, da mu izroči del lastnine ter jo skušal ob istem Času zastrupiti. Takoj po aretaciji je rekel okrajnemu pravdniku, da jo je hotel le napraviti bolno, da bi lahko odpotoval v Evropo. — Na ta način, — je dostavil naivno, — bi lahko prekinil stike z ono drugo žensVo. ker bi moral spremljati Mrs. Baring. Če bo Baring proglašen blaznim. ne bo izvedel svet nikdar povesti Miss Beam, lepe učiteljice iz Elizabeth, 'ki je ona druga ženska v tem slučaju. BELI INDIJANCI SO DOSPELI V NEW YORK Učenjaki še vedno niso prišli do zaključka, če so ti Indijanci takozvani albini aji pristni beli Indijanci.. ADVERTISE in GLAS NABODA S pariiikom Calamares United Fruit Lines se je vrnil včeraj v New York inžLnir in naravoslovec Richard Marsh iz divjin Sa:i PJasa v Panami, kjer je preživel v družbi nadaljnih celih pet mesecev. S seboj je pripeljal več ta-kozvanih ''belih Indijancev' . Številni domnevajo, da gre v tem slučaju izključno le za takozvane albine. Marsh je obvezan podati svoje prvo poročilo neki časnikarski agenturi in vsled tega ga včeraj ni bilo mogoče pregovoriti, da bi kaj pojasnil. Neki drugi potnik, ki je živel celih osemnajst let v bližini San Bias divjine, pa je izjavil, da je videl v tem času na stotine takih "belih Indijancev". Marsh je privedel s seboj tri bele Indijance, dva dečka in eno deklico. Dečka sta stara 16. oziroma 10 let, deklica pa 14. Otroci so po- tomci John Berry-ja, plantažni-ka, ki govori nekaj angleški, a noče baje dati nikakih pojasnil glede svojega rodu in izvora. Vsi trije otroci imajo belo kožo, približno tako kot Kavkazi-j«e, ob žgan od eoinca. Koža pa ni rjavkasta, temveč belkasta. Obrvi so bele, lasje svetli in zenice svetlo-modre. t POLET NA SEVERNI TEČAJ ODGODEN. Rim, Italija, 6. julija. — Polet na Severni tečaj, ki l>i se imel za-vršiti pod patronanco. italijanske vlade, je odgoden za eno leto. Kot vzrok navajajo dejstvo, da je premalo časa za predpriprave., da bi se polet se to leto završil. 5" T""* 1 * V ČRNIGORI ŠTRAJKAJO DUHOVNIKI. Belgrad, Jugoslavija. 6. julija. V ČrnigorL.so za&tra^kali vsi duhovniki. Plačuje jih država, ki pa jako zaostaja s plačo. Izjavili so, da ne bodo prej vršili svojih duhovniških dolžnosti, dokler jim država ne plača vseh. zaostalih plač. $63.50 DENARNA IZPLAČILA JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so n&i« esn« sisMtS JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.90 2000 Din. = $25.60 5000 Din. pri -hriltli, k! mftaj« manj k«* m Hni V emtor n poštnin« is druge stroške. ■upoftilja na ndnje pošte in lxpl»čaje Teštnl fakermi ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJU: 200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 300 lir .......... $13.95 1000 lir....... .. $14.50 Frl naroČilih, ki znašajo manj kot Mt Ur rotili—M pooeftej po 1* sa poštnino in drage stroške. Batpošilja na zadnje pošte In tzplafcije Jadranska Banka t Trsta, Opatiji in Zadra. Za pofiUjatre. ki preeegajo PETTISOČ DINARJHV aH pa I>VATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se pooeben dopnst. ▼rednost Dinarje« in Liram sedaj ni stalna, menja se retkrat ta s uprt Cakorano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po eenl tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. ' POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKU $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejta poseben oglas ▼ tem listo. Denar nam Je poslati aaJMJe pa New York Bank Draft. Order ali pa FRANK SAKSEB STATE BANK IS Oortiandt Street* ~ Hew TsL OorOandt H. Y. -£LAS ffABODA. 8. JUL. 1924. GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Kovenic Publishing Company FRANK SAK8ER, President (A Corporation) LOUIS BENEDIK. Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officere: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Za eelo leto velja list za Ameriko in Kanado «................>6.00 Za pol leta .........................$3.00 Za Četrt lata ..»-...................»1.50 Za New York za celo lato Za pol leta ................ Za inozemstvo za cslo leto .... Za pol leta ............... .... »7.00 ____$3.50 .r... $7.00 ____$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement 'Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemžl nedelj In praznikov. Dopisi, bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-ftllj&tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a« nam tudi prejlnjl bivališče nazna nI, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 If t i SUŠA -- VIR DOBIČKOV Med najbolj odločne zagovornike proliibicijske postave moramo šteti ne le butlegarjev, temveč tudi gospodo krog Security Companies, ki erpa iz proliibicijske po-istave slični dobieek kot butlegarji. Posebno tekom demokratične konvencije so delale te družbe dobre kupčije, in istotako butlegarji, a o teh nočemo govoriti v tem članku. Da pokažejo, da je mesto New York postavno in da vpošteva Volsteadovo postavo, so policijske oblasti že vnaprej objavile, da bo mesta tekom konvencije suho kot puščava Saliara. Poseben oddelek policistov v civilni obleki je bil določen za to službo, Sn člani tega oddelka so izvrševali svojo nalogo, preoblečeni kot del a ve j. Ttik detektiv pride v gostilno, prosi za požirek in če ga dobi, aretira gospodarja. Zunaj pa stoji njegov tovariš, uniformiran policist. < V dobi prvi le čašo nedolžnega piva. stopi uniformirani policist v sobo ter gre za baro, kjer prične iskati prepovedano pijačo. ( V ne najdeta ničesar, odideta, če pa najdeta kaj, aretirata lastnika ali bartend-erja. Aretirani mora položiti jamščine, a ker nima ponavadi toliko denarja pri sebi in ker so dobri prijatelji redko blago, se mora obrniti na Security Company, koje zastopnik je vedno navzoč. (V je nato naslednji dan predstavljen sodišču, ga vpraša zvezni sodnik v vsakem slučaju, če je imel dotični policist preiskovalne povelje. Ce ga ni imel, je aretirani takoj izpuščen. Družba, ki je stavila jamščino, pa zahteva za vsakih sto dolarjev pet dolarjev in vsled tega mora plačati dotični $25. Raditega so Security družbe odločne zagovornice pro-liibieijskih postav, ker pomenjajo zanje velik vir dobičkov. Načrti Habsburžanov. Zdaj ko pripada dinastija de-troniziranih Habsburgovcev le še preteklosti in zgodovini, prihaja na dan we vedno več njihovih o-sebnih in dinastičnih nemoralno-sti. Prof. dr. C1. C-orti, ki je mnogo let proučeval zadeve Frane Jo-žefovega brata Maksimilijana, nesrečnega mehikanskega cesarja, objavlja sedaj o habsburških načrtih z Ameriko sledeče podatke. za katerih istinitosti jamči s svojim imenom. Nadvojvoda Maksimilijan je bil pri avstrijskih narodih precej' priljubljen. Posebno popularen je bil na juga. Franca Jožefa je tu peklo. Njegova nevoščljivost je brla tako velika, da se je bavii samo z mislijo, ka ko bi svojega brala odstranil z Dunaja in ga vrgel čez mejo monarhije. Pošiljal ga je neprestano v Pariz m Bruselj, kjer ga je hotel oženiti. V belgijski prestolisci se je Maksimilijan res zagledal v Šarloto, hčer belgijskega kralja. Šarlora. je bila kakor obsedena : imela je glavo vedno polno visokoletečih načrtov. Nadvojvoda Maksimilv-jan ji je bil naravnost dobrodošel za igračko v njenih mrežah. Na verzaillskem dvoru se je v tistih časih porodila ideja ustanovitve monarhije v Mehiki. Diplomati so dolgo iskali primernega pretendenta za prestol. Naposled so ga iztaknili a- Maksimilijanu Habsburgu. Mož je imel v Parizu dobre prijatelje in zagovornike. Njegova kandidactura je zato kmalu prišla v najrevnejše uva-že vanje. Princ Metternich. avstriski poslanik v Parizu, pa je imel dobro oko in je Maksamiiijapa razgo-varjal. Hotel ura je "dobro/ kajti videl je, da položaj v Mehiki ni tako ugoden kakor so ga nadvojvodi slikali drugi pariški diplomati. Povedal onu je po ovinkih čisto odkrito, da ponese, če pojd«-v Mehiko, svojo kožo na prodaj. Zato mu je svetoval, naj rajši o stane doma. Toda Maksimilijan je bil že oženjen; in sanje Šarloi-. so bile vedno povzeti se nekaiii višje nad plemenitaški stan. Hitela je ne glede na sredstva postati kraljica. In ta nesrečna žen ska je Maksimilijanu popolnoma zmešala glavo; napravila je že bila načrt, kako prevzame Maksimilijan mehikansko krono in kako bo njen sorodnik Ludovik Viktor poročil hčer don Pedra 11. hrazilijanskega kralja, ki bi nm pozneje o stavil prestol. Ozemlje od Mehike do Brazilije bi se bolj in bolj vezalo v enoto, tako da bi naposled postalo eno samo kraljestvo. Toda ta Šarlotin načrt se ni obnesel; "Ludovik Viktor namreč ni bil Častihlepen in tudf za ženske ni maral. Treba je bilo torej ki na delo z zaupanjem v lastno moč. Tako se je tudi zgodilo. Franc Jožef je predložil Maksimilijanu listine, s katerimi se je nadvojvoda odpovedal vsem dednim pravicam v Avstriji. Maksimiljan je dokumente podpisal. Nato je sledila proiklamacija za mehikanske-ga cesarja v gradiču Miraanar poleg Trsta. S slavnostnega banketa je Maksimilijan izostal; bogvc kaj ga je zadržalo, da se ga ni udeležil. Toda Šarloita je bila navzoča in ga je zastopala. Vedla se je popolnoma kot vladarica velikega kraljestva. Ko je kraljevi par dospel v Mehiko, je uvidel, da je imel — zvi- pp »v* 1 ovarisi kadilci, to je pribito dejstvo! "Zadnjo noč sem igral poker in sem z zanimanjem opazil, da je pet izmed sedmih igralcev kadilo HELMARS. Oni baš tako cenijo dobro cigareto kot jaz, in naravno izbero HELMARS." Če niste nikdar kadili turškega tobaka, ne veste, česa pogrešate. HELMAR turške cigarete vsebujejo čisti turški tobak ter vam bodo dale veselje in užitek z vsakim po-tegljajem. HELMARS so v Ameriki cigarete največje vrednosti. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastili škatljali, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. l/.«li'lov;d<*i prvovrstnih turških in i'jri|w anskih eijiaret na svetu. BOXES of io or 20 ti Met tern ieli v marsičem prav. Maksimilijan in Šalota sta bila izročena na milost in nemilost me-higanski sodrki. V deželi je imel tedaj največji vpliv Jaurez, ki je bil proti klerikalec. Maksimilijan je radi uspešne konkurence mural nastopiti še bolj protiklerikal no. S tem postopanjem pa s<- je strašno zameril Vatikanu, ki ga je malone izobčil iz cerkve. Ko%so Združene države končale nasledstveno vfrjno s Francozi, je Napoleon moral odpoklieati svoje čete iz Amerike. In tedaj je nastal za Maksimilijana položaj naravnost katastrofalen, -laurezo-ve čete so zasedle vsa mesta in so javno obešale Maksimilijanove. eksponente. Bivši avstrijski nadvojvoda je spoznal, da je njegova stvar izgubljena. Predlagal je t<. rej svoji ženi skupen odstop, o katerem pa ni hotela Šarlota nič slišati. Napravila se je raj še na pot v Evropo. Se prej ]>a je pisa-la svojemu * možu dobesedno "Karel X. in moj ded. ki >ta ss odpovedala prestolu, sta bas s tem pospešila svoj pogin. Abdiei-rati pomeni isto. kakor obsoditi samega sebe. Odpovedati se morejo le propaliee in idioti, ne pa princ, ki je komaj 3 4 let star -'-n poln upov in nad. Prestol se nw ostavi kakor zborovanje, katerega je razgnala policija". Na podlagi tega pisma se je dal Maksimilijan pregovoriti in preslepiti, šarlota pa se je odpeljala v staro domovino na intervencijo. V Evropi so jo sprejeli proti vsemu prieakdovanju hladno. To je tako delovalo na njeno živčevje, da je začela kazati očitne zna« Peter Zgaga ke zmedenosti in naposled blazno-Jsti. Dozdevalo se ji je. da jo neprestano zalezujeta dva bandit a. Tej fiksni ideji se je pridružila j še druga psihično motnja. Šarto-ite >e jc polotila sumnja, da jI povsod podtikajo zastrupljene jedi. Pokusiia ni ničesar več kar so ji predložili, ampak je jedla samo s krožnikov drugih. Tudi pila ni nikdar iz lastne čase, temveč Vedno za drugimi. Njeno žalostno duševno stanje pa je doseglo stopnjo prave blaznosti šele v Ki mu. Šarlota de prosita za avdijeneo pri papežu. A papež ji je pokazal zobe. Hotel je namreč osvetiti Maksimilijana ve prot iklerikalnc* t»*deiiee v Mehiki. Obenem pa se tudi n! hotel zameriti svojemu zaščitniku francoskemu kralju. To stališče vrhovnega