UKKL)NIS1V0 /A k JE ^ v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadutr.). Urtidn ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5 do 6. 'tioldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se n-, vrafaio. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAKOCNIMA celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avdio Oi isko m liosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • : oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36--. : : Posamezne številke po 8 vin. ' • v ! u m P ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •’ ob pol 11. dopoldne. \ *. UPRAVNISTVO se nahata v Selenbursjovi ulici štev. 6, l!„ m uraduje za stianke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7 /večer Inaernti; enoslopna petitvrstica 30 vin , porojen piostoi, poslana ::: in icklame 40 vin. .eienta upravništvo. Nelrankliana ali premalo frankirann pisma se ne ••prejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. ' ■ ■— 8lev. 497. V Ljubljani, v petek dne 31. januarja 1913 Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11, dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................................K 21 60 polletna....................................]080 četrtletna................................5 40 mes(čna......................................180 Za Nemčijo: celoletna................................K 2640 polletna....................................1320 četrtletna................................660 mesečna.................................... 2 20 Za ostalo Inozemsho celoletno 36 kron ju sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobalcarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p ra v ništvo „Zarje“ v Ljubljani. Vojna se nadaljuje. Premirje je odpovedano. — General Savov ukazuje nadaljevanje boja. Sofija, 30. januarja. Ministrski svet je sklenil pozvati armadni glavni stan, da odpove premirje z današnjim dnerm Sofija, 30. januarja. Poveljnik bolgarske armade general Savov je izdal ukaz, ki poziva vojsko, da se pripravi na nov boj. Balkanski delegati v Londonu so izročili turškim pooblaščencem noto, s katero so izjavili, da smatrajo mirovno pogajanje za končano. Ta korak je imel navidezno le demonstrativen značaj, kajti nota je izrekala le to, kar je že vsakdo videl; saj so mirovna pogajanja sama od sebe že davno obtičala. Toda teoretična demonstracija je kmalu dobila stvarno vsebino: Bolgarski ministrski svet je sklenil odpovedati premirje . . . To naposled še ni vojna za vsako ceno. Od odpovedi premirja do začetka obnovljene vojne pretečejo štirje dnevi, in v tem času bi se na i zadnje lahko zgodilo to in ono, kar bi prepre- | čilo sovražni spopad. Vsekakor pomeni bolgarski sklep, s katerim nedvomno soglašajo ostali balkanski zavezniki, da so v Sofiji popolnoma in resno pripravljeni nadaljevati vojno. In v ♦cm trenotku je položaj tak, da res ni pričakovati nič druzega, kakor novo grmenje topov. Mahmud Ševketova vlada zatrjuje venomer, da želi časten mir. Ali te izjave so popolnoma platonične, dokler stoji mladoturški kabinet na stališču, da ne preda Odrina in otokov. Vrednost Odrina se lahko zelo različno ccni; najbrže rti sam po sebi nc za Turke ne za Bolgare toliko vreden, kolikor pravijo in kolikor je že m se bo veljal boj zaradi njega denarja in Kr vi. Ali Kakor se zdi Turkom iz idealnih razlogov težko prepustiti to trdnjavo sovražniku, tako se zdi Bolgarom nemogoče skleniti mir brez (Jdrina. J o žrtvah, ki jih je vojna zahtevala od Bolgarov in po vojaških uspehih, ki so jjli dosegli, je njih zahteva zelo razumljiva, zakaj pred premirjem se je kazal bolgarski armadi že drug cilj; in če se sklicujejo mlado-turki na to, da je Odrin še v turških rokah, lahko odgovarjajo Bolgari, da bi bilo morda že kaj druzega v njihovih rokah, če ne bi bili dovolili Turkom zaželjenega premirja. Od Bolgarov torej ni na noben način pričakovati, da bi umaknili svojo zahtevo. To so velesile razumele, ko so storile svoj korak v Carigradu in svetovale Kjamilovi vladi, naj sklene mir tudi za ceno Odrina. Ker pa sedanji turški kabinet dannadan izjavlja, da ne more in ne more, da ne sme in ne sme izročiti Odrina, češ da bi bil to samomor Turčije, da je z Odri-nom spojena čast države, ni videti na obzorju nobene točke, katere bi se moglo še oprijeti upanje na mir. Seveda je tudi mladoturško stališče razumljivo. Njihova revolta bi se sama obsodila, če bi storila njihova vlada to, kar je hotela storiti Kjamilova. Vsa opravičba Enver begovega puča leži v tem, da doseže novi kabinet za Turčijo boljše pogoje, nego jih je mogel doseči Kja-milov. To se pravi: Mladoturki morajo gledati, kako bi rešili Odrin. Ali Bolgari se ne morejo odreči mestu. Vsak stoji na svojem hribu in neizogibna posledica je nov boj. Kako se konča, to je drugo vprašanje. Velesile so hotele preprečiti to vojno. Namen so imele; zakaj taki pompozni akti kakor skupno izročanje not, se ne delajo ut aliquid fieri videatur ... se ne delajo le zato, da bi se navidezno nekaj godilo. K vladi poražene države, ki je že skoraj pahnjena iz Evrope, ne hodijo veleposlaniki velikih evropskih sil anti-šambrirat in se klanjat, pa pričakovat, da Visoka Porta eventualno skomizgne in pravi: »Gospoda, ni mogoče!« Ugled velesil je spojen z uspehi njihovih korakov, zlasti če nastopajo solidarno in takorekoč v imenu vse Evrope. Namen velesil pa je ostal le namen. Umetnost njihove bahave diplomacije, ki je, zaljubljena sama vase, nastopala, kakor da se suče svetovje okrog nje, je bila diletantizem in kič. Na Balkanu se ji ne morejo niti smejati, ker je njena komičnost bolj vredna pomilovanja kakor smeha. Vojna je oddala svojo vizitko. In človek se mora vprašati, čemu je olimpijska gospoda v izvezenih frakih poldrug mesec demonstrirala evropski javnosti nekakšno važnost, katere nc bi bilo mogoče najti niti z Diogenovo svetilko. Čemu je bilo treba poslaniške konference v Londonu, čemu skrivnostnih pogajanj med tri-pelalianco in tripelantanto, pa med njiju posameznimi udi, čemu teatralnih nastopov, če ve ta čudovita veličina, da ne more nič druzega kakor »prijateljsko« svetovati in da se nikomur ni treba ozirati na njene svete? Čemu je bilo treba evropskega areopaga, če ni znal nič druzega kakor blamirati se? V Carigradu so si s slovesnim svetom velesil prižgali čibuk, balkanski zavezniki pravijo: Škoda, da smo jih poslušali. In v pon-deljek ne bomo več slišali škrtanja diplomatov-skih peres, ker bo grmenje topov in pokanje pušk glasnejše. Obžaluje se lahko, da je tako prišlo. Ali dejstva so dejstva. In dejstvo je tudi to, da jc slavna diplomacija temeljito zapravila svoj ugled. Ob gromu kanonov ga polagajo v grob. Ali kanoni ne grme njemu na čast. Ali sem že „Zaiii“ pridobil novega naročnika? Za ljudsko pravico! Budimpešta, 27. januarja. Boj, ki je vsiljen socialističnemu proletari-jatu na Ogrskem, je nezaslišan in gotovo brez primere v zgodovini delavskih bojev za politično enakopravnost. Ta boj se vodi z občudovanja vredno energijo polnih deset let brez oddiha. Vse ljudske sloje na Ogrskem je pograbil vrtinec, noten razred in nobena narodnost ne more stati ob strani, zakaj interesi vseli razredov in narodnosti so koncentrirani v boju za volilno reformo. Dolgo, dolg) je socialna demokracija kot predstaviteljica