L*t* IX., štev. X.
Filtiin plafcuM ▼ *•*•»! *i.
V LJUBLJANI, T sobot* 20. Junija 1925.
Današnja iterilka Din 1*50.
Izhaja raeeta ponedeljka in dnam po prazniku vsak dan.
UfednBtfo in upravni2t*or: Ljubljana, poštni predal šter. 108.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
čekovni račun št. 13.807.
NAPREJ
Din 25-— Din 35—
leaečn*	.	.	.
** kMMNnstv*	.	.	.
Oglaii:
lanfi »5X85 mm 60 par. Mali ejlasi: beseda par, najmanj 1 Din. tranktrajle in podpisujte, sicer se n« p»*t>čij*>. — Rokopisi i« ne vračajo.
Koklaaiaoije za list so psštnkie proste, j
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden In stane mesečno 6 dinarjev.
Letnik VII., štev. 25.
Četrtkova JVopreJeva" Številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
nam .jnetfn.-i/**-
1 ,	,.
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Državno gospodarstvo in delavski razred.
fca T let polni meščansko časopisje »voqe predale z raznimi frazami: narodno edinstvo, jugoslovenstvo, narodni sporazum, katoliška ljubezen do bližnjega, socialno čustvo naših privrednikov (— kapitalistov), demokracija, unitarizem, avtonomija, federacija — to je pisani besednjak sodobne buržuazne ideologije. Na žalost — tem puhlim frazam, ki so samo pesek v oči delavnemu ljudstvu, da bi se videlo, kako ga vladajoči kapitalisti odirajo, ne nasedajo samo nezavedne množice, temveč celo nekateri listi, ki hočejo biti republikanski in socialistični.
Da razumemo današnja politična gibanja, moramo razumeti predvsem davčno in finančno politiko vladajočih kapitalistov, ki se zrcali iz državnih proračunov. Državni proračuni ao najvemejša slika celokupne politike vladajočih, izražena v številkah. In če pogledamo te številke, ki govore mnogo bolj razumljiv jezik, ko vse frazarstvo meščanskih listov, vidimo, da težijo vladajoči kapitalisti zadnja leta vedno k vse bolj protinarodni, protiljudski, imperialistični finančni politiki. To politiko lahko označimo na kratko:
Državne dohodke — davke — naj plača delavec in reven kmet, porabijo se pa naj za neproduktivne svrhe, za visoko birokracijo, za oboroževanje in korupcijo.
Ljudstvo naj plačuje in molči! Ljudstvo ima samo dolžnost plačevati, pravico odločevati imajo pa kapitalisti!
Poglejmo projekt državnega proračuna za leto 1925/26, katerega je objavil »Naprej« v štev. 23.
Celokupni državni dohodki znašajo okoli 12 milijard dinarjev, ravno toliko znašajo tudi izdatki, tako da izgloda proračun uravnovešen, kar naj bi bilo za dokaz dobrega gospodarstva. Temu ravnovesju pa nihče ne more verjeti, saj ve vendar vsak človek, da ima država ogromne državne dolgove, za katere bi morala in bo morala plačevati na leto najprej 3 milijarde dinarjev obresti in za amortizacijo. Potem vemo, da prekoračijo vsako leto proračun za 10 do 20%. O ravnovesju tedaj ni govora. Deficit je vedno večji, dolgovi drugim državam vedno občutnejši. 0 kaki finančni in gospodarski konsolidaciji vladajočega kapitalizma torej ni govora, zato je neizogibno, da gremo vedno večji gospodarski krizi nasproti.
Finančna »konsolidacija« kapitalističnega razreda se prav jasno zrcali v proračunu.
Več ko 20% dohodkov gre za dvor in višjo birokracijo! Okoli 20% za davčni aparat! Za policijo skoraj 6%, za diplomacijo (brez črnih fondov) 2%, za vere 1%, za promet 20%, za prosveto 7 % — kar je prvič premalo, drugič pa gredo ti izdatki za take prosvetne institucije, ki delavskim in kmetskim otrokom danes že niso več dostopne — za pošto 3V:>%, za šume in rudnike 3%, za pravosodje 2Vo%, za trgovino in industrijo 0.7 %, za poljedelstvo samo nekaj čez 2 %, za socialno politiko ne celi 4%, za agrarno reformo 0.6 %.
Vidimo torej, da gre okoli 80% izdatkov za neproduktivne svrhe, t. j. za oboroževanje in visoko birokracijo in komaj 20% za produktivne in socialne svrhe.
Pa poglejmo že važnejše poglavje! Kdo plačuje te ogromne državne izdatke?
Iz proračunskih številk vidimo, da ima država največ dohodkov od monopolov, to je od najbolj krivičnega, davka na sol, petrolej, sladkor, tobak, vžigalice, torej na tiste stvari, ki jih največ porabi revno ljudstvo, ki plača gotovo 80% teh davkov, kapitalisti pa, ker jih je manj, kvečjemu 20%. Ogromne dohodke ima država od carin, trošarine in raznih taks, ki jih ravno tako plača ljudstvo 80 %, kapitalisti pa 20%. Indirektni davki, to so predvsem carine, trošarina, takse in monopoli, znašajo ogromno vsoto 6 milijard dinarjev — to je polovico vseh dohodkov!
Nato pridejo še davki, ki jih plača delavstvo direktno: dobiček od prometa, iz državnih posestev, od državnega gospodarstva in ki znašajo blizu 2 milijardi dinarjev, to je skoraj 18%-. Če prištejemo še direktne davke in druge dajatve, lahko ugotovimo: 80% državnih dohodkov plačajo delavci in mali kmetje, a komaj 20% kapitalisti.
Politika, ki jo kaže proračun, je torej sledeča: 80% davkov, okoli 10 milijard dinarjev, naj plačata delavec in mali kmet, 20% pa kapitalisti in veliki posestniki. Za ljudske in socialne potrebe izdajo samo 2 milijardi, za neproduktivne, samo kapitalistom služeče naprave pa 10 milijard! Bolj domače povedano: plačajta, delavec in kmet. 10 milijard, zato da vama damo 2 milijardi.
Taka politika pa vodi v danih gospodarskih razmerah brezpogojno do splošnega gospodarskega propadanja, do še večjih kriz, kakor so danes.
Za nas, ki poznamo marksistične ekonomske temelje, je jasno, da je akumulacija (kopičenje) kapitala samo tedaj ekonomsko progresivna (= gospodarsko napredna), če se nakopičeni kapital uporabi produktivno. Tega iz letošnjega proračuna ne vidimo. Vidimo pa, da se ogromna večina potom krivičnih davkov nabranega kapitala porabi za neproduktivne svrhe, ki so samo belgrajskim kapitalistom v korist.
Osiromašen je ljudstva mora dobiti pri taki finančni politiki normalnim gospodarskim razmeram nevarno obliko: kupna moč množic delavnega ljudstva pada tako, da grozi kriza celokupni trgovini in industriji.