cerkvenega poglavarja je Šarloto spravilo popolnoma s tira. Papež je odklonil njeno avdijeneo. Narlota se je kljub prepo-vedi pripeljala s kočijo v Vatikan, kjer se je vrgla na tla. začela vpiti in brcali okoli sebe. PapeZ jo je naposled sprejel. Šarlota se je vedla pri obedu čisto abnoj> malno. Jedla je samo s papeževega krožnika in pila iz njegovo čaše. Naposled so jo spravili v hotel, kjer jo j sprejel v varstvo njen brat. flandršlki princ. Odpeljal jo je v Miramar. Maksimilijana so me4 tem me-hikanske čete blokirale v Quert-t aru. Obvestili so ga. da mu je žena na poti umrla ter mo razodeli dejansko resnico šele predno so ga ustrelili. Tako se je izvršfla usmrtitev mehikanskega cesarja. Iz Belgrada poročajo, tla so za-štrajkali črnogorski duhovniki. Duhovniki pravijo, da ne bodo toliko časa opravljali svoje služIte. dokler jim vlada ne izplai-a vseh zaostalih plač. I'boga Ornogorčad. ki se bo tekom tega štrajka odpravljala v nebesa! (Da se poslovi dosti 0r-nogoreev s tega sveta, že poskrbt-gospodje v Bclgradu). Kako se bo C'rnegorec pogovoril s svetim Petrom.' Ali bo veljal izgovor, da se ni mogel spraviti z Bogom, ker mu je pop zaštrajkal.' Ali bo sveti Peter stresel svojo jezo na ubogega Crnogomea ali na popa ali na slavno belgrajsko vlado To je težavno vprašanje. Skrajni čas je, da se prične ba-viti ž njim ministrstvo za vero in bogoslužje. ★ Iz Ljubljane- poročajo, da je bil razpuščen mestni svet. ker se župan in njegovi možje niso hoteli pokoriti vladnim odredbam. Županske posle vrši vladni ko misar in pašuje po svoji volji. Večji del ljubljanskega prebivalstva odobruje to zadnjo vladno naredbo. Ljubljančani pravijo. da je prav tako in da ne more biti boljše. Regentstvo ni v Ljubljani ničesar novega. Svoj čas je hil Hribar odstavljen. Odstavil ga je bil avstrijski re»a r. Vsa Ljubljana se j«- zgražala. Sedaj je pa Ljubljana zadovoljna s kraljevim odlokom. Hribar je bil namreč liberalen. Peric, ki je dosedaj županil. je pa socijalist. Iz Berlina poročajo, da se bo v kratkem času vprizorilo tam par hikoborb ter da je v to svrho na razpolago ogromen kapital. Kako more vplivati to poročilo na Francoze, ko mislijo sami pri sebi: Za bike ima Nemec denar, z;: nas ga pa nima. V Franciji se vrše velike olimpijske igre. Udeležujejo se jih zastopniki vseh narodov in tekmujejo za prvi lis! vo. Amerika skuša odnesti prven stvo. In ga bo tudi odnesla v maK sikaterem ozirtt. Preti par dnevi so tekrnovavali v teku. Zmagal je neki finski Tekač, ki je prelete! deset kilometrov v primeroma jako kratkem času. Italija pri teku ni bila zastopana. Škoda, da ni bila. Brez dvo ma bi odnesla lavoriko. Ničesar drugega bi ji ne bil<-treba kot poslati na dirkališče pai svojih sinov, ki so se vežbali pod Cardonovim poveljstvom na Kra si!. Takega teka in takega bega šini videl svet. Neki ameriški raziskovalec je pri vedel seboj v New York tri Indijance, ki so bele barve te: imajo rjave lase in trepalnice. Vse newyorsko in ameriško časopis h- sploh objavlja o teh treh Indijancih dolge kolone. Za stotisočere ostale Indijance, prvotne in resnične gospodarje Amerike, se pa vlada in listi lr mab> brigajo. Človek ima prosto voljo ter je duševno vzvišen nad vsemi drn gimi stvarmi. S svojo prosto voljo voli čl o vek duševno nizke in manj vredne za svoje vladarje ter se pokori njihovi volji. "Štiri leta v ruskem ujetništvu1' bodo izhajala v Grdinovem Glasilu še najmanj peT Tet. 3lwjtfsUtuctwika llstatio«1j*»nji I. lS^J* Jvatm. 3tebmJt& Inliori»o! UMiia l. IVO1* ti LAVNI URAD v ELY, MJNN, Kn. •lavni etfbornlUl rrwetinlk: KUDOU PJRDAN. IIS M. ItS •«.. CHrH»U Ck Todpi edseilnik: LOUIS L? A L ANT. 1S0S E. 3Jud yt., L.oraln, O. VKjntk. JOSETU TISHLF.R, Ely, Mian, ■ucmjnlk: LOUIS CHAMPA. Box Itt. Ely. Mina. ttactjBlk «el*plae»nlh amrtola: JOHN MO VMM, M ValuU. Mi mm. VpMthI atrmlki rn. torn. T. OIAHU. Ml ABt«r1«mm IUU Matt At«.. jPlttalwrck. Fa. M««z*rnl *«k*rl 4DTON ■BAflNI*. Koom Ml B*kaw*U PM|, Btrnf-U. Plttaburvh. Fa. «OHOt MLADIC. 1714 W. II fttre««. Ckl«Mn», «■-nU^K IEEABXC, 41» WMk^Dftom fltTMt. DttTtfi M Pvratnl iiktr. UONAKD »LABODNT*. Boa 411. «By. Ml am. 8MGOR J. PORENTA. 110 Btftvcnaom Bids.. PayaHWH. Sfa nUNK HO RICH. MIT Clmir At*., Clavalmm«, 0. Z4ruimlnl atfftari fAllNTIM PTKC. Til Londom ltd., N. CHtiMiI, ■ PAUI.INT5 ERMENC. 181 Tark Btr.. Mllwaukaa. WI«. IOBIP BTEPX.B, 404 K. M earn Avanma. Pueklo. Cola. ANTON CSLARC. Ml Marka« »treat. Wmmkacaa. DL fadsotlmo indni siMilaj rOU4 Taa atrmrl tikajoča aa mrmdnlk amdrr kakor *a4t1 Aavaraa M^tn maj a« »oalijajo na Klavnesa tajnika. Vaa pritotba naj aa DollUm ma prad-aadnfkm porotnega odbora. Froftnja am aprejoaa botIM ftlamaT lm IwlaWW nrti«T*l» naj mt pošilja Da vrhovnega mdravalkm. Japfoalovanakm KatolIBkm Jednctm aa prlporote mm favoalormmm M aMlen priatop. "Cdor tell postati član te organlsacije. na] aa aslaal taJniM MlfnjAg« drufltva J. R. K. J. Za ustanovitev novih dmltev aa pa obralM n« »L t»jntVa. Novo druitvo ae lahko vatanovl a I flanl aU ^lanJamaol. m r an - Tira" - Jugoslavia irredenta. Kako so v Dekanih Mussolinijafit r;i > 1 n r k **. Ui ini;i kot naloi imenovali za častnega občana, jdcl.-iii prot>a,i.raiiib> z - fašizem. \'sled jirifiska i/. Kopra .|<- moral ONtalem pa jf lahko najveeji f dejanski zupau sklieati izredno t>b_'pec. Tak.'ira iim-nitm-pra "uradu einsko sojo za 'JI. majnik.n <»li !). ka" imeli tu*li nheinskcnt dopoldne. Na tlncvnem retlu je radii v Dolini j»ri Tivtu. Da nla eilina v resnici moz na svojem in M-Ka : i m < ■ 11 o v i n ^ on Mussolinija za časi iiffra,' občana, sin. k;iž»' n slednji ki urad, ( v. _ i črnski svet vse tlo 11. ni t > i I skl<-]i_ naznanijo otrokovo Miirl. 1'radn črn. Prihajali so k seji /. |o pa- je zahteval točne podatke o ro časi in ze s«> je mislilo. d:i se lio-stvu otroka, ki >;o mu jih scvet morala seja prenesli, ko je ven- dali točim in pravilno. Mož je n darl«' prišel še en svetovalec, ki pa to z: čel računati. Sešteval je se bi bil najrajši obrnil n;i prajru. odšti*val. da mu j«- znoj tekel ] ko je izvedel, da so č kali samo j čelu iu je končno ugotovil, da še enega za sklepčnost. Mož je pač'bil umrli cnoleitd otrok na d; mislil, da bo prišel prepozno in se j svoje, smrti st;ir — let! '1 tako ne bo zameril na nobeno prebrisani račjunar je cela d\ stran. Lahi t>a so liili premeteni noseea osrečeval dolinsko občii ter so čakali in čakali, dokler ni iu je sed: j kon.-no vendarle otls bila sej.-: sklepčna, in so tako ven- '' urndovat nekam druiram Si darle dosegli svoj namen. Musso_j.ua občina, ki p:a dobi! lini je res lahko ponosen na to \ svojo častno občanstvo v — 1'asji vasi. Morda se domisli kdo. da nil tudi vaščani v istrskih "Ritonn-čab i f eno val i ministi-skega pre- ki,'r JV 11:1 kamnitem ti zavna oblj.st osrečd.i s svojimi k-._ k" r;tk,,-» "blež;.la mrtva. Domn misarji tako srečne, da imajo na- V;| s,>" ,ljl sforilH kora vadno pole- občinske^-, tajnika, ki ZiJi";M,i "etlspeha pri nekem izpit je le v najskrajnejših slučajih do_i maein, tudi vedno še po kakeg;l 'ADVERTISE in GLAS NAROD Smrtni skok iz četrtega nad. stropja. Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neol)hodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložile Vaš denar pri solidni domaei banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Vse vloge, katere prejmemo do 10. julija se o-brestujejo od 1. JULIJA t. 1. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKIH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _ = ». JU Li. 19154. Strah vsega Pariza. Pred leDi je razburjal ves Pariz znani bandit Bavachol. Njegove bombe so skoraj dnevno pokale. Kako je znal policijo vleči za nos. Policijski tajnik in pesnik Ernest Raynaud je nafrisal zanimv-vo in podučilo knjigo z naslovom 4'Spomini". Ti spomini segajo splošno v čas. ko je anarhist bandit Ravachot ustrahoval ves Pariz, ali matematično povedano: vse, kar je pariška policija v letih 1889—1891 mislila in delala, je brio v zvezi z band i toni Ravacho-lom. Band i t ova slika je bila razširjena v najrazličnejših pozah in oblekah t«*r je visela na vseh cestnih vogalih. Kmalu je zavladala med ljudstvom prava prihologič-na infekcija: vsak vlomilec*, žepni tat, sploh vsak paglavec je bil že nevarni bandit: Osobje policijskega komisarijata je bilo treba pomnožiti, da so se moglo prebrati vse številne denuncijacije. Pozneje so jih brali le deloma in pri tem objavlja sedaj Raynaud kot glavni ud leženee svoje beležke. Handit Ravaehol je vznemirjal ves Pariz. Skoraj dnevno so pokale njegove bombe. Policija je bila obupana. Višje oblasti so pošiljale grozilna pisma, ako jim policija kmalu nolieij-ski vohun z dozdevno natančnimi podatki o bivališču Ravacholove tolpe: razdrta hiša brez prebivalcev, izolirana, onostran utrdb v najnevarnejši eoni. Treba ga je takoj naskočiti, ker n i gotov, ako ga band it i ne zasledujejo. Raynaud je hotel izvesti poskus, toda telefoni mu niso bili na razpolago,-policaji pa so bili vsi v službi. Poslal je iz-voščka k najbližjim stražam s prošnjo za par mož. Prišel ni nihče. Končno je naletel na cesti na par prijateljev, ki so se mu pridružili. Našli so hišo, vstopili vanjo, toda nikjer ni bilo nobene-nega človeka. V hiši že več bvt 111 nihče stanoval. V nekem kotu so odkrili spečega moža. ki se je premikal pod velikim pokrivalom. Previdno so odgrniili odejo — in cel regiment podgan in miši se je vsul po hiši v vseh smereh. Našli s*) nekaj človeku podobnega. popolnoma razjeden obra«, oglodane prste, pravi monstrum. Od strahu so izgubili svetilko in so ositali v temi. Nihče ni imel vžigalic. Niti koraka se niso upali napraviti, ker so se podgane opogumile in so se podile v celih čredah po hiši. Po par minutah strašnega molka, se je culo od zunaj šepetanje. Hvala Rogu, to so policaji! Čakali so nepremično — ko je.nekdo opazil skozi okno apaško čepico — bila je Ravaeholova tolpa, ki je slučajno zaslutila to ekspedicijo in ujela svoje sovražnike. Naenkrat so pozabiil na ves strah, na podgane in na truplo. Popolnoma so se za veda'li. da jih bodo anarhisti pobili* Mogoče bi jim ilo še uteči a ta način, da bi hitro druga za drugim poskakali, na prosto. Skakali so preko cvilečih podgan in miši po preperelih stopnjicah navzdol. Podrli so vrata in naen krat so jih prijele močne pest: in banditi so jih odnesli na neki voz. Rila je dolga, trudapoLna vožnja, tako da so ujetniki izgubili zaves*. K zavesti so prišli še le v nekem policijskem komisari-jatu. Banditi so bili preoblečeni policisti iz drugega okraja, kjer je dotični vohun sporočil iste podatke. Ravaehola so po par mesecih po ljuterau boju ujeli v neki re stavraciji. Takoj prihodnji dan pa je bila na Boulevardu Magena strašna eksplozija, ki je vrgla t zrak restavracijo in posestnika ter 20 gostov. Tako je bilo v tktem času. »redi zmagoslavja industrije in naravoslovnih ved, je vladal rr> mantkriaem v nravnosti, v litera turi in celo zločinstvu. Umetnik po božji milost je živel med vla-čugami in zavratnimi vlomilci, in Raynaud pripoveduje o mnogih deklicah, ki jih je are/tirala nravstvena policija, da so navdušile največje pesnike tiste dobe: Cop-pčea, Baudelairea, Richepina, Charles, Maurrasa, Maurice Bar-resa itd. Iz zgodovine tobaka. V Franciji je nvedel tobak Jean Nicot in po njem ima tudi strup v tobaku svoje ime. Nikotin draži žleze, da močneje izločujejo svoje tekočine. Iz Portugalske, kjer so sadili v Evropi tobak najprej, ga je prenesel y Francijo krog sredine 10. stoletja tamkajšnji francoski poslanik Jean Nicot. Po tem poslaniku je tudi glavni sestavni del tobaka, nikotin, dobil svoje ime. Splošen značaj je dobilo pri nas pušenje tobaka sredi prošlega 19. stoletja. V kemičnem oziru je nikotin alkaloid, potomec piridina. Pri tem pa igrajo važno vlogo tudi še piridinske in pikoliske baze. kakor tudi ogljikov oksid, ki se tudi nahaja v tobaku. Nikotin se vsesa v ustne in v sluzavke in dospe tako v kri ter v vse dele telesa kadilca. Pri počet ku draži, potem pa uspava simpatični živčni sistem. Pri