delavskega razreda sama vodila ta boj, dokler ni to gibanje prevzelo vseh ljudskih slojev in prisililo ostale stranke, da ustanove svoje stališče napram splošni, enaki, neposredni in tajni volilni pravici. Danes je nedvomno ogromna večina politično zrelega ljudstva odločno za pošteno in dalekosežno volilno reformo. Da je tako, je moral proletari-jat darovati ogromne žrtve — žrtve z dne 23. maja lanskega leta niso bile ne prve in ne poslednje. Iz krvi 23. maja umorjenih žrtev je zrasla delavskemu razredu nova sila, ki je zbudila občudovanje vsega civiliziranega sveta in vrgla opozicjonalne meščanske stranke v povsem novo bojno smer, razrahljala edinost večine stranke, elektrizirala vse panoge in skupine gospodarskega življenja, da stoje i veliki kapitalisti. trgovci, rokodelci, kmetje pod vtiskom socialistične propagande, da se postavljajo proti Lukacs-Tiszini reformni osnovi in zahtevajo, da preneha dosedanje varanje ljudstva. Kapitalističnemu svetu so prjzadjale neprestane politične zmešnjave, ki motijo trgovino in produkcijo. skeleče udarce. Kapitalizem potrebuje urejenih razmer, da nemoteno razvija svoje kupčije in posle, da zbira profit in dividende. A uverjen je kapitalistični svet, da se vrnejo urejene razmere le tedaj, ako dobi delavstvo svojo pravico, zato je za tako volilno reformo, ki vsaj deloma potolaži delavske sloje, in je zoper volilno reformo, ki ne more nikogar zadovoljiti in Je izziva delavski razred na skrajni odpor. Da so se tudi meščanski krogi tako ogreli za boj proti Lukacs-Tiszini volilni reformi, je še drug vzrok: sedanja vlada je izdelala nove davčne zakone, ki prinašajo industriji in trgovini znatno povečane davke, a prizanašajo agrarcem. V tem boju tiči torej tudi nekaj razrednega boja, ki je naperjen proti razrednemu gospodstvu fevdalnih in nefevdalnih veleposestnikov v parlamentu in v vladi. Glede na davčno reformo je vlada že reti-ririila in ves javni interes se je koncentriral na volilno reformo. Tega vlada očividno ni pričakovala: njeno grozdje ni dozorelo, dočim je postalo socialistično delavstvo v boju za splošno volilno pravico deležno vsestranskih simpatij. Od trenotka. ko je bila zbornici predložena volilna reforma, je od dne do dne naraščal odpor proti njej. Vsebina njena jc premišljena in predrzna provokacija za delavstvo, ki izključuje vsak kompromis. Ta izbruh zlobe in razrednega egoizma ie treba uničiti brezpogojno: fiko rrnpnde. jo neizogibno nadomesti nova in boljša zakonska osnova, dočim bi bil z Lukacs-Tiszinirn načrtom — ako bi bil obveljal — onemogočen in brezuspešen za dolgo vrsto let boj za splošno volilno pravico. V taki nedvoumni situaciji se je zbral izredni strankin zbor ogrske socialne demokracije in enodušno, brez najmanjšega ugovora, sklenil splošno politično stavko in pooblastil strankino vodstvo, da ga p: oglasi v primernem trenotku, da zruši Lukacs-Tiszin načrt volilne reforme in očisti pot za nevo, boljšo in poštenejšo volilno re-foimo. Mobilizacija proletariata je sklenjena in se vrši s podvojeno, potrojeno silo. Ali tudi vlada ne drži križem rok, tudi vlada se pripravlja. 1 vojaštvo i orožništvo in policija je pripravljena, pripravljene so izjemne odredbe in z vladne strani se usipljejo grožnje, da bo zaprla vse »kolovodje«. Strankino glasilo pa objavlja člane strankinega vodstva, da vlada spozna kolovodje . . . Hkrati se razvija tretja akcija: v časopisju, ki sicer podpira vladno stranko, a ni od vlade odvi.Mio, se množe glasovi, da je treba razpravo 0 volilni reformi odgoditi na — mirnejše čase. Khuen je srečno spravil volilno reformo v odsek — kjer lehko čaka teh boljših časov. Khue-nova namera gre očitno za tem, da spelje opo-zicionalne meščanske stranke v odsek, kjer bi načrt prekrojili tako, da bi volk ostal sit in koza cela. delavsko ljudstvo pa na ledu, kamor gre osel samo enkrat. Dobilo bi nekaj več, kot mu dajeta Lukacs in Tisza, ampak mnogo man] kot splošno, enako in tajno volilno pravico. Tako bi se z malimi izjemami lepo vsi pobotali in v parlamentu bi zavladal zopet blaženi mir. Tako snujejo in modrujejo. A kako se stvar v resnici razvije, tega ne ve i ti vrag. Vobče izgleda. kakor da je na Ogrskem vse na glavo postavljeno. Politični svet se sedaj ne deli na več nego na dva tabora: v enem so tisti, ki stoje v vprašanju volilne reforme za Lnka-esem iri Tiszo iti v drugem oni, ki nasprotujejo njuni volilni reformi. Samo temu je pripisati, da je na kongres stranke, na katerem je bilo 269 delegatov in ki je bil od vseh dosedanjih kongresov ogrske socialno demokratične stranke najlepši, prišel najnespravljivejši nasprotnik Lukacsa in Tisze in gotovo najiskrenejši bojevnik za demokratiziranje Ogrske, Julij Justh, in sedel ni na galerijo, temveč na klop med člane kongresa. To se najbrž še ni nikjer zgodilo, da bi vodja meščanske stranke prišel na kongres socialistične stranke ter tako očitno manifestiral svoje soglasje z akcijo proletari-jata. Razmere, ki so na Ogrskem vse na glavo postavile, razlagajo tudi to. kakor navdušeni pozdiav, s katerim je bil sprejet Justh ob svojem vstopu v zborovalno dvorano. Izredni kongres je pod vtiskom izrednih razmer sklenil politično generalno stavko. Kdaj začne, tega danes še ni mogoče povedati. Morda krenejo mogotci v poslednjem trenotku na drugo pot, da proletarijatu ne bo treba poseči po najsilnejšem in najstrašnejšem orožlu za izvojevanje svojih političnih pravic. V. B. Za rezerviste na ineiah. Na torkovi seji poslanske zbornice je poslanec sodrug Groger interpeliral domobranskega ministra o rezervistih na mejah: 28. dcccmbra sem dobi! pismo iz Kotora. V aktivno službovanje vpoklicanim rezervistom se godi tam skrajno slabo in hrana je nezadostna. Ni dovclj, da so morali družinski očetje zapustiti svoj poklic in svojo družino, žrtvovati morajo tudi svoje zdravje zaradi nezadostne prehranitve in slabih prebivališč. EMILE ZOLA: Rim. (Dalie.) Ta javni dokaz nemilosti, ta tajni boj, ki jc vihral med Svetim očetom in njegovim kardinalom komornikom prav tako kakor v dobi Pija IX., je navdajal kardinala z ogorčenjem. Nič več ni mogel premagati nagona, da bi govoril, a nedvomno si je dejal, da ima pred sabo zaupnika, zanesljivega človeka, ki vrhutega že jutri odpotuje. »Mir, sprava! S temi lepimi besedami, ki s0 tako često prazne resnične modrosti in resničnega poguma, se prihaja daleč . . . Strašna resn'c^ v tem, da je osemnajst let koncesij Leva XII*. vse v cerkvi omajalo, in da razpade katolidzcin; če bo še dolgo vladal, v prah kakor zgradba, ce so njeni stebri izpodrovani.« pierra je to zanimalo in ni si mogel kaj, da bi ne ugovarjal, hoteč se poučiti. »Toda kaj ni zelo pametno ravnal, ni li ščitil dogme in je spravil v nepremagljivo trdnjavo? Z eno besedo, čeprav je navidezno popuščal v mnogih točkah, se je to vendar vedno godilo 1= v »blfc- »Oh, da» v obliki « Je kardinal nadaljeval z rastočo strastjo. »Vam kakor vsem drugim je pravil, da po rad Popušča, dasi je v stvari neomajen. Obžalovanja vredna beseda, 'dvoumna diplomacija, ce m enostavno nizka hinavščina! Moja duša se upira takemu oportunizmu takemu jezuitizmu, ki rabi zvijače zoper stoletje ki je povsem tako, da meče med množice dvom, zmedo gesla »naj se reši, kdor se more«! To je prvi vzrok neozdravljivih porazov to je strahopetnost, najhujša strahopetnost, to je odmetavanje orožja, da bi bil beg Iožji; to cr^mAi/ariip da ip človek ves to. kar ie. krinka, sprejeta z nado, da se bo dal svet pre-variti, da bo mogoče udreti po izdajstvu k sovražniku in ga uničiti! Ne, ne, oblika je vse v podedovani, neizpremenljivi veri, ki je bila osemnajststo let sem božji zakon, ki je to še danes, in ostane to do konca dni!