Navzlic tej katastrofalni finančni politiki je delavstvo, posebno pa kmetsko ljudstvo skoro popolnoma ravnodušno. Častno izjemo tvori onih tisoč zavednih socialistov, te delavske in ljudske avantgarde sploh, članov naše stranke, ki že precej časa o vseh političnih in gospodarskih razmerah razmišljujejo in pozivajo delavstvo in kmetsko ljudstvo vseh struj, naj se jim pridruži.
Vzrok te ravnodušnosti je predvsem v tem, da je delavstvo in kmetsko ljudstvo zgubilo zaupanje v so-
cialistično stranko, da je zgubilo tudi vero vase in svojo moč.
Zato se mora vsak iskreno vprašati: zakaj je delavno ljudstvo zgubilo zaupanje v socialistično gibanje? Kje so vzroki, da gleda delavno ljudstvo od strani na socialistično gibanje, deloma pa je odšlo kar h kapitalisti-nim strankam ter od njih pričakuje rešitve? Kdo je povzročil, da danes tako neomejeno vladajo kapitalisti?
(Iz govora s. L. Klemenčiča na protestnem shodu v Črni 11. t. m. Nadaljevanje izvajanj bo objavljeno prihodnjič.)
Iz Mežiške doline.
Kapitalističnim agentom ne gre v glavo, da je prišla skoro vsa Mežiška dolina pod socialistično občinsko upravo. Bode jih v oči, da je delavno ljudstvo v vseh glavnih občinah Mežiške doline: v Dravogradu, Gušta-nju, Prevaljah, Mežici in Črni poverilo občinsko upravo po večini članom socialistične stranke, ki ne smejo biti dostopni ne za korupcijo in ne za kapitalistične intrige, temveč morajo zastopati interese 90% občanov proti inozemskim kapitalističnim mogotcem in proti nemškim fevdalcem, ki so bili poprej absolutni gospodarji v naših občinah.
Na migljaj teh starih gospodarjev rujejo zavedni in nezavedni hlapci njihovi — Kristan — Korunova klika — že nad eno leto v teh občinah, da popolnoma razbijejo enotnost socialističnega gibanja ter omogočijo na ta način kapitalističnim strankam, da zavladajo v občinski upravi, čeprav je 90 % prebivalcev teh občin pravih proletarcev.
Najprej so se spravili nad konsume in njih nastavljence, a potem na župane in končno na ostalo delavstvo, da jih z nestvarnimi argumenti, z osebnimi intrigami nahujskajo proti onim socialističnim zaupnikom, ki so najbolj odločno, najagilnejše in naj-požrtvovalnejše delali na to, da so se delavnemu ljudstvu odprle oči in da je jasno videlo svojo rešitev v čistem socializmu.
Najhujšo osebno gonjo so začeli proti našemu s. Moderndorferju, ki že toliko let dela za koristi delavnega ljudstva v prvi vrsti na šolskem polju, a ves svoj prosti čas porabi v boju za 'ljudske koristi, za ljudsko izobrazbo in napredek.
Kapitaliste bode v oči, da je v Mežiški dolini napredno učiteljstvo z ljudstvom, za svobodo in napredek, a ne proti ljudstvu, za reakcijo in po-neumnjevanje.
Ali vsi oni, ki .poslušajo vabljive in zapeljive besede Kristan-Korunovih agentov se motijo v svojih računih! Oni ne vidijo, da je Kristan-Koruno-va klika samo prva četa kapitalističnega naskoka na rdečo Mežiško dolino, predvsem na občinsko upravo naših občin. Njihov račun je preprost: sami ne morejo lahko zagospodovati, zato je potrebna krinka- Pod Kristan-Korunovo krinko se vtihotaplja kapitalizem v našo dolino. Računajo tako-le: najprej moramo delavstvo v socialistični stranki razklati, razdvojiti. One, ki se dajo, mo-
Obleke
FiTST"- *TT- - - - -	~
kupite najugodneje pri
J os- Rojina
Ljubljana
ramo podkupiti — magari samo z obljubami! Nekatere bomo povišali za paznike itd. Potem bo delo lahko: če bo socialistična večina v občini razdvojena, bomo dobili večino mi, kapitalisti!
Zato je na delu ves kapital, da omogoči Kristan-korunovcem pot do razkola.
Zapeljani možici pa naj vedo, da (morda nezavedno) delajo na to, da vržejo občine naše doline zopet kapitalistom v izkoriščanje.
Župani teh občin: Logar, Dolinar, Čop, Pipan, ki nagibajo morda nevede in nezavedno k razkolnikom ter zato ne vodijo občinskih poslov v popolnem soglasju z izvoljenim odborom in občani, ker ne sklicujejo dovolj pogosto občinskih sej in grešijo s tem proti demokraciji, pa naj si zapomnijo naš klic: Niste na pravi poti! Po tej poti boste gotovo pripeljali občinsko upravo v roke kapitalističnim strankam, ki na to čakajo, klerikalcem in orjunašem. — Črnjan.
  »
Razno.
r Ljubljančanke in dedno pravo. — Ljubljanske žene in dekleta so imele v sredo, 17. t. m. protestni shod proti nameravani razširitvi srbskega dednega prava po vsej državi. V veliki dvorani »Uniona« se je zbralo do 2000 žen in deklet. Vodila so shod združena ženska društva, univ. profesor dr. Stanko Lapajne pa je referiral o srbskem in o sedaj na slovenskem in dalmatinskem ozemlju veljavnem starem avstrijskem dednem pravu. Sprejete so bile resolucije, ki protestirajo proti razširitvi srbskega zakona in da naj — če že ni boljšega — nadomesti na Slovenskem veljavni zakon srbskega, ki ženskam sploh ne dovoli, da bi podedovale po možu; pred ženo ali vdovo ima v Srbiji prednost moški v 6. rodu, žena, hčerka, sestra itd. pa imajo edinole pravice do oskrbe. — Da so se žene zganile in posegle tudi v politiko, je zelo dobro znamenje. Kajti spoznale bodo menda vendar, da odločujuje politika tudi v ženskih vprašanjih, o ženskih pravicah in dolžnostih. Zadnja instanca je namreč danes parlament in da je to politična institucija, to je jasno — ali ne? Tako upamo, da žene vsaj mož ne bodo več ovirale, da bi se svobodno udejstvovale v politiki, čimprej pa bodo morale postati same politično aktivne, k čemur jih opominja ravno primer z dednim pravom. Še posebej pa velja to za proletarske žene in dekleta, ki se morajo aktivno boriti v razrednem boju, če hočejo kdaj doseči popolno svobodo in premagati sedanjo dvojno sužnost: neenakost napram moškim in kapitalizem, ki tlači enako ves proletariat brez razlike spola. — Vse go-
f
vomice na shodu: Franja Tavčarjeva, Cilka Krekova, Manica Komanova, Štefanija Brezarjeva in Marija Rakovčeva so protestirale proti manjšim pravicam žensk. Medklici in aplavzi pa so izražali,, da hoče pravice in svo-t>ode tudi širša masa. Žene pa se naj zavedajo, da je treba doslednosti v željah in boju! Naj ne bodo v politiki le štafaže raznih strank v različnih »nad-strankarskih< organizacijah in prireditvah, temveč naj proučijo programe vseh strank in zasledujejo politiko, da bodo spoznale, kateri program je najboljši in kar je za proletarce še važnejše: katera stranka ima program za to, da ga kaže in vabi z njim ljudske mase in katera zato, da ga izvršuje. To spoznanje ne bo preveč težko! In potem je treba dela in sodelovanja, da ne bo ostalo le pri besedah. Ker nimamo mnogo prostora, se žal ne moremo podrobnejše baviti s shodom, vendar pa moramo protestirati proti izjavi g. predavatelja, ki je dejal: »Ti-stim ženam, ki imajo sigurnost, da bodo po testamentu podedovale, ni treba zanimanja za ta zakon!< Nam proletarkam namreč skoraj ne bi bilo treba tega zakona, ker poskrbijo že drugi »socialni zakonk, da našim staršem ali možem po smrti nič ne ostane, pa se vendar zanimamo in delamo za enakopravnost vseh žen, ne samo proletarskih, ker vemo: če bomo od sodelovanja odtujile neprizadete, bodo te radi neinformiranosti vedno le coklja v boju za naše cilje. Sicer pa je g. prof. dr. Lapajne to malo nedoslednost popravil z izjavo, da je treba k vsakemu zakonu tudi ljudske pameti. Žene, to so važne besede!