prvem pušenju, ki pa da navadno v deško dobo, v spoti nje razrede srednje šole, nastopijo mnogokrat pojavi akutnega zastrupljenja z nikotinom: obču tek strahu, močno bitje srca. znoj. bruhanje itd. Po daljšem pušeiiju pa se organi popolnoma navad>-jo na ta strup. Kljub nasprotnim trditvam ne katerih medicincev se lahko reče. da zmerno kajenje v mnogem oziru celo povoljno vpliva na zdravje in subjektivno občutji-. In čeprav medicina navadno tega ne priznava, je fakt vendar, da ravno zdravniki zelo radi in mno go pušijo. Znano pa je tudi. da se razni pogovori mnogo lažje vi še ob cigareti ali cigari in da tu di duševni delavci pri delu na vadno vedno kade. Veliki pisatelj in mislec Lev Nikolajevič Tolsto; sploh ni mogel pisati brez ciga rete v ustih. Tudi naš Cankar je pri pisanju vedno kadil in pisce teh vrstic bi sploh ničesar ne napisal o tobaku in zdravju, če bi si ne bil poprej prižgal cigarete. To bazira na fizijološki osnovi. Tudi navada nervoznih ljudi, da potegnejo iz cigare ali cigareto le nekaj dimov in jo potem za žen f-jo stran, bazira na tej osnovi. Nikotin se namreč nabira na onem delu pri ustih in zato pušenje t«-ga dela ni več tako okusno, ozi rima je okus preveč močan. Posebna lastnost nikotina j«, draženje vseh žlez. tako da močneje izločujejo svoje tekočine. Pri akutnem zastrupijenju z nikotinom se to opaža posebno na slinah. ki teko iz ust v celih' eui kih in na potu ter urinu. Pušenje cigaret ali cigar po jedi radi te-ea ni samo razvada, ampak potreba kadilcev, da lažje prebav -ljajo. Posebno občutek sitosti se pušenju kmalu izgubi. Pušenje pa utolaži lahko tudi glad in žejo, kar lahko potrdijo popoto-valci. turisti in posebno vojaki, udeležniki svetovne vojne. Razume se pa, da je 7>rekomer-no pušenje škodljivo. Posebno slabo vpliva inhaliranje (vdihavanje) dima ali celo požiranje. ker pride s tem tobakov dim v doti-ko pljučnih delov ter jih uspava :n preide preveč nikotina v kri. .Pri dolgotrajnem pušenju na ta način pride lahko do kroničnega zastrupljenja. pri čemer trpe lahko vsi organi telesa, tudi oni. s katerim dim ne pride neposredno v dotiko. Obole lahko tudi srce, oči. ušesa, spolovila itd. Tudi stari kadilci, ki nekaj časa čezmerno kade čutijo lahko slabe posled?-?e. Dog(*li se, dfj postanejo apatični pozabi j i vi itd, to se pa da hitro popraviti, če se nakaj časa loeela opusti kajeje in se potem ooene zopet znova po malem. Popolno in nenadno prenehanje pn-senja lahko tudi škoduje organizmu. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY; 44 Hudson Street near Duane Street 434 West 42nd Street Dear Ninth Avenue 1427 Third Avenue', near SOth Street 61 East 125th Street1 near Madiaon Avenue 578 Courtlandt Avenue ~ near 150th Street. Bronx c brooklyn.:n. y. 570 Atlantic Avenne near 4th Avenue 2 Sumner Avenue __near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street " JERSEY CITY. N. J. / 350 Grove Street n ar Newark Avenue 5S4 Summit Avenua near Newark Avenue Prijazno vas vabimo, da obiščete katerokoli našo trgovino, če imate labelne ali ne, da si ogle. date veliko in privlačno izbsro koristnih in ornamentalnih daril, katere lahko debite povsem brezplačno s svojimi labeini. Posebno za julij in aygust samo 9 kvartoi sivo emejliran kotliček za peko, preseryiranje in kuhanje ZASTONJ za 50 hklnov ZASTONJ Star in Magnolia Mleka Vsaka gospodinja potrebuje v svoji kuhinji kotliček, kot ga vidite tukaj naslikanega. Ta kotliček, ki ga damo z našim Kondenziranim Mlekom, je precej težak, da je ž njim vsakdo zadovoljen in drži 9 kartov. Dobi se ga samo v naših premijsklh trgovinah. Po pošti jih ne pošiljamo. Začnite danes kupovati samo naše vrste, ki donašajo za svoje labelne dragocena darila. POSEBNA PONUDBA fe hočete izpolniti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo prrmijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga po pošljite liani, in dobili lioi-te ilustriran 1'remijski sezn:un in 1'osebno Pnmijsko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih lahelnov. Sprejme se samo ena taka 1'remijska Karta od oiljemalea s 40 ali več iabetni. Vsaka fia:a Premijska Trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi labeini s teh kan. Ceni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Company. 44 Hudson Street. New York City, zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. Branite labelne za dragoeena darila. KUPON Borden's Tremi um Co. Inc. 44 Hudson Street, n. V. C. July 8. 1924 Ta kupon mora b:ti zamenjan tekom pet- lajstih dni izza zgornjega dre za Posebno Premijsko K^rto. ime......................... ..... No. t naslov ....................... (Slovenian) Razne vesti. Neuspeh avstrijske operetne tur- tla) za čaj, ki izredno učinkuje neje v Argentini. 'pri debelosti, pri skrofulozi, žle- --j zali itd. Ta rastlina vsebuje 0.03 Pred kratkim je odpotoval viodst. joda. ki se edino obnese pri Buenos Aires dunajski operetni' teh boleznih. Preparat iz te rast-ansamlil. tla gostuje tam z naj-1 line prodajajo v lekarnah kot pra-boljšim dunajskim operetnim pr«»~!šek iz morskih hrastov, ker so vej-irrainom. Cela turneja pa je v £ i-1 ne haloge podobne hrastovim listom. Vrbovo listje so uživali v prejšnih časih proti protinu in revmatrzmu, ker vsebujejo sali-cil. Orehovo listje so uživali za čiščenje krvi. Naprotec je dober protistrup pri zastrupi jen ju z nikotinom in alkoholom. Kadulja ali žajbelj je koristni pri bolnem potenju, zlasti pri pljučnih bolez- nanenem in orjranizatoričnem pogledu stala na tako slabih temeljih, da je bil igrale eni skoraj o-liemogočen po v rat ek v domovino. I Materijalni uspehi predstav niso | bili veliki iu igralci so ostali tako-«rekoč brez kruha na ulici. Šele v | zadnjem momentu še je posrečili* j najti neki aranžman, tako da so ; bili pevcem vendar izplačani ho-; norarji. Vsi igralci pa so so mo-; rali takoj vrniti v svojo domovi-; no. Ta neuspeh dunajske operete se živahno komentira v vseh dunajskih umetniških in gledaliških ^ krogih. Korist in zdravilna moč domačih rastlin. Lipski ilustrirani listi so prinesli pregled domačih rastlin, ki so zelo zdravilne, a jih prav nič m. čislamo. Tako je na primer mor-jska haloga ali morski mah. ki ga j vidimo pri kopanju v morju, iz-i vrstno nadomestilo (sušen seve nih in vnetju čeljusti in v vratu. Prvi zobni zdravnik v Tibetu. Z zapadno kulturo, ki se vedno bolj udomaeuje v glavnem me-stu l)alaj Lame. v "prepovedanem mestu" Lhasi. sta prišla v tibetsko metropolo sedaj tudi prva zobna zdravnika. Kakor poročajo angleški časopisi, sta se na-nastanila v omenjenem mestu dva zobna zdravnika, lnda iz Napala. ki sia se v zdravništvn izobrazila na neki angloindski univerzi. Sploh ni danes Tibet več tako zaprta zemlja, kakor je bil še pred desetimi leti. Kadilci mnogokrat vprašujejo, koliko cigaret se sme dnevno po pušiti, ne da bi to škodovalo zdravju.' Odgovor na to je nemogoč. ker velja tu za vsakega posameznika individuelno razpoloženje, stanje zdravja, telesne konstrukcije itd. To pa lahko vsak kadilec sam na sebi ugotovi. Ce vidi. tla ima zanj kajenje kake slabe zdravstvene posledice, potem naj dnevno število cigaret ali cigar pač reducira toliko, da te posledice izginejo. Zanimivo pa je dalje tudi to. tla >o kadilci tež-je sprejemljivi za nekatere bolezni kakor na pr. nekadilci. Tako čuva pušenje izborilo proti in-fluenei. Svoječasno. ko je razsajala ta epidemija. so nekateri zdravniki sami priporočali kajenje. Dalje čuva kajmje tudi zdravje zob. V splošnem torej je čezmerno kajenje tobaka škodljivo.1 zmerno pa ni nevarno in nima navadno nobenih slabih po. sledic. Živali v zgodovini. Ko je bil človek r.a najnižji kulturni stopnji j« pobožje častil nekatere živali. Tudi v Svetem pismu igrajo živali važno ulo-go. Hudič v živalski podobi. Razmerje človeka do živali ima v verah narodov pomembno vlogo. Na zelo nizki stopnji kulture je človek ča>til živali kot božan ska bitja. Z naraščajočim pople-i menitnejeni pojma-*, boga. preneha biti žival malik in nastopa kot božji spremljevalec, sluga ali sovražnik boga in ljudi. Dualizcm je spravil žival na strah hudobnega načela, dočini je časi M pan-teizem v živali nezmotljivo in ta-jinstveno v naravi. Ta dva nazora najdemo vspore lno v vseh religijah. V orijentalskih kultih prevladuje etika. Po staroegiptovskih in indijskih, nazorih je morala človeška duša. ki se ni mogla očistiti tekom enega življenja, živeti še enkrat v živalski podobi. Vera. ki jo najdemo še danes v različnih analogijah. Izraelci so videli v živalih nepokvarjena božja stvarstva, ki so ohranila svo Na velikonočno soboto je prišlo'Prvotno naravo in kažejo voljo v gostilni Martina Čeha pri Sv.'božj°* d°r'ijn 5Jm ek °.,!t»- Marku pri Ptuju med bratoma.1 Jl1 sv»JeP« prvotnega name-Janezom in Horvatom in drugimi na" ZiVah na-topajo pri ,u h često fanti, med katerim je bil tudi k"T ah posulo- letni delavec Ludovik Gašpur, do ( neznatnega konflikta, tekom kate- Mariborska porota. Uboj iz maščevanja. Tako zašle oslice, ki jih jt iskal Savel in prišel do Samuela. rega je bil slednji okloftan. Razjarjen in osramočen je radi tega va nvhea I krave, ki so ]»'ljale skrinjo za-I veze Tz dežel«.- Filistrov: Bil"ami- sklenil da se krvavo maščuje. Na velikonočni pondeljek si je zalo ki je videla angela go-spodgvega. doeim je ostal jezdecu skrit. Kot pastirski narod je r. . ... - , . I l •"'Mil. I \ ' i I'lMll^M I i >1 [Oil ir* Gaspar izposodil od nekega svoje- - ... , , , ,. .. ^ . .. , ; čutil Izrael do živali nekako na- ga prijatelja vojaško pištolo m . - 4 , v . , . . j triarhalieno razmerje, raili te"« odšel z njo k cerkvi pri Sv. Mar-1 - , , * . ; najdemo lozadevno zakonodajo. ku. Ko je zagledal v večji družbi ; fantov Janeza Horvata, je stopil takoj k njemu potegnil'iz £epa| pištolo in svojo žrtev na mestu! ustrelil- A to še ni zadostovalo.! Pognal se je zato za bratom ustre-j ljene žrtve Konradom in oddal še' na njega dva strela, ki pa sta k sreči zgrešila svoj cilj. Gašpar s!_! cer priznava, da je izvršil svoje, dejanje v sovražnem namenu, n pa imel namena povzročiti smrt Janeza Horvata, njegovega b^ata Konrada pa je hot"l samo preplašiti. Porotniki so vprašanje o uooju in težki telesni poškodbi zanikali, potrdili pa so vprašanje glede prestopka po §431 k. c. 11 je bil Gašpur obsojen na .1 mesece zapora. • k" * j Za zlobno bitje so smatrali para- dižno kačo. iz katere je pozneje nastal kristjanski hudič. Hudič srednjega veka zelo rad zleze v telo rvoječega leva. ccpetajočegn ! medveda, kače. zmaja; včasih pa' je tako naslikan, da ima od vsa j ke vrste živali nekaj. Kristijan • stvo zaničuje zlobnost v živalih, i uči pa obenem, da je treba spoštovati vse "stvarstvo, kajti Od-rešenik je nmr! za v«*s svet. Radi tega se vesele njegovega roj-^tva tudi živali in ravnotako objokujejo njegovo smrt. Pripovedke t* ]irid'gi sv. Krajičišk.i ptičjemu za redu in pridiga sv. Antona ribam kažejo še /.Ho jasno poganske elemente v kristijanski veri. l*ovsem drugačno ^tr.lišče so zavzemale živali ^ grškem veku. Me.! živaljo i n človekom, oz. bogom. je obstojalo ileko tele>)io razmerje. Bogovi in ljudje se lahko poljubno spremene v živali-. Čudež spreminjanja je vodilni motiv skoraj vseli grških mito\. Spremenitev nastopi i7. različnih vzrokov. Zasledovani prosijo pomoči kako božanstvo, ki jih spri. meni v žival. Rogovi pa spremene človeka v žival tudi za kazen. Sami pa si nndenejo živalsko telo iz zvijače. Motiv za kazen je le redkodaj moraličeti. po veČini dajo povod nevftičljivo.st, maščevanje. ljubosumnost. Danes j,. mitologičina epoha ])rezivljena. Zadnje sledove najdemo še v ]) razno ve rst vu. ki deli živali v take. ki prinašajo srečo in take. ki prinašajo nesrečo. Sre-eo pnnasa lastavica. ovca. svinja, čebela ; nesrečo : vrana, skovika-nje sove. č«*z y»f»t tekoča mačka. Krist i janska mistika živi še v lepih kmetskih navadah, da napo-\edit božično nič v hlevih. Pri modernem človeku stopa v ospre- . d je etika in estetika. ZA GOSPODINJE Pile ISA BELLE KAY Slnvenskn posji««linja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s ]mnioejo katerih za more boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja iu mati. Na tem mestu liomo vsak teden objavili čbinek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILA Siv. 9 ESTELLE TAYLOR IN ANTONIO MORENO Dva znana ameriška kinematografska1 umetnika, ki nastopata v krasni sliki1 * Tiger Love". Kuharska navodila. • Kadar je riba v se/.iji. boee vsa kilo. zadnji košr-ek. Pogosto niso, ribe. pražene ali prekuhane. dobre, ker niso bile pravil-n opripravljene. Halibut riba je prav posebno primerna za praženje. Na mizo se jo postavi ponavadi s solato- HALIUCT PliA/KN V MLEKC — čaši evaiH»riranega mleka — funta lialibnta " — žli.-i surovega masla Moko. čebu I jo, peteršilj. sol, pop«-r in limono. Naroeite dva funta halibut steaka. odrezanega za inč delndega. Položite ga v plitvo posodo. P«»tresite ^a z moko. solj»i hi poprom- z se-sekanim pet eršil jeni ter polj i te njeni del eva pori ranega mleka, raz rtflf-eiiega s pol. lunini delom vri1-« vo«le. 1'eeite v zmerno vroei jK-r-j. dokler ni riba niehRa. — približno -."» iiiinit. Na vrhu mora biti zar metijena in tek«K'iiia se zgosti ra