« Nič več ni mogel sedeti; vstal je in začel hoditi po sobi gorindol, da je navidezno izpolnil ves tesni prostor s svojo visoko postavo. In zdaj je jel razkladati in strastno obsojati vso vlado, vso politiko Leva XIII. »Edinost, glasovita edinost, ki jo hoče povrniti cerkvi, kar so mu vpisovali v tako veliko slavo, ni nič druzega kakor besna, slepa časti-lakomnost osvojevalca, ki razširja svojo državo, ne da bi se vprašal, če ne bodo novi, podvrženi narodi desorganizirali njegov stari, doslej tako zvesti narod, če ga ne bodo okužili z vsemi zmotami. Kaj, če vstopijo vzhodni razkolniki, pa razkolniki drugih dežel v katoliško cerkev in jo usodepolno izpremene, tako da jo ubijejo, da napravijo iz nje drugo cerkev? Samo ena je modrost: Bodi le to, kar si, ali tak ostani čvrst ... In ni li tudi to pretvezna zveza z demokracijo, ta politika, ki zadostuje za prekletstvo starodavnega duha papeštva, nevarna in obenem sramotna? Monarhija je božansko pravo; opustiti jo, se pravi nastopati zoper Boga, mešetariti z republiko, sanjati o grozoviti rešitvi, ki hoče izrabljati blaznost človeka, da bi dosegla zopet večjo oblast nad njim. Vsaka republika je anarhično stanje, in zato je priznanje republike, edino v ta namen, da bi si laskali s sanjami o nemogoči spravi, najhudob-nejša napaka, ki omajuje idejo avtoritete, reda, celo vere ... Le poglejte, kaj je storil s svetovnim gospodstvom. Zahteva ga pač še, dela se, kakor da res ne popušča v vprašanju o vrnitvi Rima. Toda ni li v resnici že dovršil izgubo, ni li se mu že definitivno odrekel, ko priznava. da imajo narodi pravico razpolagati s seboj, da lahko spode svoje kralje in žive kakor živali v gozdu?« Hipoma je pomolčal in dvignil v izbruhu svete jeze roke proti nebu. »Oh, ta mož, ta mož, ki bo s. svojo niče-murnostjo, s svojim hrepenenjem po uspehu pogin cerkve! Ta mož, ki ni delal nič druzega, kakor da je vse pokvaril, vse razdejal, vse razsul, da bi mogel vladati svet, misleč, da ga na ta način zopet osvoji! Zakaj, vsegamogočni Bog, ga še nisi poklical k sebi?« In ta poziv smrti je zvenel tako iskreno, sovraštvo, ki je tičalo v njem, je tako povečalo koprnenje, da bi se rešil Bog, ki je v nevarnosti na tem svetu, da je tudi Pierra obšla mogočna groza. Sedaj je razumel tega kardinala Boccanero, ki je pobožno in strastno sovražil Leva XIII.; razumel je, da je že leta in leta v globočini te temne palače prežal na njegovo smrt — na to smrt, ki jo je imel kot kardinal komornik oficieleno dognati. Kako je moral čakati na to, s kakšno mrzlično nepotrpežljivostjo je moral hrepeneti po blaženi uri, ko bo oborožen s srebrnim kladivcem trikrat simbolično potrkal na črepinjo oledenelega, odrevenelega, na svoji postelji iztegnjenega, od svojega pape-ževskega dvora obdanega Leva XIII. Oh, da bi že mogel udariti na steno teh možgan, da bi bil popolnoma gotov, da ne bo več odgovora, da ni nič več notri, nič kakor noč in molk! Trikrat zazveni klic: »Joachimo, Joachimo, Joachimo!« In ker truplo ne odgovarja, potrpi kardinal komornik nekoliko sekund, potem-pa pravi: »Papež je mrtev!« »Pa vendar je sprava orožje dobe,« je nadaljeval Pierre, ki ga je hotel privesti nazaj v sedanjost. »Sveti oče popušča v vprašanjih oblike le zato, da gotovo zmaga.« »On ne bo zmagal; premagan bo!« je zaklical Boccanera. Še nikoli ni cerkev dosegla zmage, če ni vztrajala na svoji integriteti, na neizpremenljivi večnosti svojega božanskega bistva. In dognano je: Onega dne, ko dovoli, da se kdo dotakne le enega njenega kamna njene stavbe, se poruši . . . Spomnite se na stiašni trenotek, ki ga je preživela v dobi tridentinskega koncila. Reformacija jo je bila pravkar silno omajala, disciplina je bila povsod oslabljena, šege boljinbolj nebrzdane; dvigala se je povodenj novotarij, misli, ki jih je vdihaval hudobni duh, nezdravih načrtov, ki jih je ustvarjala prevzetnost v popolni svobodi izpuščenega človeka. In celo mnogo članov koncila je bilo vznemirjenih, okuženih, pripravljenih, da bi glasovali za najblaznejše izpremembe — bil je pravi razkol, ki se je pridruževal razkolu. Ce pa se je katoličanstvo v oni kritični dobi vpričo tako velike preteče nevarnost rešilo nesreče, je bilo to mogoče le ker je ohranila od Boga navdahnjena večina staro stavbo nedotaknjeno, ker je imela božansko trmo, da se je zaklenila v trdo dogmo, ker ni ničesar popustila, ničesar, ničesar — ne glede na stvar, ne glede na: obliko. Dandanašnji položaj gotovo ni hujši kakor v dobi tridentinskega koncila. Pa recimo, da bi bil prav tako slab, pa mi povejte, če ni plemeniteje, pogumneje in za cerkev bolj sigurno, z vso hrabrostjo kakor nekdaj glasno reči, kaj da je, kaj da je bila in kaj da bo. Zanjo ni sreče, ni rešitve kakor v popolni, ne-izpodbojni suverenosti, in ker je vedno zmagovala z nepopustljivostjo, bi se jo reklo ubiti, če bi jo hoteli spravljati s stoletjem.« Zopet je korakal s svojimi mogočnimi, zamišljenimi koraki po sobi od enega kraja do drugega. v (Dalje.) i' i •& JC iviiiu i to ituvu) iiavujam oicu^ta mvoui i/j pisma, ki sem je dobil: »Prav nič ni preskrbljeno ne za stanovanja, ne za hrano. Nekateri rezervisti hodijo tod okolo že osem dni v civilni obleki in nihče od njih ne ve, kdaj in kje da ga bodo preoblekli. Spimo v šatorili. Za posteljo nam služi nekaj slame in tenka odeja. Kadar dežuje, nastane v šatoru močvirje, ki sega do členkov. Barake, ki so bile odločene za prebivanje, počivajo dobro spravljene v skladiščih. Tukajšnji trgovci nesramno izkoriščajo vojake, a vojaški oblasti se ne zdi vredno, da bi nastopila proti teinu. Nekaj zgledov, kako da kradejo trgovci vojakom denar iz žepov: 1 dekagram polementalskega sira velja 4 vinarje, 1 dekagram brunšviške klobase 4 vinarje, 1 dekagram ogrske slanine 5 vinarjev, 1 dekagram domače navadne slanine f> vinarjev. Kruh plačujemo še enkrat dražje kakor navadno. Obed — juha, goveje meso, zelje — velja 2 K 40 vin., porcija golaža 70 vinarjev. Menaža za moštvo je nezadostna (opoldne juha, zvečer in zjutraj črna kava). Tako smo izročeni oderuhom. Nas rezervistov niso nastanili v utrdbi, temveč tvorimo pohodne kompanije. Nihče od nas ne ve, koliko časa da bomo ostali še tukaj. Ta negotovost je strašna. Tukaj ležimo kakor ljuba živina. Odkar sem se zglasil, še nisem slekel obleke.« Iz tega pisma je jasno, kako slabo da se godi vpoklicanim rezervistom na meji. Zato vprašamo gospoda domolranskega ministra: 1. Ali hočete, gospod domobranski minister, preiskati vso zadevo in kar najhitreje poročati zbornici o uspehu svoje preiskave? 