Jutrovci kujejo iz ženskega enotnega nastopa material za svojo znano »narodno enotnostc. Toda zavedne žene smo v tem pogledu solidarne po vsem svetu, pa menda »Jutro« zato ne bo trdilo, da so vse zavedne žene vsega sveta — »Jugoslavenke> ...
r Kongres krščanskih socialistov. — Naši sodnigi ne smejo misliti, da je bil kongres krščanskih socialistov tak, kakršni so naši kongresi: da pridejo in zborujejo le po pravilniku izvoljeni delegatje in kot gostje tudi drugi organizirani sodrugi. Ne! V Ljubljani so vabili na kongres velikanski plakati, pred vhodom v dvorano si kupil za 1 Din kongresni znak, pa si lahko šel v dvorano in — poslušal. Ploskal tudi in sprejemal resolucije, le če bi hotel »zgago« delati (— svoje mnenje povedati), to bi bilo nevarnejše. Tak človek bi lahko prišel s silo katoliške ljubezni pod bližnji kap. — Napisali smo zadnjič, da so tudi na kongresu, kakor to delajo v listih, namenoma zamenjavali katoličanstvo s krščanstvom. Krščanski socialisti namreč vedno poudarjajo in dokazujejo svojo neomajno vdanost cerkvi in cerkvenim dogmam, t. j. katoličanstvu, za katerega se bore in v katerem pravega krščanstva že nič več ni. To dokazuje vsa več ko 1500 letna zgodovina katoliške cerkve. Jezus je drugače živel in učil! Če bi bilo krščanstvo in katoličanstvo isto, bi morali biti pač katoliški duhovniki najbolj krščanski in bi krščanskim socialistom ne bilo treba na kongresih sprejemati resolucijo, ki poziva duhovnike, naj si vzgoje več socialnega čuta! — Pred volitvami je dr. Gosar obljubil v »Pravici« reorganizacijo stranke (SLS), ker so bili s klerikalnimi poslanci tudi klerikalni delavci nezadovoljni. Reorganizacija da se bo pričela precej po volitvah, je napisal dr. Goe&r. Kljub temu, da je bil njih kongres pravzaprav le shod, na katerega je prišlo tudi nekaj delavcev z dežele, bi bil še vendar naj-pripravnejši kraj, da bi bil kdo kaj rekel, kaj bo z obljubljeno reorganizacijo. Pa ni nihče črhnil niti besede! Ne verjamemo, da so klerikalni delavci zdaj kaj bolj zadovoljni, razloga nimajo prav nobenega, n. pr. proti davku na delo, ki zadeva njih prav tako kakor vse druge proletarce, se klerikalni poslanci niso prav nič zganili. Sploh so postali zelo pohlevni in menda premišljujejo, kako bi se pobotali z radikali, da pridejo na vlado. Tako je bilo sklepati iz zadnjega govora dr. Korošca.
r Invalidske podpore. Finančni minister je napravil načrt invalidskih podpor po novem zakonu. Te podpore
bodo znašale: ea lahke invalide (48.000 20—40% invalidov) po 480 dinarjev na leto; za težke invalide (17.000 — 50—70%) po 1440 Din; za popolne invalide (7000 — 80—100%) po 2400 Din, invalidi z nad 100% invalidnostjo — takih so našteli 650 — dobe pa 7900 Din na leto. Take podpore dobe invalidi, ki niso imeli nobene »šarže«. Kaplari dobe 5% doklad, podnaredniki 15% in naredniki 25%.. Nižji oficirji-invalidi dobe 3400 Din, višji 4600 Din na leto. Vdove padlih vojakov naj bi dobile po 1800 Din, vdove oficirjev pa 5500 Din, sirote (otroci brez staršev) po 1360 Din, bratje, sestre in roditelji po 800 Din. Za proteze je dovoljenih 6 milijonov dinarjev na leto, za zdravljenje 4 milijone, za strokovni pouk 26,000.000, za izredne podpore 7 milijonov, za voznine 3 milijone in pogrebnine 1 milijon dinarjev. Skupaj na leto dinarjev 404,096.000. Po tem načrtu bi dobilo podpore 74.710 invalidov, 3100 vdov,
24.000	sirot in 18.000 staršev, bratov in sester padlih vojakov in oficirjev. V ministrstvu za socialno politiko leži okoli 280.000 nerešenih prošenj o invalidskih zadevah. Ker moramo računati, da se zelo velik procent invalidov sploh ni obračal s prošnjami do ministrstva, lahko sklepamo, da imamo invalidov precej več, kakor jih je naštel finančni minister. To je še »nameček« k temu, da s podporami od 1440 do 2400 Din na leto sploh ni mogoče živeti!
r Prepeluh in Pucelj (republikanci Radičevega rodu in samostojneži) so sklenili se združiti, kar so na zadnjem kongresu samostojnežev naznanili javnosti. Voditelji obeh strank so potem pogajanja nadaljevali in jih te dni končali. Sklenili so združiti se v »Zvezo kmetov, obrtnikov in delavcev« tako, da bi vseeno imela vsaka stranka svojo samoupravo. Kako bodo to naredili, bomo videli menda iz skupnega manifesta, ki bi imel že iziti, a se je iz neznanih vzrokov zakasnil. Potem se bomo tudi sicer natančnejše pobavili z njimi.