  • ; mleka, s«- preostalo Ialiko ohrani tem. da se ovije kos papirja pi«-k«. lukenj in olnlrži papir na mestu < I »oni« m* j« 1 gumijevega traku. Ce hix'ete oristiti svojo pobarva no kuhinjsko sten«* vzemite jni-ilno so«lo ter se je [mslužite kot mila. ;i iziM-rit«- n;«t,. s čisto v««lo. r.«.s«'n.. dele podrimite z dobrim oljem t«-r jih nato spolirajte s suho cunjo. Pobarvan les ne potrebuje nikake vode. liiskvite, ki so preostali, pomočile v štej »eno jajce z «-no četrtino eaše mleka in ist«» množino sladkorja. spražite v vroči masti ter ser-virajte z sirujnim. Kadar rabite jagode za shorteak" jih potresite s shi'lkorjem ter posušite vnaprej. Sok servfrajte v majhni sk«xleliei. fe pripravljate paradižnik za mizo. jih oj>erite. na bodite na vili«e v vrelo žajfnico. To ho povečalo trdnost metle. Ko ste iztepli pri^propo. jo odrgnite s 1'iinjo. nam«M~eno v vrtiei vodi. kateri sta bili dodani dve žliei men-thylate«l alkohola t«-r par koščkov mila. To spravi na dan barvo ter nikakor ne škoduje pr«»pr«»gi. Bikarhoitatna soda je sre«lstv«». ki bi moralo biti v vsaki hiši. Velike vrednosti je v slučaju opeklin. ekor*eniii občutku krof; srca in neprebavi. I*<>g«»sto je uporabljajo tmli v kuharskih receptih. posebno pri pogačah, ki vsebujejo dišave. «*e hočete očistiti zagriujala. vzemite «"imj«i- nainoč«'iio v K<»rki. a ne vnij'i vodi. Imejte v bližinji posulo s |H*eilno sodo. Vtal-nite taknitc cunjo v čisto vodo ter iz-Nršite zagrinjalo. Nato vzemite suho i-mtjo ter izbrišite tako suho kot le m«ig vsakem «»mitju. \T-asih je treba rabiti dobro odvajnlmi sredstvo kot C«m1 Liver Oil. Mi priporočamo naslednje izdelke: Mi prip«>n>čam«» Rordenov«» KvajM»rirano Mleko, k«-r je najl»«»lj priprav-n«». «"isto in ceneno i zine« 1 vseh vrst mleka. Za kuhinjske iu pecivne sv rite se da primerjati glede okusa z najlmljšim svežim mlekom Pri kavi ga nima vrstnika. Ko boste prihodnjič kujtovali svoje jiotrebSčine, vprašajte svojega prodajah-a za B«»rdenovo Kvaporirano Mleko. Vsaka g«isiHKlinja potrebuje v svoji kuhinji gotove kuhinjske predmete. In vsaka gosp«xlinja jih lahko dobi |x>vsem brezplačno, če hoče kupovati Magnolia & Star Komlenzirano Mleko, ker da z« svoje latxdne flragocena darila. Poleg tega i»a vsebuje tudi na^boljSc mleko in sladkor. . f i- ■ m-. .-j^mi GLAS NARODA, 8. JUL. 1924. Izpred celjske porote. 4 Sf h !? ii It Peklenski stroj. [ravnatelju v Zagorje, da pa sam Celje, 10. junija.'116 ve- zakaj se to ni zgodilo. V po-Pred porotniki- se obravnava da- Besti Medvejšeka se je našel tudi nes trboveljska afera s peklenskim'notes' v katerem je narisana vži-(drojrtn. ki jje vzjbudila nifswa, &alni patroni odgovarjajoča slika, septembra veliko senzacijo. Poslu-'Tudi Pri tem ima obdolženec svoj salec ima pri razpravi občutek, Posebni zagovor. Tudi soobdoi/.e-da spada na zatožno klop še marJnce Planine vso krivdo taji, Med-sikateri komunistični voditelj, ki veJŠeka pa označuje kot največjo se je pa znal pravočasno umakni- Pr<>palieo. Poštna uradnica v Hrast ti, da krvavijo zato potem druge niku Je Pri zaslišanju izpovedala žrtve. 'da je prinesel sredi septembra pr. Dopoldne 16. septembra 1923 je 1 Ilcko P°«ljko njej neznani mož. prejel ravnatelj Trboveljske pre- Ker se ji zdela sumljiva radi mogokop. družbe Julij Pauer v,manJkaJ^'ega naslova in razmero. Trbovljah po pošti pošiljatev, ki ma P^cejšnje teže, je zahtevala je bila okrog pol kg. težka. Ravno'pojasnrfa -lede vsebine. Dotični ii Naroda 99 Molitveniki: tako pošiljko je dobil prihodnjega due. zjutivj ravnatelj Friderik Drole v Hrastniku. Naslova na obeh pošiljkah sta bila pisana od iste roke in škatljica je bila o-premljena s štampijo "Sl.igalište inžinjerske spreme drav. d i v. o-blK^sti". T^ pečat se pa pri o_ menjenem vojaškem skladišču v Ljubljani že dve leti ni uporabljal. Prva pošiljka je bila oddana na pošto v Hrastniku, druga na pošti v Ljubljani. Ravnatelj Pauer jej" pri odpiranju škatljiee še pravočasno opazil, da je v njej peklenski stroj. Tako je opozoril na pretečo nevarnost oba ravnatelja v Hrastniku in v Zagorju. Res je dobil tudi ravnatelj Drole slično pošiljko ter jo. opozorjen nato, oddal ljubljanski policijski direkciji. Preiskava je dognala, da je bil o v vsakem peklenskem stroju po 400 Nobel-dinamita št. 1. po ena tulčiea iz pločevine, v nji pa vžig; lna patrona in spiralna vzmet. Patrona je bila v tulčiei napeta in pritrjena na koncu škat-lje z drobno bakreno žico. Učinek eksplozije pri odpiranju bi bil na vsak način smrtonosen, usmrčene in težko poškodovane bi pa bile tudi lahko osebe, ki so se nahajale v ravnateljevi ter v sosedni sobi in eelo v prvem nadstropju. Ravnatelju Droleu namenjeni peklenski stroj so razstrelili na ljubljanskem polju. Eksplodiral je z moški je izjavil, da gre za vzorec; vedel se je pa jako sumljivo in se je nato, ko je kupil znamke. k pošiljko odstranil. Našla j0 je potem v nabiralniku, a se z« njo ni več brigala. Pri konfrontaciji obeh obdolžencev se ji zdi Planine zelo sličen. Verjetno je, da sta o-ba obtoženca izvršila inkriminirano dejanje iz maščevanje, ker sta bila iz raznih vzrokov zlasti pa nepokorščine odslovljena iz službe. Medvejšek je v kritičnem času vedno švigal iz enega kraja v drugega, kar še bolj potrjuje domneve o krivdi. Zelo verjetno je tudi, da je bil načrt organiziran v Ljiubljani. kamor vodi vo vsi k d iir vse niti tajne komunistične propagande v Trbovljah. To potrjuje tem bolj dejstvo, da se je nameraval ta zločin izvršiti v času, ko je delavstvo štrajkalo in ko je uspeh tega štrajka postajal K'edno bolj dvomljiv ter so se začela radi tega izvrševati razna nasilja štrajkujočili. o katerih se je v več slučajih sodilo že pred celjskim okrožnim sodiščem. Ra- .11 1*0 1.70 ~ .79 .. 1.10 .. 1.50 .. 1.70 M .. 1.65 .. L80 Dnšapopolna .................... Marija Varhinja: v platno vezano ............ ▼ nanje vezano ............ r fino usnje rezano.......... Rajski elasovi: v platno vezano .... v fino platno rezano v usnje vezano .... v fino usnje vezano Skrbi za dušo: ▼ platno vezano v usnje rezano..... v fino usnje vezano Sveta Ura: fino v platno rezano, s debelimi Črkami ............... .90 v usnje rezano ............ 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayer bo ok: r barvaste platnice vesano Child's Prayerbook: r belo kost vezano ....... Key of Heaven: \ usnje rezano .......... Key of Heaven: v najfinejše usnje rezano (ZA ODRASLE.) Hey of neaven: * r fino usnje rezano ....... Catholic Pocket Manual: r fino usnje rezano ....... Ave Maria: v fino usnje rezano ....... Poučne knjige: AMfeednik slovenski: broširan .................. 3ngie6ko-sIovenskl slav* (Dr. Kern) ................ Ingeljsiia služba ali naok naj se k sv. ma£l strele )oma£l Ilvinozdravnik ..... Dva sestavljena plesa: Četrorka in beseda spisano in narisano.......35 rovedoreja .................... .75 Jugoslavia, zemljepisni pregled .. 1._ Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom..........1.00 .30 1.10 .70 1.30 1.50 L30 1.40 .30 5.00 JO L25 'l»oIi i orožjem Dve sliki — .Njiva, starka rezano .............. l.(H» Karmen, trdo vezano ...........-10 Kraljevič In berač ...............25 Ljubice Habsburžanov ..........40 Jndska knjižnica: 2. sv. Darovana. Zgodovinska povest ........................M 3. zr. Jernač Zmagovat. — Med Plaxovi.................... JB9 4. sr. Malo življenje ........ J5 5. sv. Zadnja kmečka vojska .75 7. cv. Piihajač .............. .60 9. zr. Kak« sem se jaz likal, 4 Brencelj) ................... .00 10. zr. Kako sem so jas likal, (Brencelj) ....................60 11. zr. Kaka sem s« jas likal, (Brencelj > ....................60 2. zr. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo rezano...........60 14. zr. Ljubljanske slike. — 'Brencelj) ....................60 5. zr. Juan Miserla. Poreat la španskega življenja .......... .60 6. zr. Ne t Ameriko. Fo resni* Cnih dogodkih ................ .00 Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti. Brofiirano ...................75 lorru „ 1 t , I Pshilie motnje na alkoholski pod- tega procesa, o katerem bomo po-! iagi zneje podrobneje poročali. ; Praktični računar ali hitri računar Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. ; Ročni slovensko-angleški in angleško slovenski slovar ...... j Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo rezana .. Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) .................. 1.— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del L25 Slovensko-italjanski in Italj.-slev. slovar ....................... 1.00 .40 Fašistovsko Grahovo. V Grahovem imajo občinskega tajnika, po priimku Mauri, ki je zelo vnet pristaš fašdstovske stranke. Te dni mu je padlo v g0 Poslednji Mehikanee ............ .30 *ravljieo E Majar .......... JO Povesti slovenskemu ljudstva v pouk In zabavo ............. jb Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Poiigalee ...................... ja rraprečanove zgodbe ............ JO Pal rta, pri r mil la Irska juna&o dobe ...................... n Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon...............25 Povest ice, Rabindraitath Tagore .. .30 l*et tednov v sraaoptovu. tru. rez. 1.50 Pol litra Vipavca .............. .90 Ptice selivke, iKabindranath Tagore) — 1.00 Pred nevihto ................... Pravljice in pripovedke za mladino. 1- zvezek ......................40 zvezek ..................... .40 1'egan in Lambergar.............70 (evolucija na Potrugalskcm..... JO Rinaldo Rinaldini............... .50 Robinzon ........................65 Slovenski šaljivec................40 Slovanska knjižnica. z.t>ranl Bpi- splsl, rsebuje 10 poresti..... Sureški invalid .................35 Skozi širno Indijo .............. JO Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50 Sanjska knjiga, nova velika.....90 Satirika knjiga, srednja .........35 Strelec ..................................JO Strahote vojne ................ JO Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa..................50 Strup iz Judeje................. .75 Sisto Šesto, povest iz Abrucer .. .30 ^veta noč .................... Ji Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... .50 Stric tomora koča .............. JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................35 Spisi Krištofa Šmida ...........35 Spilmanove pripovedke: 1. zv. Maron, krč an ski deček Is Libanona .................. J5 2. zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaškiU gora ............ J5 4. zv. Praški judek ............ J5 8. zr. Tri Indijanske poresti ......30 1 t**. Kraljičin nečak. Zgodorln- ska porta* lz Japonskega .... JI 10. zr. Zveti sin. Povest iz zrlade Akbsrja Velikega............ J5 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- ••«•••••••••«•••••••••• 12. zr. Korejska brata. Črtica lz mlsjonor r Koreji .......... ..JO 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest Is sgodorlne kanadske .................... JO 5. zr. An cel j zninjev. Brazil J ska potest ...................... J5 10. zv. Zlat okopi. Povest............JO 17. xr. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nlkaraguo ................JO 38. zv. Preganjanje Indijskih mla- Jonarjev ..................................JO 9. zr. Mlada mornarja. Porest JO Turki pred Dunajem.........................60 Trenutki oddiha ............................JO Vrtnar. Rabine!ranat Tagore, trdo vezano .........................60 Volk spokornik in druge povesti za mladino .................... L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .SO Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano...........'.....1.80 Zadni dnevi nesrečnega kralja JO Zadna pravda ................ JO Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Tb4rka slovenskih p»vr«tl: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zr. Hudo brezdno.............35 zv. Vesele porestL .......... .35 4. zr. Povesti in slike .......... J5 5. zr. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J5 Zbrani spisi za mladino. (Gangl) : 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 pOTCltl • • 2. zr., trdo vezano. Pripovedka In pesmi iM 3. zr., trdo vezano. Vsebuje 12 po- 4. zr., trdo rezano. Vsebuje 8 po-Tftti •••••••••••••••••••••• «N 5. zr., trdo rezano. Vinski brat 6. zr., trdo rezano. Vsebuje 10 po- Umetniške knjige s sikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami LH Bdeča kapica; pravljica ■ slikami ........................ LN Raegnljčiea; pravljica ■ slikami 1.00 Trnoljčic*, pravljica s slikami 1.00 Igr Dva .71 .75 'njlge ta slikani* Z Mladi slikar ............... SHk« Is pravljic ............ njlge za slikanje dopisal« popek na i barvami la arvodilom: Mladi ametnlk ............. 1J0 Otroški vrtee 1.20 Za kratek Sao 1J0 ........... U0 Razglednice: Zabavne. Različne, duckt................JBB 4ew Vorika. Bazllčno, ducat .. Jf Velikonočno, božične te novolotaf dncat ......................JS Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezno po ..............JB Narodna noša, ducat...........JO posamezne po ...................05 •zdravi, ducat ...... .40 posamezno po.........................OS talina Solz. 8 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... L00 lnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO Cyrano de Bergerac. HcoriCna ko- medija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70 Oe sta dva. Šala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežnik. Narodna Igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s i>etjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Siarinarira. Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ..................... Vse naše. P.urka enodejanka .... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih .................. ftbirka Iju*klh Iger. . snopič. Mlin pod semljo. Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave ____ 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlci ln kralji, Ijudmlla, — Planšarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marij« Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. C. snopič. Torki pred Dunajem. FabjoU In Neža ........ 8. In 19. snopič. Pijavka, Skrl^fa zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Blejke .................... 0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO .35 .30 .30 JO .30 .60 .40 JO JO JO J« JI J« Jo J« JO .75 1JI .40 Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ Moje obzorje. Eng. Gangel. Poezije Trdo rezano ................ Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .................. talade in romance. (A. ASkerc) Trdo rezano ................ ifg BroSirano ................... m75 esml. (Simon Jenko) ......... Petml Ivan Zormana. Originalne slovensko petml in pro-rodi znanih slovenskih pesnil r angleščini...................l.M 'lioHejp. Pesmi za mladost.....0« lovenstt* Narodna lirika. Poezija JO Sto ugank. (Oton Zupančič), -h Poezij. .................... Zvončki. Zbirka 1'esnij za slovensko mladino. Trdo vezano Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore.......................... Gorski odmevi. (Laharnar.) Zblr-ka moških zborov ln čretero spevor. 1. zrezek ................ 2. zrezek ........................ Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... JO Narodne pesmi. (Marolt) ....... JB0 Naši himni; Lepa naša domovina; JO .90 JL0 .20 .20 JO JO Bože pravde. (Marolt) Narodne pesmi Žiromik 1. sv. ...................... 2- ....................... 3. zv. ...................... Narodne himne ln domorodne pesmi, Marolt .............. Slavček. Zbirka Soških pesmi..... Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt In bas 1. zrezek.................... .45 2/ zvezek ........................ Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas: 1- zvezek ...............................,40 £. zvezek......................40 En starček je živel. Za bas eolo in možki zbor ................ .40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —; (Adamič) 1. in 2. del ...... Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) Vojaške narodne pfsmL (Kosi) .. Orlovske himne. (Vodoplvee) . Lira, srednoSolska pesmarica: 1. zrezek .................... 2. zrezek.................... jjji Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slamcstl —• (13 meSanih In 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič) UU KupletL (Grum) — 1. Kranjske šege ln navade .... J5 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ JI 3. Nezadovoljneš; To sares užlt-kami ........................ JI Slovenski akordL (Adamič) <=* Zbirke 22 mefcnlh ln moikih zborov : f 1« ifbbbC »Ti 2« if€kk o79 Mešani In moški sborL (Aljai) " 1 svežek: Domovini; Nevesti; Nt JO .15 JO lJO zveni ml; Naša zvezda; Ujetega ptiča tožba; 6očl..... ' ............ 1 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; OJ planine; OJ z Bogom ti planinski svet; Solskodomz« iiiLaillcl; Na Dregu ............ 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč 4 zvezek: Ujetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.............. , 5. zvezek : Job ; V mraku ; Dneva r.am prpeljl žar; Z rencem tem orenčam slaro; Triglav 6. zvezek: Opomin k veselju; Sto. ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: Geslc............. 7. zrezek: Slareček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri sradbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo < 8. zvezek: Ti osrečiti Jo hotl (mešan zb.) ; TI osrečit Ijo hotl fmo §ki zb.) ; Prijatelj ln senca (mofikl zb.) ; Prijatelj ln senca ..... Mašne posmi za me>an zbor. — (Sattner» .....................501 Slovenska svJIaša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj............ J0| 10 Evharističnih pesmi za mešan zbor. (Foerstert ...............40'[ 12 I'ange Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ JO! Srce Jezusovo. Za lenor, bas, sopran, alt......................30 Pet Božičnih. (A. Crum>.........30 Srce Jezusovo. -1 f»esmi na fast Sn u Jezusovem. < F. Kimovec) JO Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih I>esini za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas.................40 Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. pesini na čast svetnikom. (Premrl i ......................40 10 obhajilnili in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Cnmi)........35 Missa in honorrm Satiriae Caeli- Iiae. (Foerster) .............50 Note za citre: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan) ...... J5 Safarau. Itnska i»esem. — (Wilfan) .................25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor ln petje. (Bajlk) .. LH Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Na Gorenskem je fletno. (BaJuk) L0? Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .7| Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morski obali. Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka. —• (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki» .................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .................... Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) Zmiraj zvesta, i>olka, (Jaki) .... Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) Primorski odmevu Fantazija. — (Breznik).................... Orel. Koračnica. (Jaki)......... Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... Bratje i Siovensci smo. Koračnica. (Premrl)....................25 Edith a. Intermezzo. (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter). ..................20 Ritter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JO Zemljevidi: Zdroienlh držav, veliki........ Združenih držav. Mali Nova Evropa Zemljevidi: Alabama, Arkansaa, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky te Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missisnippl, Washing, ton, Wyoming, vsaki po .... zemljevidi 7 Illinois, Pennsyiranla, Sfkmeoa, ta, Michigan Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, NMv York — vsaki po...................... Velika stenska UN Kvrip« . ; .90 .40 .40 .40 .40 .40 .45 .45 .40 .50 .50 .25 J5 .40 Jf Varofilon j« prOofllSl 4mmx, bddlti ¥ jfOMVlfd, ttmf Order ali pote« mmb p« X KB I IMft. OopUJtU |m. Tbo, "Q LAS NARODA" (SlovMie PublMilnz Company) 82 Cortlandt SU New York Ho naročajte knjig, k&torlk nI ▼ cenikm. Knjigo pošiljamo poitafo« proste. ■■ ... J.'. ..-.V. ■ - . ■ . Statistika izseljevanja iz S.H.S. za prvo četrtletje '24, Iz prvih treh mesecih 1924 se je iz vse države izselilo skupno 5686 oseb; od teh je bilo 3702 moških in 1984 ženskih. Po pokrajinah se dele izseljenci : Iz Srbije 216 moških, 25 ženskih. skupaj 241; iz Vojvojdine 1803 moških, 1538 ženskih, skupaj 3341 ; iz Črne gore 31 moških. 16 ženskih, skupaj 16; iz Hrvat ske in Slavonije 926 moških, 1*9 ženskih, skupaj 1115; iz Dalmaci je 514 moških, 115 ženskih, skti Paj t>29; iz Slovenije 172 moških 9f3 ženskih, skupaj 256; iz Bosne in Hercegovine 40 moških, 9 ženskih, skupaj 49. Po poklicu so bili izseljenci: Kvalificirani delavci 241; od tega iz Srbije 7, iz Vojvodine 51. iz Hrvatske in Slavonije 112; iz I>aiinacije 37; iz Slovenije 24; i/ Bosne in Hercegovine 10; Nekvalificirani delavci 1010; iz Srbije 14; iz Vojvodine 477; iz iz Črne gore 20; iz Hrvatske in Slavonije 115; iz Dalmacije 217: i« Slovenije 16'; iz Bosne in Hercegovine 5. Za Chile 34; Iz Hrvatske in Slavonije 2; iz Dalmacije 32. Za druge ameriflke dežele 53; iz Srbije 1; v. Vojvodine 30; iz Hrvatske in Slavonije 11; iz Dasl-mmsije 10 j iz Slovenije 1. Za Avstralijo 141; iz Hrvatske in Slavonije 1; iz Dalmacije 139; iz Bosne in Hercegovine 1. ,Za Novo Zelandijo 37; vsi iz Dalmacije. Za druge dežele sveta 2; iz Hrvatske in Slavonije 1; iz Dalma cije 1. Luke, v katerih so se vkrca vali izseljenci: Liverpool 171; od tega iz Srbije 65; iz Vojvodine 28; iz Hrvatske in Slavonije 47; iz Dalmacije 4; iz Slovenije 26; iz Bosne in Hercegovine 1. Cherbourg 1881; iz Srbije 91; rz Vojvodine 1153; iz Črne gore 16; iz Hrvatske in Slavonije 405; iz Dalmacije 113; iz Slovenije 79; iz Bosne in Hercegovine 24. Havre 163; iz Srbije 5; iz Vojvodine 1; iz Hrvatske in Slavonije 81; iz Dalmacije 20; iz Slovenije 4S; iz Bosne in Hercegovine 8. An vers 442; iz Srbije 34; iz Vojvodine 24; iz Črne gore 10. iz Hrvatske in Slavonije 275; iz Dalmacije 40; iz Slovenije 54; iz Bosne in Hercegovine 5. Genova 251; i-z Srbije 3; iz Vojvodine 29; >iz Črne gore 16; iz. Hrvatske in Slavonije 42; iz Dalmacije 159; iz Slovenije 2. Napulj: 186; iz Dalmacije 185. iz Bosne in Hercegovine 1. Hamburg 1046; iz Srbije 33; iz Vojvodine 181; iz Črne gore 2: iz Hrvatske in Slavonije 99; iz Dalmacije 54; iz Slovenije 36; iz Bosne in Hercegovine. Bremen 117; iz Srbije 2; iz Vojvodine 51 ; iz Hrvatske in Slavonije 32; iz Dalmacije 9; iz Slovenije 19; iz Bosne in Hercegovine 