2. Kaj hočete, gospod domobranski minister, ukreniti, da se v bodoče preprečijo razmere, kakršne smo razkrili? Ljubljana in Kranjsko. — Žalostno sliko jugoslovanskega liberalizma je pokazala debata o sestanku vseh naprednih jugoslovanskih strank v monarhiji, ki ga je predkratkim sprožil »Slovenski Narod«. Dočim je »Hrvatski Pokret« pozdravil misel, jo je »Srbobran« odklonil s sledečo motivacijo: »Naše mnenje je, da bi bil tak sestanek v današnjih časih neprigoden ali v najboljšem slučaju prezgoden. Predvsem ni verjetno, da bi na takem sestanku bile zastopane srbske skupine iz Bosne, da ne govorimo o Hrvatih, ki so Po veliki večini pravaši. Dalje za skupen nastop ne zadošča, da so stranke napredne, temveč je potrebno, da z enakim očesom gledajo na srbsko-hrvaško vprašanje, oziroma, da so prepojene z zavestjo srbsko-hrvatskega narodnega edinstva, kar se vsaj o vseh srbskih »naprednih« strankah ne more trditi. Končno bi bila taka akcija danes tudi s političnega stališča neprigodna in bi v velikem političnem svetu veljala za manifestacijo v prilog avstrijski centralistični politiki. Nekaj druzega je organizirano skupno delo z Dalmatinci, ki pripadajo Hrvatski ali zajednica z bosanskimi Srbi in Hrvati, a povsem drug značaj bi imel sestanek vseh avstrijsko-ogrskih Jugoslovanov. V današnjih razmerah bi bil tak sestanek samo imitacija pravaške (t. j. klerikalne) akcije in bi ga naši nasprotniki izrabljali v svoje Svrhe proti nam, a nam ne bi donesel nobene koristi.« Izvajanja »Srbobrana« so stvarno popolnoma zgrešena, zakaj mrtva nedelavnost jugoslovankcga liberalizma stoprav omogočuje avstrjisko centralistično politiko, ki jo propagiralo klerikalni elementi in smrtna pregreha liberalizma je. da brez očitkov prepušča iniciativo v jugoslovanski politiki klerikalcem. Ampak vzlic temu so »Srbobranova« izvajanja zanimiva, ker pokazujejo vso razdrapanost, vso razcefranost in neresnost jugoslovanskega liberalizma Horicont liberalne politike, ni širši kot z vaškega zvonika, in ves jugoslovanski liberalizem ni druzega kot peščica lokalnih klik. ki jih ne združuje ne skupna misel, ki jih ne spaja skupna organizacija in ki delajo politiko na lastno pest, kakor zraste ravno na domačem zeljniku posameznih lokalnih veličanstev. Ali ni značilno za jalovost jugoslovanskega liberalizma, ki ima vso narodnost v zakupu, da ne more spraviti v važnem trenotku skupaj sestanka o jugoslovanskem vprašanju in da ga bodo v tem prehiteli — nemško nacionalni «volksrati«? — Predpustno veselico priredi kranjska in škofjeloška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 2. februarja 1913, v gostilniških prostorih g. Josipa Hafnerja (pri Jožku) na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora). Spored: Oodba, srečolvo, šaljiva pošta, ples, korijandoli korzo, maškarada, kotiljonski ples, šaljivi govori in prosta zabava. Začetek ob 2. popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Otroci prosti. Ker }e čisti dobiček namenjen podružnični knjižnici, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilen obisk najvljudneje vabi odbor. — Iz gledališke pisarne. V soboto za par veseloigra »Mala čokoladarica« z gospo Krei-sovo v glavni vlogi. Kapriciozna francoska veseloigra je dosegla povsod najlepše uspehe. V nedeljo popoldne (izven abonma, za lože par) velika ljudska opera »Naskok na mlin«; zvečer za nepar »Mala čokoladarica«. Na pustni torek ob 6. zvečer Offenbachova opereta »Orfej v podzemlju«, doslej obakrat veselo sprejeta. — Na »Velikem pustnem korzu«. Slavče- vi maškaradi, edini taki prireditvi v večjem obsegu, bo letos posebno živahno, ker je kratek predpust in jako ugoden dan. Na plesnem redu so poleg primernega števila figuriranih plesov skoro sami valčki kar bode ljubitelje valčka — in to so skoro vsi plesalci in plesalke — gotovo razveselilo. Da se živahnost na pustnem korzu še poveča, da se izpolnijo tudi odmori med pozamezniini točkami plesnega reda. ori katerem svira slavna Slov. Filharmonija«, bode zato 'skrbela še posebna pustna kmečka godba. Cenjene plesalke opozarjamo na veliko ugodnost na splošno žensko volilno pravico. O nadaljmh podrobnostih poročamo še. — Ustanovni občni zbor krajevne skupine skontistov, nastavljencev bank, kreditnih za- ,vuuu». /,avaio_v«miL, mainnne, posojilnic, tr-govskih in obrtnih zbornic ter veletrgovin kronovine Kranjske se vrši v nedeljo 2. svečana 1913 ob polu 2. popoldnev restavraciji »Novi svet« (pri Goršetu) Marije Terezije cesta, Prešernova soba. Vsi tovariši so najvljudneje vabljeni na to važno zborovanje. — Podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani priredi običajno predpustno veselico v hotelu »Ilirija«. Čisti dobiček je namenjen fondu za obolele člane. Odbor vabi vse prijatelje društva na veselico. V. veliki ples prirede mesarski pomočniki na pustni torek dne 4. februarja 1913 v prostorih »Mestnega doma«. Pri plesu sodeluje ljubljanski sekstet. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K za osebo. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča odbor. — Umrli so v Ljubljani: Jernej Fabjan, delavec, 27 let. — Janez Mantinger, hlapec, 24 let. — Frančiška Rajgelj, žena tovarniškega delavca, 29 let. Uršula Briški, poljska dninarica, 54 let. — S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Macedoncev in 30 Hrvatov. 10 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj, 15 Hrvatov pa v liuchs. — Bivši ljubljanski mestni policijski svetnik Fran Podgoršek umri. Iz New-Yorka poročajo: V nemški bolnici v New-Yorku je umrl Franc Podgoršek, star 53 let. Bolehal je že daj časa na raku v grlu. Pred par dnevi se je podvrgel operaciji, ki pa ni mogla preprečiti katastrofe. Pokojnik se jc rodil na Štajerskem, ter je po dovršenih študijah stopil v magistra-tno službo v Ljubljano. Po nedolgem službovanju je dosegel mesto policijskega svetnika, a nadaljne uspehe mu je preprečila znana afera. Pred osmimi leti se je izselil v Ameriko ter bil kake dve leti tuoi sotrudnik »Glasa Naroda«. V stari domovini zapušča očeta, starega nad 80 let. — Uropana »ljubezen«. Iz Trnja pri Št. Petru na Krasu poročajo: Tukajšnjo klerikalno kliko je zadel precej hud udarec. Eden glavnih klerikalnih veljakov in županski kandidat se je 25. t. m. pregrešil nad svojo služkinjo, ki je moža zavoljo agresivne »ljubezni« ovadila sodišču. Z aiero se sedaj peča postojnska sodnija. ^— Roparski napad. Dne 27. t. m. je kmet iz St. Mihela pri Sv. Petru na Krasu peljal kravo in tele na semenj v Divačo. Domu grede je bil napaden od doslej neznanih zlikovcev, ki so ga na vratu z nožem ranili in ga oropali. Nezavestnega so roparji nato položili na železniški tir, da izbrišejo zločin. Na srečo je ranjenca našel premikač. ki ga je odstranil s tira in ga otel gotove smrti. — Kranjska slika. Pred par tedni se je priklatil v Loški potek tujec, ki se je izdaja! za zdravnika. S svojo premetenostjo je izvaliljal denar od ljudi. Plombiral je celo zobe, in sicer zob po 20 vin Za težje ordinacije je zahteval seveda večje plačilo do 10 K. Zdravila je fa-briciral tudi sam. Spravil se je tudi na zdravljenje težko obolele družinske matere Antonije Benčina, ki je pa po zaužitih zdravilih kmalu umrla. Oblasti so sumile, da je omenjeni mazač povzročil hitro smrt ali vsaj pospešil. Truplo se je raztelesilo; prizadete organe so zdravniki oddali v natančno preiskavo, dohtarja samega so pa oddali v zapor. Izdajal se jc za sanitenega narednika; zdravil je že več časa po Hrvaškem in po dragarski občini. Orožništvo pa je dognalo sledeče: Zove se Egidij Križaj, rodom Ljubljančan, pristojen v Zgornjo Šiško. Po poklicu je slikar, pri vojakih je bil prostak pri pešpolku. Dognalo se je, da je