r Novi reakcionarni zakon o tisku je zakonodajni pododbor narodne skupščine sprejel, pred plenum narodne skupščine pa bo prišel baje šele oktobra t. 1. Ker je, kakor smo že pisali, še veliko slabši kakor dosedanji avstrijski, naj bi šel ta »križ sploh mimo nas!« Če bomo hoteli tudi potem, ko bo veljal že novi zakon, zapisati kako svobodnejšo besedo, bomo mogli le, če bomo imeli lastno tiskarno, ali pa bomo morali pisati tako, kakor nekdaj na Ruskem pod carjem, ali sedaj na Italijanskem pod Mussolinijem. V nekih primerih bo kaznovan namreč tudi lastnik tiskarne ■ denarno globo, list bo zaplenjen, urednik pojde pa v zapor, kadar vladajočim ne bo po volji, da bi ljudstvo zvedelo resnico. Take zakonite določbe naj namreč zatrejo ves opozicijski tisk, predvsem pa pravi proletarski tisk. Pa le nič strahu, bomo zmagali, le delati je treba, da postanejo mase zavednejše!
r 0 novem šolskem zakonu se že prepirajo v pari. odboru, ki ga obdeluje, žal, stvarnega ne pove nihče. Prosvetni minister Pribičevič hoče dati učiteljstvu nekaj ugodnosti, kar je klerikalec Sušnik silno' pobijal, kakor poroča »Slovenec«. Mi bi radi povedali o tem sporu to-le: prav je, da dobe učitelji neke ugodnosti, še več, kakor jih daje vlada, jih zaslužijo. Ni pa prav, da ponuja Pribičevič te ugodnosti za visoko ceno: učitelji naj bi postali njegovi strankarski agitatorji! Učiteljska organizacija bi morala nastopiti za to, da dobe učitelji vse, kar jim gre, kajti do tega imajo pravico, ni pa prav, da puste razpravljati o svojih zahtevah in pravicah tako, da dobi človek vtis, kakor da jim je vseeno, ali dobe svoje tako, da ostanejo neodvisni, ali magari tudi na način, ki bo njih položaj med ljudstvom poslabšal, ker bo dobilo vtis, da se dajo vsi pridobiti za trenutne materialne koristi.
r Parlament je pod sedanjim režimom zgubil veljavo. Plenum skličejo le, kadar je treba kar glasovati za kak zakon, sicer pa skoraj ne pride do veljave. Ker je jugoslovanski parlamentarizem le bolj formalen, to tudi ne
Škoduje, zlasti tudi ne, ker nimajo male stranke skoraj nobenega poslanca. Vse delo vršijo namreč le razni odbori. Izvolili so na zadnjem sestanku zopet dva: za zakon o poča-ščenju kralja Petra Osvoboditelja, predsednik tega odbora je radičevec Pavle Radič '(!!) in za zakon o zgraditvi Pantheoma, v katerem bodo počivala trupla odličnih generalov in ministrov.
r Belgijci so končno dobili vlado. Prvo ministrstvo po letošnjih volitvah, v katerih je dobila delavska stranka največ mandatov, bi moral sestaviti znani socialistični voditelj Vandervelde, a je to odklonil. Za njim je postal ministrski predsednik neki klerikalec, katerega ministrstvo je dobilo nezaupnico prvič, ko je prišlo pred parlament. Pred par dnevi so končno sestavili koalicijsko ministrstvo iz članov klerikalne levičarske struje in delavske stranke. Ministrski podpredsednik in minister za zunanje zadeve je Vandervelde, eden izmed vodilnih mož londonske politične Internacionale.
r Na Kitajskem imajo državljansko vojno. Nemiri so izbruhnili v mestu Šangaju, kjer imajo evropski in ameriški kapitalisti velikanske tovarne, večinoma predilnice. V teh tovarnah je zaposlenih mnogo tisoč kitajskih delavcev, od teh zelo veliko, število žensk in otrok. Plače so imeli tako malenkostne, da niti neverjetno skromni Kitajci niso mogli izhajati. Ti predilničarji imajo neko primitivno strokovno organizacijo, v štrajk so pa stopili, ko so prevzeli vodstvo študentje, ki so študirali v Evropi in se spoznali s tukajšnjim delavskim gibanjem. Ko so pred približno 14 dnevi manifestirali štrajkujoči po mestu, so začeli streljati vanje angleški poli-cisti-mornarji, ki so prišli »ogroženim« kapitalistom na pomoč. Angleži in Amerikanci so seveda zahtevali tudi pri kitajski vladi v Pekingu pomoč, prav tako pa so se nanjo obrnili tudi uporniki, katerim so se pridružili tudi kitajski mornarji. Nemiri se vedno bolj širijo. — V prihodnji številki bomo priobčili, če bo dovolj prostora, članek nekega nemškega pisatelja o kitajskih razmerah, ki so res strahotne, vedar pa se proletariat vedno bolj vzbuja, kar dokazuje tudi sledeča notica.
r Marksov »Kapital«, in sicer I. del, bo izšel kmalu tudi v kitajskem jeziku. Prevedel ga je neki Kitajec, ki živi v Ameriki. Pa ni našel za svoj prevod samo založnika, temveč se je oglasilo na Kitajskem toliko naročnikov, da je prva izdaja že razprodana, predno je knjiga izšla!
r članek »Dr. H. Tuma v Trbovljah« ni našel več prostora. Prihodnjič!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje tri.
Ha Kili Hi Bil!
OBleke
OBrS&c
On MESTNI TROS • DERNATOVia
Strokovno gibanje.
PROLETARSKA STRANKA IN STROKOVNE ORGANIZACIJ«. »Poguba tvoja iz tebe izhaja, Izrael!«
Zveza tipografskih delavcev in knjigovezov (Savez grafičkih radnika) j* edina strokovna organizacija, ki ji j* uspelo ohraniti formalno enotnost vseh organiziranih delavcev tipografske (tiskarske) stroke v naši državi. Ona ni priključena nobeni medstro-kovni centrali, niti Centralnemu odboru sindikalnih organizacij, niti Glavnemu radničkemu savezu. Pač pa že par let posreduje združitev teh dveh taborov strokovnih organizacij. Njeno glasilo je »Grafički radnik«, ki izhaja v Zagrebu in objavlja članke vesti v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku.
Nobeni strokovni organizaciji se ni priključila iz vzroka, ki ga navaja sama: da lažje posreduje med obema medstrokovnima skupinama. Pustimo zaenkrat nerešeno vprašanje, y koliko je to stališče tipografske organizacije pravilno. 0 tem naj začno najprej premišljevati njeni odgovorni funkcionarji sami. Naj premišljujejo tudi o tem, da ni glavno združiti se, temveč je glavno: kako se zediniti, na katerih temeljih, na temelju kater* strokovne politike! Kajti zedinjenj« mora biti pošteno, trajno in mora imeti uspeh.
Predno začnemo o tem razpravljati, je potrebno pogledati v osrčje Saveza grafičkih radnika, (odslej ga bomo imenovali v članku kratko: savez), da pogledamo, ali je današnja strokovna politika saveza na pravem potu raa-rednega boja, za katerega se v svojem glasilu izjavlja, ali ne. Če povemo tu odkrito in javno naše mnenje, naj tipografi nikar ne zavpijejo, da hočemo razbijati. Naša kritika ne bo de-magoška, temveč bo konstruktivna (ustvarjajoča), opozoriti hoče le na glavne nedostatke strokovne politik« njih saveza, ki nosijo v sebi kali propada, če se pravi čas ne odstranijo.