4. Rotterdam 52; iz Vojvodine 15; iz Hrvatske in Slavonije 37. Amsterdam 1375; iz Srbije S, iz Vojvodine 1222; iz Črne gore 2; iz Hrvatske in Slavonije 97; iz Dalmacije 43; iz Slovenije 1; iz Bosne in Hercegovine 2. Druge luke 2 iz Dalmacije. Parobrodne družbe so prevažale sledeče število izseljencev: United States Line 63; od tega je bilo izseljencev iz Srbije 2; in Vojvodine 8; iz Hrvatske in Slavonije 31; iz Dalmacije 9; iz Slovenije 10; iz Bosne in Hercegovine 3. United American Lines 47; i/ Voj vonide iz Hrvatske in Slavonije 13; iz Dalmacije 11 ; iz Slovenije 12; iz Bosne in Hercegovine 2. International American Line 20; iz Srbije 2; iz Vojvodine S: iz Hrvatske in Slavonije 9; iz Slovenije 1. Cunard Line 524; iz Srbije 19, iz Vojvodine 60; iz Črne gore 8; iz Hrvatske in Slavonije 301: iz Dalmacije 62; iz Slovenije 57; iz Bosne in Hercegovine 17. White Star Line 311; iz Srbijt 87; iz Vojvodine 36; iz Črne gore 6; iz Hrvatske in Slavonije 100, iz Dalmacije 31; iz Slovenije 45; iz Bosne in Hercegovine 6. Red Star Line 28; iz Srbije 4? iz Vojvodine 12; iz Hrvatske in Slavonije 10; iz Dalmacije 1; iz Bosne in Hercegovine 1. Canadian Pacific 454; iz Srbije 30; iz Vojvodine 22; iz Črne gore 10; iz Hrvatske in Slavonije 292; iz Dalmacije 40: iz Slovenije 55; iz Bosne in Hercegovine 5. Compagnie Generale Trans-atlantique 163; iz Srbije 5; iz Vojvodine 1; iz Hrvatske in Slavonije 17; iz Dalmacije 30; iz Slovenije 14; iz Bosne in Hercegovine 2. North German Lloyd 56: iz Vojvodine 44; iz Hrvatske in Slavonije 2; iz Slovenije 9; iz Bosne in Hercegovine 1. Holland Lloyd 1369; Lz Srbije 8; iz Vojvodine 1222; iz Črne gore 2; iz Hrvatske in Slavonije 91; iz Dalmacije 43; iz Slovenije 1? iz Bosne in Hercegovine 2. Holland America Line 51; iz Vojvodine 15; iz Hrvatske in Slavonije -36. Hamburg Sudamerikanisehe Ge-sellchaft 785; iz Srbije 5; iz Vojvodine 695; iz Črne gore 2; iz Hrvatske in Slavonije 62; iz Dalmacije 13: iz Slovenije 9. Druge družbe 186; iz Dalmacije 185; iz Bosne in Hereegovine 1. Tuji državljani, ki so odpoto- SKUFINA AMERIŠKIH ROKOBORCEV vek čut za živali. Najlepše in najbogatejše barvane dekoracije nam nudi ravno najstarejša keramika. Poleg živatli pa so začeli uvajati za okraske posnetke najrazličnejših ra.stlin. Ta tako raznobarvna dekoracija v Palestini je nekak slog predsemi.tskega prebivalstva v Palestini. Zdravniki se uče o novem zdravljenju. lica na skali in polil črez juho. Jednako je daroval Manoali pred rojstvcun Srmsona kozliča *4 itn 'čudovito Je kaj to zdravljenje »torf i i -,. ... i slabotne, nervozne, zmučene in Skali . Oba slučaja nam dokazu „ ocbite može in žene. ;„t„ ^_ _ _ i • I vam ga zdravnik še ni predpisal. jeta. da so na * a način praprebi- kar poUme\lo ,,karn:irja ,n kUpite to valci Častili svoje bogove, iti da ,V novo. zdravilo. Nusa-Tonp in poskusite . , . " ga. t'udili Sf boste kako hitro in učin ta prastara navada prešla tudi k kovito. .\*ic- ni tako dobro proti siabi rre-Izraelcem. Ako se }e na,51" bavi, želodC-nim neredom, zaprtju, g'.avo- istem mestu več skled, si ' bolom in bolnim jetrom. Isto povrne C-i- azla- 'list in zdravje izmučenim živcem in mi- t , . „ .. , t t ... šicam. Čltatelji tega lisla bodo našli Leta 190b je odkril Macalister gamo. da je vsak nov castuec za- .\UCa-Ton€ tudovito zdravilo v takiti kopal svojo skledo, ali tU! ie Št C- s,uCa->ih- lsto ^ t:lko prlprosto. prijetno . 'n učinkujoCe. da so boste v par dnevih Vilo skled odgovarjalo številu počutili mncKO bolje. Isto ponovi vafit i. moč, čilost, daje kri in ojača živce in onarjl v t a lMli u.l0( prinaša clohor prebivalcev Palestine so bili tako e<»Ti»iQHT„wm>t«wooB_*.w»o™wooor»CT3 Pred kratkim se je oglasila v Bel: lliši skupina ameriških rokoborcev. Predsednik Coolidge je bil obiskovalcev jako ve^el. ket so mu čestitali k nominaciji. ; vali v istoni četrtletju in niso J vštet: meri izseljence: Državljani Združenih držav 211 : Čehosiovaki 22; Rum 10: Po Ijaki 3; Madžari 9: Avstrijci 7: Italijani 4; Kanadci 4; Argent in. ci 4. Druge narodnosti 1S: sktt pa j. 292. K Slovenski poslanci pri Mussoliniju. Po govoru, ki ga je nedavno imel poslanec dr. Besednjak v rimskem'parlament u. je ministrski predsednik Mussolini sprejel poslanca v posebni avdijenei in ga naprosil, da mu razloži željo .Ju goslovanov, ki bivajo pod Italije?. Poslanec dr. Besednjak je na glašali, da so jugoslovanski poslanci pripravljeni sodelovali z vlado, da se ustvarijo v Julijski Krajini razmere, ki bodo v korist ljudstvu in državi. Poslanec je izjavil Mussoliniju. da Jugoslovani danes niso zadovoljni, k čemur imajo povodov dovolj. Ko je po slanee. pričel naštevati različne pritožbe, ga je Mussolini prekinil in predlagal nastopno praktično rešitev : Skliče se v Rimu konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vseh željah in zahtevah jugoslovanskega prebivalstva v Julijski Krajini. V pošte v pridejo predvsem razmere v šolah, lta sodiščih, občinske zadeve in razmere v uradih. Konferenci bo predsedoval sam Mussolini, a prisostvovali ji bodo vsi pristojni ministri in pre fekti prizadetih pokrajin. Xa kor, fcrenči želi Mussolini razpravljati z zastopniki jugoslovanske«?, ljudstva o vseh njihovih pritožbah, da dobi enkrat jasno sliko. Ruska vojaška anekdota. Sveta dežela. Zadnje izkopnine razkrivajo starodavno zgodovino Palestine. Prebivalci Palestine so bili pridni kmetovalci. Votlina, kjer je bil dom v o tonskega človeka. Mimo stanovanja divizijskega poveljnika, kneza Gaiizvna. jaha oddelek telesne garde in poveljujoči častnik ne jaha na predpisanem mestu. Knez meni. da je poveljnik poročnik Tolstoj in mu sporoči zaporno kazen. Iz zapora mu sporoči grof. da on sploh ni jezdil mimo njegovega stanova nja. Knez GaliZvn se takoj odpravi k polku, kjer zaukaže, da mora \ zapor tudi oni poročnik, ki je jahal mimo njegovega stanovanja. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonjjka sa moške I ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. « * w r sevfra co cedar rapids, IOWA V najstarejši kameni:i dobi (paleolitični perijodi ). v dobi, ko se je rabilo še surovo kamenito orodje, je stopil človek prvič v Palestino in se razširili, kakor kažejo najdbe iz najstarejših časov. hitro po vsej planoti, zlasti v vzhodni jordanski pokrajini. Polagoma se je naselil tudi na gorovju na zapadu in jugu. Mogočni. gosti gozdovi so se razprostirali tedaj po palestinskih gričih. Orodje je obstojalo prvotno večinoma le i^kSmenitega orožja, ki so se ga prebivalci posluževali zt\ obrambo. Kmalu je postal človek gospodar daliti in morske obale, obleko in oroa.je je izdeloval boljše in različnejše. Vzhodno od Tel t!ezera je odkril znani raziskovalec MacaLister neko paleoli-tično naselbino, medtem ko so najnižje plasti pripadale neolitični perijodi. Prve sledove brušenega kamna (mlajša kamenita doba) in Ion čarstva so zasledili v zgornjih plasteh v votlinah Fenicije in na I.ihanonnu. Ta doba je trajala od 4C00—2o00 pr. Kr.. dokler niso I>rišli Sem it i in se je začelo uporabljati kovine, ki so povzročile velik preobrat v celi kulturi. Bron je izpodrival bolj in bolj kamen katerega uporaba je popolnoma prenehala. Raznovrstni ostanki neolitične kulture nam podajajo sliko tedanjega. človeka. jZii svoja stanovanja si je izbral neolitični človek Palestine votline in špilje. Z orodjem iz kremena so umeli votline "umetno razširiti in prilagoditi svoji potrebi. Vhod je bil skoraj vedno naravnost, po potrebi so izsekali tudi primitivne stopnice. Vodo-toči so dovajali kapnico v kota nje. Kamenite sklede in korita so služila gospodinjstvu, jama sredi votline je bila domače ognjišče. V krajih, kjer ni bilo votlin, si je zgradil človek stanovališča iz kamenja in lesa. Koče so postavljali v številnih skupinah, jih obdaili z okopom iz stolčene zemlje in palisadami. Tedanji prebivalci Palestine so bili marljivi poljedelci, kakor kažejo primitivni mlini, katerih se je veliko našlo. Domača živina, ki jim* je pomagala pri delu, ali jih živela, so bila goveda, koze. ovce, prešiči ali osli. Dognati pa se še ni dalo, ali so znali tedanji prebivalci tkati. Poljska orodja so razumeli umetniško izdelovati iz kremenovih ščepic. katere so vdelali v les. Oralo je imelo že tedaj obliko, kakor ga uporabljajo sedanji prebivalci Palestine. Iz gline so izdelovali posode in vrče. Vsi keramični izdelki kažejo neko eleganco. S širokim kamnom so površino posode lično zgladili. Včrtali pa so z oistro konico različne enostavne geometrične podobe.- Naivnost naravnega človeka je dovedla lončarja, da je dal svojim izdelkom razne komične podobe iz živalstva. Raznolike živalske predstave nam pričajo, da je imel ijlo-: v Geze.ru neko votlino, »kii spominja na bivališča trogloditov in s: jo je človek prisvojil najmanj o koli 350D pr. Kr. Pod stropom se vije 30 cm širok pas. v kate rem so vdolbene raze živali, kakor : goveda,, koze in kozorogi. V tretjem tisočletju pa so začeli pri hajati med praprebivalce drugi narodi, ker od tedaj zasledujemo razne kanSemrte spomenike, kamenite mize. katere >*> gradili i> velikih kantonov in so jim sluzih za grobove. Nekatere so narav nost orjaške stavbe. Iz ostankov ki jih najdemo sedaj v Palestini moramo sklepati, da je bilo te da nje praprebi va:lstvo zelo mar ljivo, spremenilo je velike pra gozde v rodovitna polja, ustvari lo za tedanji čas pripravna biva lišča in kazalo povsod svojo veli ko naravno razumnost. Kakor so zanimive najdbe preostankov starih prebivalcev Palestine, ttfko moramo žalibog pri znati, da o njihovem verskem na ziranju ne vemo nič gotovega, b dosed aj izkopanega materija la hočemo podati našim čitateljem nekaj ogrodja o veri tega inteli gontnega naroda. V poročilih raziskovalcev se govori Veliko o 'daritvenih srt> bedah in kamentitih svetiščih neo-listkih prebivalcev Palestine. To so obdelane ali naravne kamenit* ploskve z okroglimi vdolbinami, ki so podobne skledam, ki stoje deloma posamezno, deloma v skupinah in so zvezane večkrat med seboj z jarki. Skoraj na vseh krajih, kjer se je izkopavalo, so naleteli na' take kamenite plošče in sklede, izvzemši Jeriho. V Megid-di je dal Schumacher na nekem mestu kanaanskega gradu kopati do žive skale, in je zadel na celo vrsto takih skled. Fid 1 je to naj-brže neke vrste oltar z daritve-nimi sbljxlami. Na severnem pobočju griča se nahaja kamenita plošča, ki sestoji iz dveh delo\. Na eni se nahaja skleda 46 cm globoka, na drugi so štiri večjt-in devet manjših skled. Neki druga plošča no^i kar 39 skled, ki meri v preimeru kakih 80 cm. Ozek vhod vodi v podzemeljski prostor, ki ima nepravilno obliko križa. V stenah .ki so bile svoj čas ometane, se nahajajo izdolbine. Po tleh so našli mnogo kamenite-ga orodja, črepiinj. oglja živalskih kosti. V sredi pa je stalo ognjišče z očrnelimi kameni in pepelom. V nekem drugem stranskem floliffdu so našli polno človeških kosti. Schumacher ima kamenite .plošče za prastari kam eni t i olta: s podzemeljskim prostorom, ki je služil poznejšim rodovom, za stanovanje in pokopališče. Podobno interesantno preosta-lino je odkril Macalister v Gezeru. Velika kamenita plošča 27 m dolga in 34 m široka pokriva cel sistem jam. Na neenakomerni površini tega kaimena je naletel kar na 88 skldd, ki so imele večina okroglo in le nekatere četvero-oglato obliko. Največpe so imele v premeru Skoraj 2.44 m, najmanjše pa 15 cm. Širok jarek vodi v globoko odprtino, v tej jamt so našli svinjske kosti v velikem številu. Macalister sodi, da je bilo svetišče neolitskih prebivalcev Gezerja. Prebivalci so darovali najbrže bogovom kri in druge tekočine, ki so se po skupnem jarku stekale v jamo. Dobro organizirano svečeništvo je lehko-verne častilce plašilo z raznimi božjimi prikaznimi in prorokova-nji. Ne smemo pa mislitti, da so vse sklede bile izključno le za bogoslužje. Našli smo jih poleg vodnjakov, vinskih in oljčnih stisk a lic, depotih. Vse te .posode so služile izključno gospodinjstvu. Vsekakor pa moramo priznaiti, da so v sklede, ki so jih našli pri grobovih, dajali