premeten slepar in nevaren tat. Sedaj je v zaporih v Ribnici, kjer bo tudi zaslišan. — Pomiloščen morilec. Pri zadnjem lanskem porotnem zasedanju okrožne sodnije v Novem mestu je bil obsojen na vešala Mnks Erhardt, doma iz Zgornjega Štajerskega, ker je umoril in oropal dne 24. junija 1912 okolo 80 let staro ženo. Zdaj ga je pa cesar pomilostil in najvišji sodni kot kasacijski dvor ga je obsodil na 20 let ječe, poostrene vsako leto dne 24. junija s temnico in trdim ležiščem. — Strahotna nezgoda. Iz Dobrniča poročajo: 28. t. m. se je v Verbovcu št. 28 pri Lojzetu dogodila grozna nesreča. V hiši za pečjo so greli dinamit, ki ga rabijo pri napravi nove ceste proti Mirni peči. Domači mlajši sin Janez je prišel od ženitovanjskega vogljarjenja omo-ten od pijače domov. Nekaj časa jc ležal v podstrešju, nato je prišel v zapeč. Sedel ali legel je v svoji omamljenosti na dinamit in grozen pok raztrga njega, peč, del hiše in podstrešje. V hiši sta bila dva mala otroka v postelji, zelo sta poškodovana, ker ju je omamil puli in se je strop na nju udrl. Oče je delal pri zgradbi nove ceste, mati jc pa šla slučajno po drva za peko. Janezu je odtrgalo obe nogi, srednji del telesa raztrgalo, zgornji del vrglo v stran. Ogenj so omejili. — Obsežen koledar je izdal »Slovenski Ilustrovani Tednik« za svoje naročnike, ki ga dobe zastonj in poštnine prosto. Koledar vsebuje poleg običajne koledarske vsebine razne tabele, par pesmi in povesti, tudi zelo mnogo .slik in popolen odvetniški tarif, ki bo marsikomu dobrodošel. — Novi naročniki »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« tudi lahko dobe ta koledar. — Julij Maggi, drnšivo z o. z. Pod to tvrdko se je ustanovilo sredi januarja tega leta novo društvo z o. z. v Bregencu in na Dunaju z osnovnim kapitalom K 2.000.000, ki je vplačan v polni meri; to društvo bo nadalje vodilo tovarniška in trgovinska podjetja v enaki smeri kot prejšnja tvrdka Julij Maggi & Ca., Bre-genz-Dunaj. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 31. januarja: Specialni večer. 1. Mikroskop in njega vporaba. (Znanstveno.) 2. Sramežljivost Bonifaca. (Humoreska.) 3. Lajnar. (Drama.) 4. Svojeglavna mladina. (Krasna amerikanska veseloigra.) 5. Kralj rudnikov. (Drama v dveh delih. Samo zvečer.) 6. Solnčni žarek. (Ko- mična uciiiKovitost.; — j utri, v sodoio i. leorii-arja: Tujska legija. (Učinkovita drama v dveh delih. Pri vseh predstavah.) Dalje: Cesar Viljem na lovu na jelene. V torek: Crna krinka (krasna učinkovitost) in en bojni film. Štajersko. — Hrastnik. Na pustno nedeljo priredi »Rudarski pevski zbor Hrastnik« veliko ljudsko maškarado v dvorani konsumnega društva. Spored: I. Nastop mask: Nastopijo udeleženci iz vseh delov sveta, med njimi: Kitajci. Kitajke, Japonci, Turki in Turkinje, Španci in Španjolke, klovni in harlekini in še več drugih zanimivih prijateljev princa Karnevala. Maske bo vodil svetovnoznani klovn »Klemše«. II. Šaljiva pošta. III. Ples. Pri plesu igra godba na lok. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Čisti dohodek je namenjen pevskemu zboru. Ker je to prva ljudska maškarada, pričakujemo, da bodo vsi sodrugi kakor tudi prijatelji pevskega zbora posetili priredtev v največjem številu. — Šmarje pri Jelšah. S 1. februarjem bo trg Lemberg izločen iz šmarskega poštnega okraja in dodeljen poštnemu uradu v Podplatu pri Poljčanah. — Trda sodba. Pred mariborskim okrožnim sediščem se je zagovarjal te dni 47letni kmetovalec Vincenc Karneker iz ormoške okolice. Pred tremi leti si je izposodil od zakonskih Martina in Uršule Senjar par volov za vožnjo. Vola je prodal in z denarjem odšel v Ameriko, kjer je ostal do decembra lanskega leta. Kakor večina izseljencev se je vrnil iz Kanade domov in se javil ormoškemu sodišču zavoljo svoje goljufije. Karnekerja je mariborsko sodišče obsodilo na dva meseca ječe, dasi je vola plačal z obrestmi vred z amerikanskimi prihranki. — Dve delavski nezgodi v Ljubnem. V sredo zjutraj je zasulo v rovu »Schutzengel« v Seegrabnu rudarja Amanna. Šele po dvanajsturnem napornem delu so ga izkjopali. Bil je že mrtev. Rudar se je bil zadušil. Amann zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Ravno isto dopoldne je odtrgal stroj 261etnemu mizarskemu pomočniku Ivanu Weidingerju štiri prste na levi roki. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. — Premog so začeli iskati v Št. Vidu pri Grobelnem. Podjetje je v rokah neke velike češke premogokopne družbe, ki išče na raznih krajih novih skladov premoga. — Smodnik v peči. Posestnica Jera Gun-cer v Šmarju pri Jelšah je v lončeni peči svojega stanovanja zakurila. Kmalu je sledilo dvoje močnih pokov. Pri drugem poku je razneslo peč. Nastal bi bil lahko požar, in tudi življenje zakonskih je bilo v nevarnosti. Sumijo, da sta Gtmcerju sovražna soseda Stefan Zider in Be-zdenšek položila v drva smodnik. Orožništvo ju je aretiralo. Istra. — Socializem v Istri. (Dopis iz Opatije.) V nedeljo popoldne se je vršil v gostilni Miroslava Mauroviča v Mihotičevem velik ljudski shod. Dvorana, ki ima prostora za 200 ljudi, je bila natlačeno polna in večina zbranega ljudstva je morala ostati zunaj na dvorišču. Shod je bil sodni dan za italijansko in slovansko narodnjaško politiko v istrskem deželnem zboru in zlasti deželni poslanec dr. Bokšič je slišal marsikatero bridko. Že pred zborovanjem so ga na cesti obsuli kmetie in delavci s pikrimi opazkami o njegovem delovanju v opatijskem občinskem odboru. Še hujše klofute so padale po ubogem Bokšiču na zborovanju. Kot poročevalec je prvi govoril sodr. .Mihevc iz Trsta, ki je s krezkimi in jasnimi izvajanji raztrgal zagrinjala, za katerimi slepomišijo nacionalistični poslanci obeh narodnosti v istrskem deželnem zboru. Gc vcrnik je pokazal nevzdržnost sedanjih razmet, ko petorica v deželnem odboru brez kontrole in kar na lastno pest zapravlja ljudski denar, kakor se ji zljubi. Istrski deželni zbor je mrtev že dolgo vrsto let in okolo 17 mi-Ijonov denarja je v tem času potrosil deželni ouuor orez ustavnega dovoljenja. Ljudstvo zahteva najodločneje, da se končajo te škandalozne razmere, in je do grla sito nacionalističnih komedij, ki jih uganjajo italijanski kamori-sti m slovanski narodnjaki. Dolžnost vlade je da brez nadaljneg;. zavlačevanja skliče deželni zbor in mu predloži v resnici demokratičnoVo-hlno reformo. Ce se bodo iz privilegijev rojeni poslanci kujali in obotavljali, jim bo istrsko ljudstvo že pomagalo naprej. — Za sodr Mihevcem se je oglasil za besedo deželni poslanec dr. Bokšič, ki je očital poročevalcu, da ni podal natančnega poročila o delovanju istrskega deželnega zbora; na dolgo in široko se je opravičeval, češ da hrvatskih in slovenskih poslancev ne zadene krivda za brezdelnost deželnega zbora in da so krivi samo Italijani. Natove zajahal običajnega konjička, da socialisti dajeio potuho Italijanom. — Sodr. Mihevc je imel kai lehko stališče, da je posvetil narodnjaškemu poslancu, katerega je poučil, da ima o delovanju deželnega zbora poročati pravzaprav nosla nec svojim volilcem. — Nato se je za besedo oglasi! gospod dr. Orlovič, kateri je odobraval izvajanja socialistov, le socialistična resoluciia se mu je zdela nekoliko preostra. Deželni poslanec dr. Bokšič je postajal nervozen in nje-rova nervoznost (ali slaba vest) je še naraščala ko mu je sodr. Jakovec bral levite zavoljo njegovih grehov v -opatijskem občinskem odboru Končno je bila z vsemi proti dvema glasovoma sprejeta sledeča resolucija: »Volilci, zbrani na shodu v gostilni Miroslava Maurov:ca v Mihotičevem, poživljajo c. kr. vlado, da sklice istrski deželni zbor na delovanje in odpravi sedanje neznosno st-inie ki donaša istrskemu ljudstvu ogromno gmotno in duševno škodo. Volilci obsojajo demagoško politiko italijanskih in slovanskih poslancev v deželnem zboru.