Industrija knjig in drugega tisVa, s katero je v zelo ozki zvezi industrija papirja, je ena izmed najvažnejših industrij današnje družbe. Tisk je na eni strani mogočno orožje kapitalia-ma za »industrijo« javnega mnenja, ki zagovarja in ohranjuje današnji kapitalistični sistem, na drugi strani pa je tisk najsilnejše orožje proletariata v njegovem boju proti kapitalia-mu in za napredek vse družbe. Delavci v tej tako važni industriji so že po svojem položaju prisiljeni stremeti k večji izobrazbi. Zato bi bilo tudi pra-vilno, da bi delavstvo te industrije — ki bi moralo biti po naše mmnenju v najtesnejši zvezi tudi z zvezo duševnih delavcev in predvsem s časnikarji! — skupno s temi tvorilo prve vrste najsposobnejših in najagilnej-ših borcev za napredek, za svobodo,
‘ za proletarsko demokracijo, za načelo javnosti, za uvedbo progresivnega obdavčenja, za pravičnejšo in boljšo, za socialistično družbo v boju proti kapitalistični reakciji.
Vsaka kapitalistična reakcija izziva brezpogojno padanje tiskarske indur strije in ogroža s tem obstanek in materialni položaj delavstva v tej industriji.
Kapitalistična reakcija, ki napreduje vedno bolj, se je najprej in naj-občutnejše pojavila v tiskarstvu. Vladajoči kapitalisti stremijo za tem, da zaduše direktno ali indirektno ne samo proletarski tisk, ki je samostojen, to je, katerega vzdržuje delavstvo samo, temveč sploh vsak opozicijski tisk. Kupovanje žumalistov in pisateljev je na dnevnem redu in na prste bi lahko našteli tiste, ki se ne dajo podkupiti. Celo tiskarne kupujejo a edinim namenom, da ne bi služile njim nasprotni stvari, predvsem proletarski ali celo neodvisni opoziciji Zato imamo vedno več pouličnih časopisov in ničvredne literature.
Tiskarne se boje svobodne konkurence, ki je v današnjem stanju edini pravilni regulator te produkcije in so zato sklenile kartel, ki diktira cene in preprečuje svobodno konkurenco. S tem kartelom je savez tipografov sklenil tarifno pogodbo, ki
ima tudi določbo, da priznava savez aamo ona podjetja, ki so v kartelu. Ta točka je pa najbolj ranljivo mesto sa-veza, ki mu bo brezpogojno prinesla katastrofo, če se pravočasno ne zave preteče nevarnosti.
Že so se navzlic tej določbi pojavila podjetja, ki niso v kartelu. Teh podjetij bo vedno več in funkcionarji sa-veza naj razmišljajo, kam to vodi. Že danes je v tiskarski industriji sorazmerno največja kriza. Skoraj vse leto je brez posla 13 do 15% tipografskih delavcev. To je razmeroma velik procent, ki bo še narastel, če bo savez nadaljeval s svojo podporo kartelu. Visoka cena tiskarskih proizvodov, ki jo kartel umetno vzdržuje, ima nujno posledico, da jih obubožana množica ne more kupovati. Višina profita, ki jo kartel umetno vzdržuje, ni normalna, je previsoka, zato tudi ovira produkcijo in porabo in je zato potrebno ta profit zmanjšati.
Odstranjen pa previsoki profit ne bo, če bo hodil savez po poti, kakor hodi danes. Ta pot bo samo še povečala zmanjšanje produkcije in dosledno s tem tudi brezposelnost v tiskarski industriji. Inozemska konkurenca se more ustaviti samo z zaščitno carino na tiskarske izdelke. Savez se pa vendar ne bo potegoval za zaščitno carino, ker bi to ne bilo v končnem interesu tiskarskega delavstva. Zaščitna carina danes za uvozni kapital ne predstavlja nobene posebno velike zapreke. Inozemske konkurence torej za daljšo dobo ne bi mogla ovirati. Edino uspešno sredstvo zoper nazadovanje tiskarske produkcije je torej boj proti previsokim profitom! To je pa eminentno boj proti kapitalizmu. Savez bi moral ta boj odločno začeti, sicer mu brezpogojno grozi poguba. Ta boj pa bo mogel izvojevati savez samo v najtesnejši zvezi z najzaved-nejšim in organiziranim delavstvom vseh drugih strok. In ta boj bo težak in bo potreboval vseh sil najzavednej-šega delavstva. V tem boju bo tudi naš list z vsemi silami pomagal tipografskim delavcem.
Ker je v interesu tega boja, da je savez tako urejen, da bo tak boj uspešno izvojeval, zato naj nam bo dovoljeno povedati naše mišljenje o' načinu, kako se savez bori na znotraj, v svoji organizaciji z brezposelnostjo. Po podatkih, ki jih objavlja »Grafički radnik«, je povprečno število brezposelnih tiskarskih delavcev nekaj nad 600. (Dne 30. marca t. 1. — 355 kvalificiranih in 248 nekvalificiranih, dne 20. aprila t. L — 337 kvalificiranih in 268 nekvalificiranih, dne 1. junija — 354 kvalificiranih in 253 nekvalificiranih.) Savez daje breposelnim kvalificiranim članom okoli 300 Din podpore na teden, nekvalificiranim pa gotovo nekaj manj, recimo 200 Din. Torej povprečno za vsakega brezposelnega po 250 Din tedensko, mesečno 1000 Din. Vsak mesec izda torej savez okoli 600.000 Din brezposelne podpore, na leto okoli 7 milijonov dinarjev! (Lani okoli 5 milijonov.) Za ta denar bi savez lahko kupil vsaj dve moderno opremljeni tiskarni, kjer bi lahko zaposlil lepo število brezposelnih, a kar je glavno: preprečil bi najbolj uspešno inozemsko konkurenco in previsoke profite današnjih podjetnikov!
Mi se bomo na ta vprašanja še povrnili, ker jih smatramo za zelo važna ne samo za tiskarsko delavstvo, temveč za ves delavski razred, ki danes še nima tiska, kakšnega potrebuje, ravno radi tega, ker so mu oni, ki so hoteli prikrivati svoje napake in grehe, izmahevrirali tiskarne, pridobljene z delavsko požrtvovalnostjo. (Primerjaj: Ljudsko tiskamo v Mariboru, Blasnikovo tiskamo v Ljubljani, Železničarsko v Zagrebu in Delavsko v Belgradu.)