mrtvim hrano in pij£Žo v grob in so tako poskrbeli za njihove potrebe po smrti. To pismo govori na dveh krajih n takih kamenkih olarjih in skledah. Gideon je daroval meso koz- bogov. Kamen it i in primitivni in pri prost i, da jih danes komaj spoznajo za take. Predsemitski prebivalci Palestine so svoje mrliee sežgali. Macalistr je odkril v Gezerju •»robno votlino. katero ^o uporabljali najstarejši prebivalci. Jama je služila dvema različnima narodoma, prvi so sežigali mrliče, drugi pokopavali. Po eeli jami se je razprostirala debela plast pepela. v katerem je ležalo veliko "loveških kosti, zasledilo pa se ni nobene kovine. Našlo pa se je razne ostanke primat ivnih posod, mali vrčki, lonci in sklede, ki nam pričajo o ljubkem interesu, ki so ga preostali gojili za svoje ranj-ke. V te posode so devali jed in oijačo. katero naj bi umrli, ki so v jami skrivnostno nadalje živeli, vživali. Nad pepelmito plastjo pa je drujra plast, ki je služila za pokopa šec semvtskini osvajalcem Palestine. ALI VESTE, - •la se Jugoslavia in Italija imgnjata ith-Ue posojila in da misli dati Jugoslavija za jmuščino les in gozdove? Ali veste, če hočete dohiti za svoj denar vso vrednost, ko kupujete elga-rete. da morate kii]K>vati Hehnar turške »-igarete. ker vsebujejo 100% čisti turški tobak? Že mora hiti vzrok, da so začeli milijoni kadilcev kaditi turški tobak. Čudna prirodna igra. V "leki vasi na. Nemškem je tia-rastla pri nekem kmetu svinjska rodbina nenadoma za 13 novih članov. Trinajsto prase je bilo napol mrtvo, tako da ga je gospodar odnesel na smetišče in ga prepustil njegovi usodi. Nihče se ni več zanj brigal. Naslednji dan pa, ko se je pri istem gospodarju pomnožila tudi pasja rodbina, ju gospodinja nenadoma zapazila, da sem ali ščetin ar preživlja pri pas. ji mamici in da se mu dobro go di. Pustili sf> ga še nadalje pri pasji materi, ki je po otdhodu lastnih otrok še bolj skrbela za 1ujf-ira mladiča. SLUŽBO DOBI mlado slovensko dekle pri slovenski družini. Plača po dogovoru. Pišite na Margaret Otrin. 2743 Sprtnggardon Ave.. N. S. Pittsburgh. Pa. (2x 8. 9.) iivljajoč sp:uie< lepo re«julir;i želodt-c in i reva. Izdelovali'!ji Xnpa-Tinu- vedo tako dobro kaj je ista v stanu storiti za vns v takih slučajih. da prisilijo vse lekarnarje. da za njo jamčijo in vam povrnejo denar, če niste zadovoljni. O-prlejte si jamstvo na vsakem paketu. Prt-porof-ena, jamčena in naprodaj v vseh lekarnah. —AdVt NAZNANILO IN ZAHVALA. : Tužitim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem. žalostno vest. da je nemila smrt uničila življenje moje drage žene MARY BAVDEK, x> rojene Kostelič. dne 5. februarja 1807 v Tyrone. Pa. 1'mrla je dne 24. junija 1924. v Memorial Ho-spital-u v Johnstown. Pa. Zapustila je v Kravn. Pa., poleg meno soproga, tri nedorasle otroke, v St Michae-l. Pa. pa tri brate in eno sestro. Bolna je bila samo tri tedne, in zadnja dva tedna je bila v bolnišnici ves čas v zelo opas-nem stanju. ra«li česar so zdravniki zabranili vsak obisk, da je bilo kar najbolj mirno okoli nje. Vsi ti.sti prijatelji in prijateljice, ki bi jo bili tako radi obiskali v bolnišnici, a vam ni bilo mogoče, nam oprostite, ker obiski so bili odsvetoyani od zdravnika v najboljšem namenu za dobrobit njenemu zdravju, katero bi se bilo tudi povrnilo, da se je ni lotila pljučnica, katere se ni mogla ubranit i. Iskreno hvalo izrekam na tem mestu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za sožalje za krasne vence in cvetlice, za mnogoštevilne obiske ob mrtvaški postelji in za veliko udeležbo pri njenem pogrebu. Hvala dr. št. 70 S. S. P. Z., katerega članica je bila. za krasni venec, za častno stražo ob mrtvaškem odru in udeležbo pri pogrebu. Hvala pevskemu odseku dr. Vihar, za žalo-stinke. ki ste jih zapeli v hiši žalosti in pri odprtem grobu, na pokopa lii sen. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste sožalovali z nami. Naj bode vam vsem v blagem spornimi ona, ki nas je tako prerano zapustila, nam nepozabna, ljubljena soproga in mati. Žalujoči osjali: Louis, st., soprog. Lou's, ml., sin. Ethel in Violet, hčeri, v Kravn. Pa. ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIBEKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUI. Ker pa je svezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi Ftroški, smo bili primorani zvišati pri-. •t&Jbtao, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fl* od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo bre« pogoja, ae Izplača naslovnika takoj ter Isti lahko takoj z denarjem razpolaga. V sled. tega priporočamo onim, ki poSlJejo denar samo nt potne stroške, poslužitl se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega liste (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se Stavi nakazani zneseK zopet na razpolago vplačnikn. Pristojbina n izplačila deflarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil aa zneske pod $5. ne moremo prevzeti. V sled ta> moSnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni la i»ti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim. ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da Je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dale! od banke ter v menjanja dolarjev niso izkuSenl. Ha zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in poton brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: ▼ Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo H Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj »»m plSejo za wftJ^ p*. Jssnllo ter pripomnijo, t katero državo iele denar poslati. FRAKE 8AXSEB STATE BAHX MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil O. P. (Nadaljevanje.) V t/beuuiei je nase! večerjo pripravljeno in velik ogenj je gorel v ognjišču ter širil prijetno toploto po eeli prostorni sobi. Osvetljeval je tudi orožje in trofeje, ki so krasile steno, poige portretov prejšnih Tressilianov. Ko je čul njegove korake, je vstopil Nikola, z \elikim svečnikom v roki, katerega je je postavil na mizo. --- Pozni ste, Sir Oliver, — je rekel služabnik, — iu tudi Master Lionela ni še domov. Sir Oliver je nekaj zamrmral v zobe, kajti spomnil se je Mal-pasa ter neumnosti svojega brata. Brez vsake nadaljne besede je blc&el svoj plašč ter ga vrgel na leseno skrinjo ob steni, kamor je že preje položii klobuk. Nato je sedel in pristopil je Nikola, da mu sleče škornje. Ko je bil storjeno to. je stari služabnik zopet vstal in Sir Oliver mu je na krta ko ukazal, naj servira večerjo. — Master Lionel bo gotovo kmalu prišel, — je rekel. — Daj mi piti. To potrebujem v prvi vrsti. — Napravil sem punč iz Kanarskega vina, — je rekel Nikola. — Ni boljšega za mrzle zimske večere. Odšel je ter se takoj vrnil s posodo, podno vrele, peneče se in do-brodišeče tekočine Našel je svojga gospodarja še vedno v isti poziciji, vročega mrko v plamen. Misli Sir Oliverja so bile še vedno pri njegovem bratu in Malpasu in sicer tako živahno, da je za trenutek pozabii na svoje lastne zadeve. Razmišljal je o tem, če ni koncem konca vendar njegova dolžnost posvariti brata. Konečno je vstal, vzdihuil ter sedel za mizo. Tam se je t pomnil svojega bolnega služabnika ter vprašal Nikolo, kae počuti. Nikola je odgovoril, da se počuti tako kot od pri-eetk;i, nakar je v*el Sir Oliver čašo lepo duhteče in gorke pijače. — Ncsi mu lo, — je rekel. — Ni boljšega zdravila za prehlad \ot je to. Zunaj je bilo čuti korake. — Inka j je konečno Master Lionel, — je rekel služabnik. — Brez dvoma, — je rekel Sir Oliver. — Ni ti treba čakati nanj. Nesj to Tomu, preilno se bo pijača shladila. Njegov namen je bil odstraniti - služabnika toliko časa, da se razgovori s sinjim bratom ter ga ošteje. Prišel je do prepričanja, da je to njegova dolžnost kot brat. V lastnem interesu brata je bilo, da mu ne prizanaša. Izpil je čašo punča ter sedel, ko je čul zunaj korake Lionela. Vrata so se odprla in na pragu se je stal Lionel. Sir Oliver se je obrnil proti njemu, z dobro prevdarjenim očitkom na ustnicah. — Tako ... — je pričel, a ni prišel dalje. Pogled, ki se je nu-diUnjegovim očem, je prekinil vse nadaljne besede. Mesto tega pa je skočil bliskovito na noge ter vzkliknil: — Lionel! Lionel je zapri vrata za seboj, se naslonil nato nanje ter zopet pogledal svojega brata. Bil je bled kot zid in iinel je črne madeže pod svojimi očmi. Svojo desnico, ki ni imela rokavice, je pritiskal na* prša, in prsti ter roke so bili vsi omadeževani s krvjo, ki j;e še vedno tekla iz rane. Preko njegovega rmenega telovnika na desni strani je segal teman mauež, kojega izvir je Sir Oliver takoj uganil. -- Moj Bog. — je vzkliknil ter pohitel k svojemu bratu. _ Kaj sc je zgodilo, Lal ? Kdo je storil to ? — Peter Godolphin, — je prišel odgovor iz ust, ki so bila skrem-žena v čuden smehljaj. Sir Oliver ni rekel niti bestedice, pač pa stisnil zobe. Nato je položil roko krog ramen tega dečka, katerega je, z izjemo Rozamun-de, najbolj ljubil na celem svetu ter ga potegnil naprej, proti ogniu. Tam je omahnil Lionel na stol, v katerem je Sir Oliver preje sedel. — Kakšna je rana, dečko? Globoka * — je vprašal, neizmerno prestrašen. — Ni nič, le meso. Izgubil pa sem precej krvi. Mislil sem, da bom popolnoma izkrvavel, predno pridem domov. Z veliko naglico je prerezal Sir Oliver telovnik in srajeo brata - ter razgalil njegova prsa. Po kratki preiskavi je pričel dihati dosti bolj prosto. — Pravi otročaj si. Lal, — je vzkliknil v svojem olajšanju. — Jahaii domov, ne rla bi ustavil tok krvi, — čeprav je mogoče to slaba tressilianska kri. — Smejal se je naglas, v veliki reakciji svojih čustev po trenutnem terorju. — Počakaj tukaj in poklical bom Nikolo, da mi pomaga obvezati to prasko. — Ne, ne. — Glas Lionela je kazal nenaden strah in njegova roka se je oprijela rokava Sir Oliverja. Sir Oliver je zrl nanj presenečen. Lionel se je zopet pričel smehljati na oni čudni, skoro preplašeni način. — Boljše sem dal kot sprejel, Noll, — je rekel. — Master Godolphin je sedaj prav tako mrzel kot sneg, na katerem sem ga pustil. Strašni pogled brata je nekoliko preplašil Lionela. Zapazil je, ekoro podzavestno, temnordečo barvo, ki se je pojavila na licu Sir Oliverja, a zopet izginila. Lastne zadeve so zahtevale celo njegovo pozornost. — Kaj je to ? — je rekel Sir Oliver konečno s hripavim glasom. Linonel je povesil oči, ker ni mogel še nadalje prenašati pogleda, ki je postal strašen. — Hotel je to, — je odvrnil čmerno, da zavrne očitanje, ki je. bilo izraženo v vsaki kretnji in potezi brata. — Posvaril sem ga, naj ne križa mojih poti. Danes zvečer pa se ga je lotila neke vrste blaz-no&t. Razžalil me je, Noll. Rekel mi je stvari, katerih ne more prelesti noben človek ... — Well, well, — je rekel Sir Oliver. — Obvežimo najprvo to prasko. — Ne pokliči Nika, — se je hitro oglasil Lionel. _ Ali ne vidiš, Noll, — je pojasnil v odgovor na vprašujoči pogled brata, _ ali ne vidiš, da sva se borila v temi in brez prič. To bodo imenovali umor, čeprav je bil pošten boj. In če bi razkrili, da sem bil jaz . . . Stresel se je ter umaknil pogled. — Vidim. — je rekel Sir Oliver, ki je konečno razumel. Nato pa je dostavil: — Ti tepec. — Nisem imel nobene izbire, — je protestiral Lionel. _ Prišel je name z golim mečem. Mislim, da je bil napol pijan. Posvaj-il sem ga ter opozoril na to, kaj se bo zgodilo preživelemu, če bi eden naju padel, a o« je rekel, da ni niti malo v skrbeh glede izida boja. Pričel je žaliti meofe ter vse. ki nosijo naše kne. Udaril me je ter rekel, da me bo prebodel, če se ne bom branil. Kaj mi je preostalo' Tajinstveni vitrijol. J. Magog. — Invultacija? odvrne Marin-J Nato je vstar in vtaknil kipec gaud. Mnogim je ta beseda polna v žep. Skupaj sva odšla, misterija, ki vzbuja domišljijo in J Maud je bila že tam. On se ji je ipom in na davne, davne povesti, približal in ji s srepim pogledom Malo jih je, ki ne ts-je njene bi- ukazal, naj gre ž njim v samoten stva. Celo lahkoverni ljudje, ki se strastno zanimajo za fantastične zgodbe, menijo, da segajo slučaji daleč, daleč muzaj v