« Shod, ki je na vse navzoče napravil gl' bega v tabor, da pomirita vo-|aŠtvo m poiščeta hujskače. Toda zaradi groženj. ki sta jm dobila, sta zadnjo uro odpovedala potovanje. Komite zahteva zdaj od vlade, da najde sredstva za pomirbo vojske. Upor je razširjen. Pariz, 31. januarja. Uporno gibanje, ki se fe pojavno pri Cataldži. je razšijreno tudi med drugimi četami. V Anakoj Ravaku ob vhodu y črno morje je dobilo tak obseg, da so morali razorožiti čete in jih nadomestiti z drugimi. .Tudi y Dardanelah sc zdi, da se razširja resen upor. Demorilizarana vojska. Milan, 31. januarja. »Corriera della sera« javlja po pariškem »New York Heraldu«, da se potrjujejo vesti o krvavih dogodkih v turški armadi pri Cataldži. Demoralizacija vojske pri Cataldži in čet okrog Carigada se tako širi. da se Je notranje vojne. Vojaki iz trapečun-skega okraja vprašujejo glasno, kje je Nazim paSa skrit in ne verjamejo, da je mrtev. Rekruti iz Anatolije. ki so v Peri in v azijskem gakdrn, odkrito rebelirajo in zahtevajo, da jih poslih« !d0‘n1°y. u ianuaria. »N. Y. H.« javlja, da se je 15-0*HI dirkaš >v uprlo in je prišlo do velikega prelivanja krvi. Tudi med četami, ki tabore ob uaraanelah, so se zgodili veliki neredi- Jasno je, da morajo zavezniki izrabiti sedanji moment, če hočejo nadaljevati vojno. Mahmud Ševket roti vojake. Carigrad, 31 januarja. Veliki vezir je izdal proklattiacno v 1 aterj roti vojake, da naj zaupajo a ohraniti Odrin In ščititi vojaško ča^t ter vitalne Interese turškega naroda. ENVER BEG. Carigrad, 31. januarja. Enver beg je prosil velikega vezirja, naj ga premesti zopet v Berlin. ODPOVED PREMIRJA. Sofija, 31. januarja. Bolgarska vlada je snoči razposlala svojim poslaništvom sledečo okrožnico: Nocoj ob 7. je bilo odpovedano pre-oilrle. tako da se orlčno vojne ooeracUe zopet dne 21. januarja ob 7. zvečer. (Pravoslavni 21. januar jc naš 3. februar.) Glavni stan je izdal ukaz, da se tuji vojaški atašeji in vojni dopisniki ne pripuste na bojišče in se jim ne da dovoljenje za prosto potovanje po Bolgarski. Carigrad, 31. januarja. Uradno se razglaša, da so zavezniki snoči ob 7. odjmvedali premirje. Nova vojna. Berlin, 31. januarja. V bolgarskih krogih, ki imajo stike s svojo vlado, zagotavljajo, da ni dvomiti o nadaljevanju vojne. Najbrže ne bo ob začetku večjih operacij iired Cataldžo. Prvi smoter zaveznikov je zavzetje Odrina. Zavezniki so jiopolnoma složni. Konflikt z Rmnunijo ne izbruhne in še bolj neutemeljeno je turško upanje v avstrijsko-rusko vojno. Tudi druga balkanska vojna bo nedvomno lokalizirana. TURŠKI ODGOVOR. Carigrad, 31. januarja. Turčija je izročila ob pol 5. popoldne avstroogrskemu poslaniku Pallaviciniju odgovor na noto velesil. Vsebina turške note. Carigrad, 31. januarja. Turška nota je zelo obširna in zelo zmerna. Glede na Odrin pravi: »Porta vztraja na tem, da ji ostane oni de! Odrina, v katerem so sveti kraji moslimanov. Pripravljena pa je odstopiti Bolgarski desni breg Marice (torej tudi kos Odrina). Kar se tiče otokov želi Turčija iz strategičnih obzirov ohraniti svojo suverenost nad onimi, ki leže v bližini turške obale. Velesilam pa prepušča, da določijo vlado za te otoke. Turčija jemlje na znanje obljubo, da bodo velesile podpirale razvoj dežele. Na koncu ponavlja nota razloge, ki jo silijo, da vztraja na onem delu Odrina. v katerem so Turkom sveta mesta. Pripravljena pa je, razrušiti utrdbe. Zamuda turške note. Carigrad, 31. januarja. Turški zunanji minister sc je pripeljal že opoldne do avstrijskega poslaništva, da bi izročil noto Visoki Porti. Ali tam je pristopil k njemu brat velikega vezirja, in mu je nekaj povedal. Minister se je takoj vrnil v avtomobilu. Baje je šlo za velike izpre-membe. Berlin, 31. januarja. »Voss. Ztg.« javlja, da je veliki vezir včeraj proti poldnevu ustmeno naznanil grofu Pallaviciniju vsebino turške note. Pallavicini mu je nasvetoval nekatere izpre-membe. Od avstrijskega poslaništva se je veliki vezir odpeljal k ruskemu poslaniku Giersu. TURŠKI ODGOVOR NESPREJEMLJIV. London, 31. januarja. Dr. Danev je v imenu balkanskih delegatov izjavil, da turški odgovor ne more služit) za podlago pogajanj. Odrin in egejski otoki bi se morali predati pred začetkom vojne. Prvi strel izprenieni pogoje zaveznikov. ZAVEZNIKI SLOŽNI. London, 31. januarja. Venizelos izjavlja, da so vse špekulacije na neslogo med zavezniki zgrešene. Med premirjem se je edinost balkanskih držav še utrdila. Zavezniki niso držali križem rok. Združeni generalni štab je izdelal vse načrte za nadaljevanje vojne. Turčija je ravnala tako. da je morala izzvati novo vojno, in zdaj se zavezniki ne bodo dali več ustaviti. Vojna sj lahko zaključi s tem, da bo zadnji Turek izgnan Iz Evrope. VELESILE. Kclinorajn, 31. januarja. »Kolu. Ztg.« javlja iz Berlina, da velesile nimajo namena napraviti v Carigradu kakšne nove korake. Na podlagi turškega odgovora bodo najbrže mogoča nova pogajanja med Turčijo in velesilami. Obžalovati je, da niso balkanski zav&niki enako potrpežljivi kakor velesile. SRBIJA ZAHTEVA ZDRAVNIKOV. Curih, 31. januarja. Iz Belgrada je prišla telegrafična prošnja na Rdeči križ za pet do šest zdravnikov in za večje število bolniških strežajk. Francoski zrakoplove! v srbski armadi. Pariz, 31. januarja. Znani zrakoplovcc Ve-drines je s svojim bratom in z drugimi aviatiki odpotoval v Belgrad, da se udeleži vojne na srbski strani. Vojni material za Srbijo. Solun, 30. januarja. V nedeljo sta dve grški ladji pripeljali iz Marzelja za Srbe 120 brzostrelnih topov, 800 ton pušk in municije za topove ter 600 ton druzega vojnega materiala. ZRAKOPLOV NAD BELGRADOM. Lipsko, 31. januarja. »Leipz. N. N.« javljajo iz Belgrada. da je srbski generalni štab Izdal povelje, da se strelja na vsak zrakoplov, ki leta nad srbskim teritorijem. Mine ob donavskem obrežju, ki so jih bili vsled Ugronovega posredovanja odstranili, so zopet v večjem številu položene. ARMENCI IŠČEJO ZAŠČITO. Berlin, 30. januarja. »Post« javlja iz Odese, da so Armenci v Bitlisu, Vanu in Musu prosili ruske konzule za zaščito, ker je njih življenje v nevarnosti. Turške oblasti pravijo, da bodo storile, kar morejo, za varnost, ali anarhija, katero izzivajo Kurdi, dela velikanske težave. KOKOVCEV JE OPTIMIST. Peterburg, 30. januarja. Na včerajšnjem banketu je ministrski predsednik Kokovcev izrazil svoje prepričanje, da se evropski mir ne bo motit. SIJAJNA ZMAGA SOCIALNIH DEMOKRATOV V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. Dunajsko Novo mesto, 31. januarja. Pri občinskih volitvah iz drugega razreda, kjer je predpisan dohodninski davek 50 kron, so dobili socialni deuiokratje četrtino oddanih glasov in dva mandata od 10. Doslej je izvoljenih 30 občinskih svetovalcev, od teh je 12 socialnih demokratov. SLEPARSTVA V PULJSKI OBČINI. Rovinj, 31. januarja. Včeraj .sc je nadaljevalo zaslišavanje obtoženega Galanteja, ki priznava sleparstva. Državni pravdnik je izjavil, da je tudi zoper bivšega župana Varetona in občinskega svetnika Petricha uvedena preiskava zaradi uradnega poneverjenja. MLADOČEH1 V OPOZICIJI. Praga, 31. januarja. Mladočcško strankino vodstvo poziva Čehe z okrožnico, naj Izstopijo Iz vladne večine. NEZAUPNICA NEMŠKEMU KANCELARJU. Berlin, 30. januarja. Danes je bilo v nemškem državnem zboru glasovanje o včerajšnjem predlogu Poljakov, ki pravi, da se jjosto-panje kancelarja o razlastitvi poljskih posestev ne vjema z naziranjem državnega zbora. Glasovanje jc bilo poimensko. Predlog je bil sprejet z 213 proti 97 glasovi, 43 poslancev se je zdržalo glasovanja. Za predlog, ki pomeni nezaupnico, so glasovali socialni demokratje, Poljaki In centrum. Nemški državni zbor pred razpustom? Berlin, 31. januarja. Za obsežne militaristične zahteve najbrže ne bo dobila vlada večine. Konservativci in liberalci bodo najbrže glasovali za zahteve, a ne tvorijo večine. Socialni demokratje so proti militarističnim zahtevam, zato je sedaj odločitev pri centrumu. Ako bodo vojaške zahteve odklonjene, bo najbrže nemški državni zbor razpuščen. ANGLEŠKA MORNARICA. London, 31. januarja. Mornariški proračun za bodoče leto bo znašal 46 do 47 milonov fur-tov, t. j. okrog 2 miljona funtov več kakor zadnji. BOJI V TIBETU. Šangaj, 29. januarja. Med četami v Batangu jc izbruhnil upor. Kitajci so bili pri Litangu poraženi. Generala Ču, ki je korakal proti severu, so Tibetanci ujeli in ubili. Litanški okraj je v rokah Tibetancev. PESNIK BELZA UMRL. Lvov, 30. januarja. Poljski pesnik Belza je včeraj umrl v starosti 65. let. Belza je bil zelo priljubljen med ljudstvom. Zakon o kužnih boleznih. Razprave poslanske zbornice. D n naj, 30. januarja 1913. Poslanska zbornica je danes v drugem branju sprejela zakon o kužnih boleznih. Splošno je obevljal odsekov načrt, le o kazenskih določbah za prestopke zoper novi zakon so bili sprejeti predlogi manjšine, ki zmanjšujejo kazen. Zavlačevalni predlog »Poljskega kola«, da se zakon ponovno vrne odseku, je bil odklonjen z ogromno večino. Tretje branje se je moralo odložiti na eno prihodnjih sej, ker so razen Poljakov ugovarjale vse agrarne stranke: da so se tega zavlačevalneg manevra udeležili tudi slovenski klerikalci, ki se očitno ne upajo ustavljati koristnemu in i>otrebifbmu zakonu, je skoro odveč omenjati. Tretje branje, ki se izvrši prihodnje dni. inia zgolj formalen pomen in je zakon, ki ustvarja pravno podlago za uspešno obrambo in za boj zoper kužne bolezni, danes zagotovljen. Križeva pot tega zakonskega načrta razkriva vso avstrijsko mizerijo; izdelan in zrel je bil načrt že jeseni, ampak meščanski demagogi so vzdignili velik hrup zoper zakon, češ da določa obvezno cepljenje, in meščanska večina ga je vrnila odseku. Vzlic temu. da je odsek ugodil skoro vsem zahtevam, iz trte izvita opozicija ni prenehala in vodili so jo to pot poljski poslanci iz Galicije, ki je od kužne nevarnosti najbolj ogrožena in je zdravstveno najbolj zanemarjena. S kakšno resnobo obdelavata meščanska večina in vlada važno vprašanje ljudskega zdravja, kaže okolščina, da sta postavili zakon o kužnih boleznih na dnevni red le kot mašilo, ker barantanje o novih davkih še ni končano. Dočim je ta gospoda v odseku z brezprimerno naglico odobrila zvišanje davka na žganje, hodi okolo vrele kaše in razprave o reformi dohod-oko vrele kaše in razprave 0 reformi dohodninskega davka, ki nalaga imovitim ljudem nekaj novih bremen, se vlečejo kakor megla. Predvsem se krčevito upirajo določbi, ki dovoljuje davčni oblasti vpogled v njihove računske knjige, in trdovratno branijo svojo pravico do miljonskih davčnih goljufij — vzlic zagotovilu, da ostanejo dosedanji davčni de-fravdantje nekaznovani. Socialni demokratje so v boju z davčnimi razbojniki že dosegli majhen uspeh: vlada je nameravala vtihotapiti v finančni odsek zakon na vžigalice; ker so se socialno demokratični poslanci uprli temu nezakonitemu postopanju se je premislila in napoveduje, da vloži tozadevno predlogo prihodnje dni zbornici. 136. seia: Predsednik otvori sejo ob 11. dopoldne. Generalni govornik dr. Adler (socialni demokrat) zavrača ugovore in pomisleke, s katerimi krošnjarijo nasprotniki epidemijskega zakona. Sramota je, če je v zbornici poslanec, ki predlaga, da se zakon vrne odseku. To je pusta demagogija. Dr. Adler zavrača predlog kršč. socialca dr. .lerzabka, da se izolirajo samo bolniki in sumljive osebe, ki nimajo pristrešja, ker ie strogo in pametno izoliranje v zasebnih stanovanjih nemogoče. Nesprejemljivi so predlogi kršč. soc. Potzingerja. ki hoče znižati določene globe in kazni. Država, ki pošilja človeka, če je v skrajni bedi izmaknil žemljo, v ječo, ne sme biti sentimentalna, kedar je ogroženo življenje velike množice. Socialni demokratje nismo zagovorniki strogih kazni, ampak tukaj gre za zdravje in za življenje. Položaj zahteva, da resigniramo na marsi-kak koristen predlog, da ne spravimo vse^a zakona v nevarnost. Poročevalec dr. Michl (nem. nac.) toplo priporoča uzakonitev načrta. Glasovanje. Nato je bil z ogromno večino odklonjen zavlačevalni predlog Poljakov in večina izpre-minjevalnih predlogov. Obveljal je skoro docela odsekov načrt s pomočjo socialnih demokratov, velik del vladnih strank (Poljakov, del krščanskih socialcev) je glasoval proti zakonu. O predlogu poročevalca, da se takoj izvrši tudi tretje branje, je krščanski socialec dr. Schraffl zahteval ugotovitev glasov. Vzlic apelu so-druga Seitza se je tretje branje odložilo na eno prihodnjih sej. Za delovodje, paznike in aspirante v tobačnih tovarnah. Poročevalec Glockel (socialni demokrat) je I)oroča! o svojem predlogu, da vlada čim prej zakonito uredi službene, plačilne in napredo-valne razmere navedenih kategorij, predvsem 351etno službeno dobo in zenačenje paznikov z državnimi uslužbenci ter delovodij z državnimi poduradniki. Vladno stališče. Sekcijski načelnik Marek izjavlja v imenu vlade, da je pač pripravljena urediti te razmere, ampak z naredbenim potom, in tudi ne v višini, ki jo zahteva poročevalec. Domobranski minister o mobilizaciji rezervistov. Domobranski minister Georgi odgovarja na razne interpelacije, da bo rezervistom ta doba všteta kot ena ali dve vojaški vaji, priznava nekaj slučajev trpinčenja vojakov in sporoča, da je bilo več oficirjev zato kaznovanih. Posl. Breiter omenja v vprašanju na predsednika, da so na jug pozvani rezervisti jako slabo oblečeni in obuti in da trpe pod vsakovrstnim mrčesom in mrazom, ker nočujejo v nezadostnih šotorih. Enake pritožbe prihajajo tudi z ruske meje. Na kcncu seje predlaga predsednik prihodnjo sejo za pondeljek z naslednjim dnevnim redom: i. Tretje branje epidemijskega zakona. 2. Prvo branje zakona v varstvo pekovskih delavcev. 3. Prvo branje krošnjarske predloge. 