Člani naše stranke, ki so organizirani v savezu, bodo morali čimprej spoznati, da brez proletarske demokracije v strokovnem gibanju ne more biti uspeha. Proletarske demokracije pa v strokovnih zvezah, ki združujejo vse delavstvo najrazličnejših frakcij, na< stvarnem delu ne more biti, dokler nimajo frakcije strokovnih sekcij. Zato se bodo morali člani naše stranke čimprej organizirati v strokovni sek-«iji. Ker je pa grafična industrija v
najtesnejši zvezi z duševnimi delavci in novinarji, naj se tipografom pridružijo pisatelji in časnikarji. Ta strokovna sekcija bo pretresala vsa vprašanja tiskarske industrije in predložila tipografom drugih frakcij svoje predloge. Strokovnih sekcij naše stranke ne ustanavljamo zato, da bi pripravljali ali organizirali nove strokovne organizacije. Nismo pristaši ideje, da morajo biti strokovne organizacije dekle političnih strank. Vemo in se zavedamo, da bi morale strokovne organizacije obsegati vse delavstvo iste stroke. Ker pa vse delavstvo iste stroke še dolgo ne bo razredno zavedno, zato je brezpogojno potrebna proletarska demokracija in sicer ne samo v besedah, temveč v dejanjih. Posamezne frakcije naj bi predložile svoje predloge, ki jih vodstvo potem usvoji za svoje, ali predlaga lastne in daje vse na glasovanje'. Če glasuje večina za predlog vodstva, se morajo vsi disciplinirano pokoriti sklepu, kar pa ne sme preprečiti, da si v okviru pravilnika prizadevajo člani sekcije dobiti večino za svoj predlog.
Tako poslovanje bi silno utrdilo in povečalo moč vsake strokovne zveze. Vsako drugo postopanje pa bo imelo za posledico — razpad. — Pisatelj, ki je prav tako zainteresiran na uspehu tiskarske industrije, kakor vsak tipograf.
DOSTAVEK UREDNIŠTVA.
Nevednost, glad in strah so največji sovražniki proletariata. Pred leti smo imeli javno nagradno razpravo o tem, kateri izmed njih je najnevarnejši in skoro 90% odgovorov se je glasilo, da nevednost. In vsak dan dobivamo nove dokaze, da je res.
Zlasti nevarna je pa nevednost takrat, kadar jo v njenem uničevalnem delu podpre še strast. Strast je tudi sama na sebi velika sovražnica proletariata, v zvezi z nevednostjo je pa uničevalna. Strast uiiiči zavednost Še celo pri takih sodrugih, ki so se zdeli za vselej nedostopni za kakršnokoli prenagljenost, ker so kot socialisti priznavali demokratično načelo, da je vsak človek zmotljiv in da nihče nima patenta na nezmotljivost. In tak je bil sodr. P., predmo se ga je lotila strast, o kateri pravi, da ne mara, da bi se ohladila. Soglasni sklep razsodišča — zanj ne velja; soglasni sklep strankinega načelstva — zanj tudi ne velja. Vsi so zmotljivi, samo on je nezmotljiv. Tako zna le strast zaslepiti, da človek na svoje lastne tiskane izjave pozabi in da v nasprotju z njimi piše take članke, ki bi se lepo podajali »Del. km. listu< in »Socialistu«, ki pa nikakor ne spadajo v »Naprej«.
Ker je pa Pastorek prepričan, da so ti članki prvovrstni, jih je objavil drugod. 0 svoji prvomajski nerodnosti, ko je kot glavni odgovorni činitelj sodeloval pri veselici, na kateri je bUo prepovedano prodajati brošure, alkohol pa dovoljen, je v »Del. km. listu« objavil še večjo nerodnost, nego je bila ta veselica sama, in tako smo zvedeli, da ni bila kriva le enotna fronta korunov-cev in komunistov ter »Svobode«, ampak tudi on in sicer kot vodja. Ne vemo, komu je napravil uslugo s tem llankom — sebi gotovo ne.
Razen tega je pa v zadnjih dveh številkah »Grafičkega radnika« (21 in 22) objavil dva članka, s katerima je napravil proletariatu — po našem mnenju — veliko resnično uslugo. Na svoj račun sicer, toda delavstvo mu je lahko hvaležno. Resen strokovni list je izpod njegovega peresa prinesel polemiko proti Skupnemu domu, polemiko, katere se naši »strokovničarji« okoli »Socialista«, »Delavca« in »Del. km. lista« tako dosledno izogibajo, kakor da bi jim bila prevroča kaša. »Grafički radnik« ima pa za svoje člane načelo javnosti, zato je oba članka objavil. Le škoda, da tudi svojega mnenja ni dodal in prosimo, da to vsaj v bodoče stori. Kajti debata o teh vprašanjih bo edino zmožna, da združi zopet vse tiste, ki se hočejo boriti za nazredne koristi delavstva, vsega delavskega razreda, ne pa le za svoje individualne, rodbinske, strokovne, narodne ali verske profite. Potem bo tudi debata mogoča, dočim se nam ne zdi povsem prav, če bi se zaletavali v nekvalificirane izpade posameznika. Do takrat pa opozarjamo čitatelje, naj si dobro spravijo »Naprejeve« številke 19 in 20 (Productusov članek: »Skupni dom in strokovne organizacije« ter članek »0 razrednem boju«.
Eno pa že ddnes. Pastorek vprašuje, če ne vemo, kaj je kriza. Zato mu hočemo osvežti spomin, da je kot član našega načelstva dobro vedel, da delavstvo med drugim tudi zato ne čita, ker je delavski tisk predrag, zaslužki pa premajhni. Tudi to je vedel, da delavci v tiskarnah sicer dobro zaslužijo (napram drugim!), da pa vendar ne zaslužijo dovolj, ker tisk ni drag zaradi njih »visokih« zaslužkov, ampak zaradi profita podjetnikov. Tudi o višini tega profita je imel nekaj pojma, vedel je, da računa tiskarna 800 Din za tisto delo, za katero plača delavcu samo 100 Din. Če bi računali obrabo strojev in druge izdatke tudi 100 Din, velja tiskarno oboje 200 Din — dobi jih pa 800 Din,
torej štirikratni znesek in trikratni dobiček (300%!) Pastorek je še lani tudi vedel, da za krizo ni krivo delavstvo, ampak profit, kakor je to Marks razložil in Pastorek po njem razlagal in zato delavce učil, naj ne dovolijo kapitalistom previsokih profitov, drugače bo kriza...