zgodovino. Pa vendar se še v današnjih dneh dogajajo ti skrivnostni pojavi. Jaz sam sem bil priča strašnemu dogodku, ki je vsem prisotnim stisnil srce. da so onemeli od nepojmljive groze in strahu. Mogoče je kdo izmed vati poznal Clermonthiera, onega visokega, mračnega moža, ki so se mu oči tako svetile, da jih je moral vedno zastirati s svojimi dolgimi trepalnicami? Goste, dolge obrvi pač niso blažile izraza njegovega lica. Vsi, ki so ga poznali, so se ga nekam bali, zlasti še, ker je bil zelo Jskončeu obup, in strašno j-e moralo '.biti maščevanje, ki se je porajalo kot dvorane. «— Začel se me je polaščati nemir. Neslišno stopim k njima. Čul nisem ničesar. Le ena beseda mi je prišla, do ušes. — Nikdar vas ne bom ljubila! Tedaj sfem opaz»l, da je potegnil Clermonlhier iz žepa voščeni kipec in ga približal Maudi. Malo dni potem so listi objavili da se je deklica zaročila', in navedli, kdaj bo poroka. V jutro poročnega dne obiščem poln zlih slutenj Clermonthiera. Njegovo vedenje, odkar je izvedel za njeno zaroko, me je vznemirjalo. Iz oči mu je odseval ne- KO Y AL MAIL rn I—d. -'--M mU.ir—lurifcf.J« nnt «w NEW YORK IN MAMBURO CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Oiduna" "Ore«" "Orbita" Tt parnlkl so sort In moderni v m-kem odru, najbolj priljubljena potnikom In glaaovlts radi komodnostl ki — KOMKORTA. Zdrava, t etna in oblina hrana se ser-vlra vsem potnikom na belo pokritih mtaah Druilna, žene tn o trod imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrob nosti ae obrnite na nafte zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL. STEAM PACKET CO li Broadway._New Vari» DOBER PEŠEC redkobeseden. Nazi val i smo ga splošno "lepega mračnjaka". Zdi se mi, da sem bil jaz edini, ki sem ga poznal pobliže, in temu znanstvu se moram zahvaliti, da sem prodrl globlje v njegovo dušo in mogel razumeti dr^mo, o kateri vam hočem govoriti. Pred menoj ni mogel skriti nežnih čuvstev, ki so ga navdajala za neko plavolaso »ljubko deklico. Maud Barellaj ji je bilo ime in bila je živo nasprotje Clermonthiera ; kajti bil-a. je prav tako veselega značaja, kakor on temačnega, in praznega vedenja, kakor on v negovih možganih. Ko sem vstopil v njegovo sobo, je sedel pri mizi in držal v rokah oni voščeni kipec. Sedem mu nasproti in tedaj} opazim na mizi skodelico- z brezbarvno tekočino. Čudna slutnja me zgrabi za srce. — Kaj pomeni to? vprašam nehote. — Vitrijol! odvrne Clermonthi-er in prasne v smeh. Groza me je stresla, in sam pri sebi sem se zaklel, da bom skušal preprečiti njegov namen, makar s silo. On pa kakor da ni mislil na' zbadljivega. A kot vse ženske je' ič s pozornim očesom jc motril tudi ona r2da pokoketirala in, da-'kazalec žppne ure ki jo je položU| na mizo. Polagoma se pomirim. Nisem ga hotel ubiti, — Bog sam mi je. priča. Nisem ga hotH. Nol)r |žal tjavendan. Nisem vedel, da se pečate z umetnostjo. ____ .(Dalje prihodnjič.) si se je smejala Clermonthierjevi strasti, jo je s svojim vedenjem nevede le še podžigala. Jaz sem Clermonthiera dobro poznal, in ko sem* ga videl, kako stiska zobe in siplje bliske iz oči, se nisem mogel premagati, da ixe bi nekega dne opozoril deklico na nevarno igro in ji svetoval, naj prekine ž njim, če ga ne mara ža moža. Zresnila se je. — Prav imate, mi je dejala. Moje vedenje je res blazno in za> nič na svetu bi ne ' morala biti žena tega človeka. Baš one dni ga je zopet srečala nekem salonu, ka omrsem bil tudi jaz večkrat povabljen. Nekaj dni je potem ni bilo. pato pa je zopet prišla, toda ob drugem času kakor sicer, upajoč, da ne bo naletela na Clermonthiera. On je postal še mra«čnejši in ne-dostopnejši — le jaz sem znal citati v njegovih očeh, iz katerih je sijala bol in naraščajoči bes — in znal je tako spretno urediti, da se je sešel ž njo. Ona se mu je ^hotela izogniti, kakor da ga ne pozna. Clermonthier pa jo je zgrabil za ramno, skoraj brutalno. — Bežite pred menoj? jo je vprašal stisnjenih ustnic. Maud se je prestrašena ^brnilar — Nikakor ne, mu je odgovorila in prisilila obraz v brezbrižen nesmeh. Saj si nimava ničesar povedati ! — O morda pač! je odvrnil on s trpkim glasom. — Predolgo bi trajalo. In uteg-niko bi koga razburiti. Zaročena sem. In Maud se je obrnila, da bi odšla— A ljubosumnež je zgrabil divje njeno nežno roko in prisilil deklico, da mu je pogledala v obraz. Moram z vami govoriti... jutri. Moram govoriti! Pogledal ji je trdno v oči. — DaT je zamrmrala bolestno! Pridem...! Povesil je oči, deklica pa je zbežala. Drugi dan sem odšel, ne vem zakaj, po Clermonthiera. Ko sem vstopil v njegovo sobo. *je fc>aš nervozno stiskčd! med ptsti kos v ' voska ter gnetel iz njega majhen kipec. — Kaj pa delate? sem ga vpra- — Enajst! izpregovori nenadoma. Spremstvo je stopilo v cerkev. ^ Stresel sem se. Oči so se mu srepo zazrle v prazno, kakor da vidijo v dalji nekaj pred seboj. — Zaročenca korakata naprej, mrmra za> zamolklim glasom... Zdaj sta pred oltarjem... Izmenjavata si prstana... Duhovnik ju blagoslavlja... Oh, oh, oh!... Al^ je bil smeh ali tuljenje? Njegov obraz se je krčevito spa_ čil od sovraštva.: nakrat je potopil glavo voščenega kipca v sko-j delico z vitrijalom. Divje se je odbijal njegov smeli od sten. S. McNiel, ki je škotsko-kanad-ske krvi, je pred kratkim dospel peš iz Los Angelesa v Washington. D. C. Razdalja, ki jo je premeril v 100 dneh, znaša 3,500 milj. PRODAM 10 PAROV KONJ, vozove, sanjke in sploh vse oro dje, ki se ga potrebuje pri ko-njih. Potem prodam Ford karo in kuhinjsko upravo za mož v kampi, kjer je stalno delo za 10 let. Lepa prilika, da se ogleda. Joe Prebenšek, 518 R. F. D. 2. Allegany.' N. Y. (2x 8, 9) Ob istem času — izvedel sem še tisti dan — se je nevesta zgrudi-! la s strašnim krikom in si zakrila obraz z rokami. Vsi so priskočili; odvzeli so ji j pajčolau in odtrgali roke izpred obr&za: njeno krasno lice je bilo: spačeno, ožgano, kakor da ji je! nevidna roka zlila, vanj polno skodelico vitrojola... (Pre vel —a.) Iščem svojega svaka ANTONA KOVAČ, podomače Johanov Iz Palčja pri St. Petru na No tranjskem. Jaz in njegova sestra Frančiška bi rada izvedela zanj, zato prosiva rojake, če kdo ve, da mi naznani ali naj se pa sam javi. Joe Rolih, Box 72, Diamondville, Wvo. (3x 5, 7. S.) ALI VESTE,— da je jugoslovanska vlada potegnila iz prometa vse koleke. ker jih je bilo jako lahko ponarejati? Ali veste, da Ce Jcadite Helmar turške cigarete, hitro spoznate razliko med turškim tobakom iu navadnim domačim tobakom? Z veseljem boste začeli kaditi turške. ŽENITNA PONUDBA. Žel im se seznaniti s Slovenko ^ starosti od 18 do 30 let. Katera ima veselje do zakonskega stanu in ki resno misli, naj mi piše in pošlje sliko, ki jo na zahtevo vrnem. P. F. co Glas Naroda, 82 Cortland t St., New York, N. Y. Porast psov v Franciji. Po vojni se je začelo opažati na Francoskem, da se vsak* leto pomnoži število psov od 200,000 do 300,000, vendar pa s tem še ni doseženo predvojno številno. Leta 1924 je bilo po statistiki 3,855,329 psov na Francoskem, t. j. za 700,000 več kot leta 1900. Vojna je vzela okolh^nemu milijonu psov življenje. V januarju se je zvišalo število na 3,313,116. Od tega števila je bilo približna 2 in pol milijona kmetskih psov, pol milijona lovskih in ostanek hišnih psov. Danes pride na vsakih 12 prebivalcev Francije po en pes. — Nič, nič, je odgovoril suho. Električna razsvetljava v Podbrdu. Tudi Podbrdoi, dolga vas ob reki Bači, je dobilfei pred kratkim električno razsvetljavo. Podjetni posestnik in-žagar Valentin Valen-tmčič se ni ustrašil velikih troškov in zvečer 10.. jnoglTso prvikrat za_ žarele električne svetilke. Kaka se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da J« natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ■■milili— dati vsled oaSe dolgoletno IzkuftnJ«, Tam bodo gotovo v korist; tod! priporočamo vedno 1« prvovrstne psi* nlke, ki Imajo kabine tudi v IIL ra» rado. Glasom nove naselnlSke postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lal&o dobil tadl isti. ki Se ni amerl-Ski državljan dovoljenje za ostati ▼ domovini eno leto, ter v slučaja kake zapreke tudi dalje. Taka i zk azila bo Izdajal naselniškl komisar ▼ Washlngton-u, I>. C., ter bo bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja smeriSkega konzula zunaj, kakor Je bilo običajno doeedaj- _ Kako dobiti svojce is stara-ga kraja. Kdor fell dobiti sorodnika an svojca to starega kraja, naj nas prej pile za pojasnila. Nadaljni-prt-seljencl to Jugoslavija bodo prlpnS-Ssnl sem zopet po 1. julija 1024. Prodajamo vozne listo sa vse prosa} tadl preko Trsta zamorejo Tagnslo vani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Few Tork Kretanje parnikov - Shipping News 1 a 10. julija: Columbus, Bremen; Cleveland, bur«: Mongolia. Cherbourg. It. julija: Berengarla, Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Bdourue, America, Cherbourg; Martha Washington, Trst. 14. Julija: America. Genoa. IB. julija: Pittsburgh, Bremen. Cherbourg; Lattcov 17. julija: Westphalia, Hamburg. 1». Julija: Majestic. Cherbourg; La Savole Havre; Lapland. Cherbourg; Mount Clay, Hamburg; Stuttgart, Bremen DulUo, Genoa. tf. julije: Reliance, Hamburg; Beldllta, Bra-men. «3. julija: Parle. Havra. M. julija: Leviathan, Cherbourg; Veendam Boulogne: Albert BalUn. Hamburg. Orca. Cherbourg. t». julija: Canopic. Cherbourg; Bremen, Bi* men. SO. Jull|s: FTano®. Havra «1. julija: Zeela nd. Cherbourg. 1. avgusta: Muenohen v Cherbourg in Bremen 2, avgusta Olympic. Cherbourg:: George Washington, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne: Conte Rosso. Genoa; Hanaa Cherbourg in Hamburg; ttelgentanrl. Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5. avgusta: Resuute. Cherbourg in Hamburg; Co lumbus. Cherbourg in Ifcemen; Re-uhlir. Cpherbourg in Bremen 6. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Rnchambeau. Havre; Luetsscw. Bremen: Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg: Colombo. Genoa: Minnekahda, Cherbourg In Bra-men; Wuertcmberg, Cherbourg In Bremen 8, avgusta: president Wilson Trst 9, avgusta: Homeric. Cherbourg; Lancastria, Cherbourg: President Rooseveit. Cherbourg in Bremen: Deutschland. Cherbourg ln Hamburg: Ryndam. Boulogne 12. avgusta: Derflinger v Bremen; Suffren v Havre 13. avgusta: America. Cherbourg In Bremen; Stuttgart, Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestif. Cherbourg: Lafayette. Havre: Cleveland. Cherbourg in Hamburg: Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Giulio Cesare, Gtnoa 17, avgusta: Sierra Ventana. Bremen 19. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg: Reliance, Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris. Havre; Mauretanla. Cherbourg; Tork, Bremen; Conte Verde. Genoa 21, avgusta: Arabic. e;cnoa: Thurlngi*. Cherbourg In Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherhoure; President Harding. Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherlou rg in Hamburg; Volendam. Boulogne: Puilio, Genoa 26. avgusta: Seidlitz. Bremen 27. avgusta: France. Havre; Aquitania. Cherbourg 28. avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen; Zee land. Cherbourg 30. avgusta: Homeric, Cherbourg: Veendam, Boulogne; or- a. Cherbourg: Aluenchen, Cherbourg in Bremen; Albert Balln, «'herlmurg msuLicHUMF astna «tr»*rtns spomladn* adplutJS Otroiitvens vainjt znttiwi Martha Washington —12. Juti.; 6. sept. Presidente Wilson — 8. avq.; 10. okt. v Dubrovnik all Trst. Zeletalna v notraa/ust zmerna, ni b^nlh višale«-. Vpralaite pri bližnjem tpnt'i ali prt PHELPS BROS. A CO- 2 W«n St.. N. Y. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaSčenl na-oicati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom padanja las. bols£ins v kosteh, stara rane, osisbelost, fiv^ns In bolsznl v ms-hwrjMr Udlosb, Jetrak, želodcu, rmsnico. rsvmstizsm, katar^zlsto Uls, aaduha Itd. Uradna uro: V ponedeljek, sredo ln petek od S. dopoldne dp I. popoldne; ▼ tore*, fetrrek in- sobota od 8.-dopoldne do S. avoCer; v "anrtsijsh ta praznikih od lt. dopoldne do l popoldne.