Iz stranke
Trbovlje. Krajevna politična organizacija SSJ in KDZ v Trbovljah bo priredila izlet na Mrzlico dne 19. julija 1925. Vabimo vse in priporočamo vsem odborom naših podružnic, da se pripravijo na ta izlet Spored bomo objavili pravočasno. — Odbor.
s Shod SSJ in KDZ v Črni. Kljub cerkvenim svečanostim se je zbralo zavedno delavstvo iz Črne v lepem številu, da protestira proti krivičnemu obdavčenju. Seveda je obžalovanja vredno, da se takega shoda, ki obravnava splošno delavsko vprašanje ne udeležf vse delavstvo. Kapitalisti, ki odtegujejo davek na delo, paz-no zasledujejo zanimanje in zavednost delavstva. Če vidijo, da je delavstvo brezbrižno, si bodo mislili: »Vse kaže, da smo še malo davkov naložili, lahko jih naložimo še več, ker je delavstvo brezbrižno in nezavedno!« To naj si zapomnijo vsi delavci, naj bodo tega ali onega prepričanja, ki se jim ne zdi potrebno, udeleževati se protestnih akcij proti krivičnemu obdavčenju. — Med splošnim zanimanjem je referent s. Klemenčič pojasnil davčno politiko vladajočega razreda in naloge proletariata v tem težkem času. Pojasnil je tudi vzroke razkola med delavstvom in način, kako bomo preko razkola prišli do prave duhovne in organizatorične enotnosti delavskega razreda. Brez sodelovanja delavstva samega, brez zavednosti, brez izobrazbe, brez organizacije, ki mora biti v rokah delavstva samega, neodvisna od kapitala in njegovega sorodstva, je to nemogoče. — V debati se je oglasil neki mladi sodrug od »Svobode«, ki je izjavil, da je mislil prej, da imajo korunovci prav, zdaj se je pa prepričal, da ni tako. Izrazil je bojazen, da je vsa njegova agitacija za socializem v zadnjih letih bila zastonj: kar je poprej hvalil, mora zdaj grajati. Referent mu je pojasnil, da storjeno delo ni zastonj. Čeprav je danes stranka majhna po številu, je vendar močnejša ko kdaj poprej, ker so njeni člani — delavci zavednejši. Delavstvo je v zadnjih letih pridobilo velikanske izkušnje. Te izkušnje so dragocene in so najza-vednejšim odprle oči. Boljše se je bojevati s tisoč zavednimi, ko z milijonom nezavednih. Kapitalisti se ne boje stotisočev ljudi, ko so združeni n. pr. v cerkvah in pri klerikalcih, kapitalisti namreč vedo prav tako dobro, da je v zavednosti vsa moč. Delajmo torej na to, da število zavednih zraste!
Sprejeta je bila sledeča resolucija: Delavstvo na protestnem shodu v Črni 11. junija se soglasno pridružuje delavstvu v Mežici, Trbovljah, Vrhniki in drugih krajev. Način, kako se odtegljaji izvršujejo, dokazuje, da je »Naprej« popolnoma pravilno pisal, da je dal čl. 56. zakona o proračunskih dvanajstinah podjetnikom vzpodbudo za splošno zniževanje delavskih plač. V nekaterih krajih odtegujejo delavcem na račun davka na delo pri enem samem izplačilu 100 do 300 Din. Delavstvo, ki je tako silno obremenjeno z indirektnimi davki na sol, petrolej, sladkor, tobak, raznimi taksami, carinami, trošarino itd:, kar strašno podražuje vse življenske potrebščine, bo na ta način plačalo še okrog 150 milijonov direktnega davka, dočim plačajo kapitalisti vseh direktnih davkov po proračunu le okoli 1 milijardo dinarjev. Od skupnih državnih dohodkov okoli 12 milijard dinarjev plača delavno ljudstvo direktno in indirektno skoraj 10 milijard, a kapitalisti komaj 2 milijardi. To je posledica politične nemoči delavnega ljudstva, ki ni organizirano in je nezavedno in glasuje za kapitalistične stranke, ki mu v zahvalo navale vedno večja bremena.
Da je delavstvo neorganizirano, zmedeno in nezavedno, so največ kri-
vi demagogi in agenti kapitala, kS namesto, da bi se borili proti kapitalu, se z njim vežejo in ropajo delavcem njih tiskarne ter s svojo gonjo proti socialistični stranki onemogočujejo redno izdajanje edinega delavskega dnevnika »Napreja«. Oni ustanavljajo vedno nove organizacije, da bi nanovo sleparili delavstvo in delajo na tak način razkol med delavstvom v času, ko je najbolj potrebno duhovno in organizatorično edinstvo proletariata za uspešen boj proti reakciji.
Pozor! Naročnina za »Ljudski glas« velja od 1. junija dalje 6 Din mesečno, za člane SSJ in KDZ, ki plačujejo naročnino pri krajevni organizaciji obenem s članarino, stan« »Ljudski glas« mesečno 5 Din. ,
Dolžniki, požurite se! Ne čakajte na opomin!
1/ KUPUJE VEDMO
Kolinsko ukorijo
PRVOVRSTNI BBMAtl IZDELEK
Katera je prava proletarska socialistična stranka?
Velik del delavstva tega še ne v©, ker ne razume, ali pa premalo čita. Velik del delavstva misli in govor« tako: »Ne vem, katera je prava delavska stranka. Kadar bo vse delavstvo enotno, se bom tudi jaz pridružil in organiziral.« Take delavce imenujemo »čakavce«. Danes imajo čakavci večino med delavstvom, če bi imela večina vselej prav, potem bi morali čar kavčem pritrditi. In vendar je njih mišljenje povsem napačno! Da, še hujše: čakavci so najhujši sovražniki delavstva, dasi se tega sami ne zavedajo. Zato je dolžnost vsakega zavednega proletarca, da takega čakavca tako-le pouči: »Pomisli, tovariš, kaj bi bilo, če bi vsi, prav vsi delavci tako mislili in »čakali«, kakor ti? Tudi tebi bo jasno, da potem ne bi bilo nikogar, ki bi se organizirano boril proti kapitalu! In pomisli dalje: kaj bi bilo, če bi ne bilo nobenega čakavca med delavstvom? Tudi tebi bo jasno, da bi bilo tisti hip vse delavstvo enotno in organizirano. Brez sodelovanja vseh, brez sodelovanja čakavcev ne bo socializma. Zato, tovariš, organiziraj se, naroči »Naprej«, čitaj ga pazno in s premislekom, potem pa pojdi in povej tudi dragim čakavcem: »Če bomo kar čakali, nas bo kapitalizem zadavil popolnoma. Če ne bomo sami sodelovali, nam bodo kapitalistični hlapci še bolj glave zmešali. Brez zavednosti, brez organizacije, brez tiska in brez sodelovanja — ni napredka!« Tista stranka je prava, ki sodelovanje proletarcev ne samo z besedami dovoljuje, temveč v svojem programu in pravilniku zahteva!
Z I K A
je najboljša žitna kaval
Dopisi.
Trbovlje bi morale že davno dobiti nižjo realko, pa jim jo je snedel štajerski dež. odbor, ki ni maral slovenskih šol. Po vojni je bilo sklenjeno ustanoviti 4razredno meščansko šolo, pa se je zastopnik rudnika pritožil in vlada je ta edini protest vpo-števala, ker je rudnik >največji davkoplačevalec«. Vlada seveda »ni vedela«, da plačuje radnik davke iz delavskih žuljev, ne pa iz svojega. Tudi kristanovci ji tega niso razložili, čeprav so bili sami takrat tudi v vladi — buržujski socialisti se delavske izobrazbe enako boje kakor rudnik, zavedni delavci bi se ne dali namreč izkoriščati in od demagogov za nos voditi. — Še bolj žalostno je vprašanje ljudske šole na Vodah. Tam poučujejo po dvakrat toliko učencev, kakor bi jih smelo biti v enem razredu in vendar se ti razredi niti prezračiti ne morejo, ker so ves dan nabasani; učnih moči je namreč 25, šolskih sob pa le 12, zato hodijo eni učenci dopoldan, drugi pa popoldan v šolo,
Kumi točaji so pa zjutraj pred in mr«r •er po pouku. Ta šola je rudniška in Trboveljska premogokopna družba p pogodbeno zavezana skrbeti ta eaeširiter, pa se nič ne gane, ker skrbi flada na kapitalistične profite, ne pa sa ljudsko izobrazbo. Občina je kotela že sama prevzeti to šolo, pa je prelog padel v vodo, ker rudnik ni kotel izgubiti vpliva na učiteljstvo. — Končno je vlada zahtevala, da rudnik «ida novo šolsko poslopje. Toda potrebni evet se zdi Trboveljski pre-nogokopni družbi predrag in zahteva, da ga vlada razlasti v njen prid. Inoaemski kapitalisti zahtevajo to in prav nič se ne bojijo, da bi se >na-rodna< vlada pri tem spomnila, da bi bilo treba razlastiti rudnik, ker je v aaši ustavi zapisano, da so rudniki državna last. Čemu bi se gg. bali? Saj niti ne zahtevajo zares, ampak le aato, bi zidanje še bolj zavlekli. Pri tem »e tudi akti zgubljajo, otroci pa hodijo le pol dneva v šolo se tlačit. In ko učitelji skličejo sestanek vseh •trank, da se proti takemu postopanju skupno upro, izjavita navzoča dva korunovca, da je to le demagogija in da hočeta — občinskih volitev. To je bila demagogija, to, g. Klenovšek, kdor hoče namreč res volitev, ta se ne vrne v gerentski sosvet! Če so pa učitelji morebiti res računali, da bodo » tem sklicanjem pomagali Ju-trovcem na konja, jim je na začetku
•estanka •. Rinaldo povedal, da j« SDS na vladi in da je torej kriva za ta nered sama in ji torej demagogija ne bo nič pomagala- Tako je treba dejstva ugotoviti, potem pa sodelovati pri pametni akciji, ne pa jo zavlačevati v korist Trboveljske pre-mogokopne družbe.
Radeče pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi je naš tovarnar za usnje poslal več delavcev kar na dopust, in sicer za daljši čas, ne da bi se kdo zmenil, s čim bodo delavci in njih družine živeli. Socialno politična ob-lastva vprašamo, kaj mislijo ukreniti, da podjetniki ne bodo nadaljevali s takim postopanjem z delavci, borzi dela v Ljubljani in Mariboru pa opozarjamo, naj pazita, ali bo ta g. tovarnar svoje delavce po predpisih odjavil, Delavska zbornica pa na| to zadevo natančno preišče!
Ir Rajhenburga nam poročajo rudarji: V Reštanju pri Rajhenburgu se nahaja neki strojevodja, ki je strasten agitator za Orjuno. Vsakemu, ki vstopi v orjunaško organizacijo, izplača ta strojevodja 900 Din in mu da še puško in municijo. Odhod dobi denar za tako korupcijo? — (Če je ta vest resnična, se bo moralo zanimati za to zadevo drž. pravdništvo, čeprav ... Naši zaupniki pa naj nam poskrbe konkretnejše podatke in priče! Op. ur.)
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji iška* 13. junij* Din 34.120.18. Josip Prašnikar, Ljubljana	Din 1.—
»Baline v Zgornji šiški	Din	10.—
Jokob Dolničar, Breioviea	Din	S.—
Avgust Papler, Ljubljana	Din	5.—
Jos. Pastorek, Ljubljana	Din	3.—
Rud. Spendel, Velenje	Din	5.—
Jože Koželj, Velenje	Din	4 —
I« Tržiča:
Viktor Vuk	Din	7.—
Ignac Ahažii	Din	10.—
Pavla Biziljeva	Din	4.25
Alija Catovič	Din	10.—
Rupret	Din	10.—
Franjo Žumer	Din	5.—
Herman Mrak	Din	5.—
Jože Tadel	Din	3.—
Neimenovan	Din	5,—
Franc Halner	Din	2.50
Jože Novak	Din	3,—
Štefan Lah, Celje	Din	2.—
Valentin Lebič, Celje 2X2	Din	4—
S. F. P., Trbovlje	Din	10.—
Iv. Pajer, Trbovlje, dobiček pri akordnem delu	Din	10.—
Amalija Zamperlova, Radovljica Din	4.—
Josip Moretti, Jesenice ______________Din	4.—
Skupaj . 34.250.93
Zopet razpošilja svetovno znana I. gorenjska razpošiljalnics IVAN SAVNIK
KronJ, Slovenija
različno blago za moške in ženske obleke po izvaredno nizkih cenah.
|PiSite takoj po tiorce in cenik* kateri te Vam pošlje brez poštnine.
Lastnik: >Sloga<, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: Iza Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 20. VI. 1925. - 2400.
kapsule .J.ARUCIN
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din ▼ vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veselile se čiste in bele kože? Poskusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, lo odlično sredstvo za lepoio, za vzdržanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani v^e nečistoče kože, prišče, pege, lišaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Din., toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzeiju je za 10 dinarjev pošlnina višja.
Naročila naslovite na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
V STUBICI KONJI, Elsatrg 2S2 Hrvalska.
ELSA-TEKOČE LILIJFNO MLEKO, Idealno negovalno sredstvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO. ELSA-GL1CE-RINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe.
Tisoče ozdravljenji! I
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti zdravljenja, ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode, ter jo radi priporočajo, čimpreje začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za Vas.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanja, ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000	kom. zastonj
in razposlal, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige.
Naslov: AUGUST MARZKE Berlm-Wilmersdorf
BruchsalerslraBe 5 Abll. S6S(
Grietzner in Adler za rod-- binsko in obrtno rabo v vseh opremah
Prava ura za Vasi
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
je Suttneijeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrdka Suttner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka „IKO“! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Ljubljani št. 990 — Slovenija.
m ■■■■— i |H uniniiH I i HiliMill
(blizu Prešernovega spomenika)
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli —	■.... velikosti po najnižji ceni. —.  ~
veletrgovina n« aiermecKi, ceiie št. 23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupoval, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en groš cene.
AhIaI4a ei tufli 111 novo došlo blago za ženske
UjHcllg 51 lUUl VI in moške obleke, fine sifone, ■■■■■■■■■■■BOMB cefirje, razno perilo i. t. d.
po znižanih cenah
v manufakturni in modni trgovini
NILOS PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta 5t 5-
V zalogi samo pristno ieško in angleško blago. — Postrežba solidna.
Tiskovine
m Me, ivpanstv« ta vade, aajmodeneji« plakat« ta vabila za meBe«t late« sakljaSk«. Najmodernejša uredba xa tiskan]« Časopisov, kalif, brošar itd.
3^, STEREOTIPI J A	LITOGRAFIJA