4. Prvo branje socialno demokratične predloge o delovnem času In zapiranju trgovin. Predlog sodr. Seitza. da se vrši prihodnia seja jutri, je bil odklonjen in je obveljal predsednikov predlog. ODPRAVA DELAVSKE KNJIŽICE. Socialno politični odsek je načelno skleni«, da se nadomesti delavska knjižica z legitimacijo. in naročil pododseku. da izdela tozadeven zakonski načrt. FINANČNI ODSEK. Strah davčnih sleparjev. Finančni odsek jc nadaljeval razpravo o reformi osebnega davka. Načelnik odseka je dobil nič manj kot 242 (!!) peticij, ki se izrekajo vse zoper vpogled davčnih oblasti v trgovske knjige. _________ SEJA STAREŠINSTVA. Starešinstvo poslanske zbornice se je danes opoldne bavilo s poljsko zahtevo, da se vrne zakon o kužnih boleznih zdravstvenemu odseku. Sodr. Seitz pobija zahtevo i)oljskcga kola in poziva Poljake, če imajo pogum, da odkrito nastopijo proti zakonu. Nadalje predlaga, da se zakon v varstvo pekovskih delavcev Izreči odseku brez prvega branja, Čemur nasprotnic^ doslej nemški nacionalci. Italijanski poslanci zahtevajo sklicanje proračunskega odseka, da nadaljujeio razpravo o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. * Vlak raztrgal vojaka. Iz Lugosa na Ogrskem poročajo: V nedeljo se je pripetila tukaj strahotna nezgoda. Železniški most je stražil nadomestni rezervist od 61. pehotnega polka, Štefan Berta. Prezrl jc prihod ekspresnega vlaka. Stroj ga je zgrabil in zagnal z vso silo ob železni steber mostu. Glava se je preklala, život je prišel pod kolesa, ki so ga raztrgala. * Nepravi dedič. Lansko leto je umrl grof Nikolaj Wolanski, ki je zapustil več miljonov. Za njegovo dedščino se je vnel hud prepir med sorodniki. Ta prepir je izkoristil 44letni krojaški pomočnih Jožef Wolanski in zahteval tudi del dedščine, češ da je nezakonski sin rajnka grofa. Dejal je, da je njegova mati gredica Wolanska. Iskal je denar pri lahkovernih ljudeh, da bi lahko sodnijsko nastopil za dedstino. Kupil je v Badnu pri Dunaju popolnoma opravljeno vilo za 750.000 kron, ne da bi bil.cn vinar plačal zanjo. Takoj po nakupu si je i^s^l 150.000 kron. Sedaj so pa prišli na sled njegovim sleparijam in ga aretirali na Dunaju. * Goljuf in zažigalec. Stavbeni podjetnik Pallos iz Ludimpcšte, ki so ga aretirali, ker je goljufal za več miljonov, ima na vesti tudi več požigov. Imel je opekarno, ki jo je v teku treh mesecev dvakrat zažgal. Seveda je bila zavarovana za visoke vsote. * Tragedija proletarske družine. Dninar Štefan Fleck v Budimpešti je več tednov zaman iskal dela. To ga je tako užalostilo, da je sklenil umoriti sebe in svojega sina. V nedeljo zvečer, ko je odšla žena z doma, je ustrelil najprej 13Ietnega sina, nato pa še sebe. Deček je bil takoj mrtev, njega pa so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Flecku je bilo naj-liujše to, da je preživljala vso družino njegova žena, ki je bila služkinja. * Usodepclno božično darilo. Štiriletna hčerka hotelirja Puffa v Cieri je dobila o božiču v dar majhen štedilnik in kuhinjsko posodo. Na Na štedilniku se je moglo res kuhati s špiritom. Čudna igrača! Malo dekletce se je igralo, pri tem pa prevrglo štedilnik, na katerem je gorel špirit. Špirit se je zlil po dekličini obleki in naslednji trenotek je že bila vsa v plamenu. Prepreden je prišla pomoč, je bilo dete tako ožgano, da je kmalu nato v strašnih bolečinah umrlo. '' Pet delavcev pod žarečim ogljem. Iz Most na Češkem poročajo: V rovu Eleonora se je zgodila strahotna nezgoda. Pet delavcev je zasul visok kup žarečega oglja. Takoj so bili na mestu nezgode rešilci in odkopali delavce. Eden je bil mrtev, ostali štirje imajo pa tako nevarne opekline, da najbrže ne bodo okrevali. Truplo mrtvega delavca je popolnoma zogljeno. O vzrokih strašne nezgode se še ne vedo podrobnosti. * Pravi sneg v sobi. V Petrogradu so priredili zabavo, kci je bila dvorana natlačena z go-st,i je nastala v njej tolika vročina, da je neka gospa padla v nezaves'.. Ker so bile okenske šipe zamrznjene, da se niso dale odpreti, je neki častni! dvignil buteljko in z njo razbil Šipo, da bi prodrlo nekoliko zraka v dvorano. In glej čudeži Naenkrat je začel v sobi izza stropa naletavati sneg. 'I o je pa popolnoma priroden pojav. Ledeni ziak, ki je namreč skozi lazbito šipo na-gloma prodrl v pretoplo dvorano, je zgostil paro tak i, da je v obliki snežink padala na goste. * Tovarna se je zrušila v Mac Kinleyju. Razvaline so padle na sosedno hišo, kjer je bila trgovina in jo tudi podrle. Hiša, v kateri je bila trgovina, se je vnela. Osem oseb je bilo ob življenje, petnajst je pa bilo težko ranjenih. * Sijajne avstrijske finance. »Fremdenblatt« Pf foča, da namerava naša vojna uprava v Nemčiji kupiti en Zeppelinov zrakoplov. Do meseca marca bo razpolagalo zračno brodovje avstrijske armade z nad 50 aeroplani. Potem ni čudno, da se vlada tako peha za novimi davki. * »Uboga« cerkev. V Smihovu je umrl župnik Svehla. Zapustil je: praškemu nadškofu 90.000 K. 40.000 K redemptoristom v Plznu in smihovski župniji tudi 40.000 K, 70.000 K za zgradbo cerkve v Smihovu. 98.000 K svojim sorodnikom, 48.000 K češkim klerikalnim društvom. Pekel otrok. Iz Pariza poročajo: Eden najostudnejših zločinov, ki jih ima na vesti kapitalizem, pehajoč se za čim večjim dobičkom, je brezdvomno ta, da se otroci uporabljajo za delo po tovarnah in delavnicah, da se ravna z njimi kakor s sužnji. Tudi francoska meščanska republika ni še izpremenila prav nič teh razmer in vse fraze o demokratični in socialni republiki so le prevara. Vsi socialnopolitični zakoni so brezmočni v očigled brutalnemu izkoriščevanju podjetnikov in popuščanju oblasti. V steklarski industriji cvete najbolj izkoriščanje otrok. Upeljano imajo tudi obsežno priganjanje vajencev, pri katerem jim pomagajo farške posredovalnice, ki priganjajo tovarnarju uboge dečke. Ker pa tovarnarjem še ne zadostujejo otroci francoskih proletarskih družin, so razvili tudi obširno trgovino s španskimi otroci, ki se Iehko meri v svoji okrutnosti s trgovino deklet. Agentje, takozvani »padroni«, pokupijo pri španskih starših, ki so zašli v bedo, otroke. Da se ognejo obmejnim stražam, jih utihotapijo čez mejo, preskrbe jim napačne listine in jih prodajo francoskim podjetnikom. Na listinah je seveda napisano, da so dečki dosegli zakonito minimalno starostno dobo. Francoski podjetniki vedo čisto dobro, če vzemo na delo devetletnega dečka, da so kršili zakon; ali kaj jih to briga, saj je na listini zapisano, da je deček star štirinajst let in obrtni nadzornik jim ne more ničesar. Agentje pa preskrbe vajencem stanovanje in hrano, a jim zato pobero ves zaslužek, da ne ostane dečkom niti vinar in je vsak beg izključen. Sodnijsko postopanje, ki je uvedeno sedaj proti nekaterim od teh »padronov«, ostro razkriva lopovsko početje teh agentov. Da se je to početje razkrilo, to zaslugo ima pariški komite za varstvo otrok, družba, pri kateri je tudi mnogo socialistov. Vsled ovadbe tega društva je državno pravdništvo odredilo preiskavo 8. novembra 1912 v steklarskih tovarnah bra- tov Legras. Tovarne so v pariških predmestjih. V tovarnah so dobili 30 španskih dečkov v povprečni starosti 12 let. Na dečkih so se poznali sledovi opeklin, ki so baje posledica obratnih nezgod. Okolo ušes so imeli dečki uljesa, ker so dečke na barbarski način uhljali. Kane niso bile obvezane in tako se je na njih nabiral prah', ki ga je v steklarskih delavnicah več kot preveč, in posledica tega je bilo zastrupljenje krvi. Pri zaslišanju pred državnim pravilnikom so dečki soglasno izpovedali, da jih tovarniški delavci niso nikdar pretepali. Nadalina preiskava je pa spravila m dan še naslednje: Večina dečkov je bilo iz okrožja Burgos. Agentje so plačali njihovim staršem 75 do 300 frankov (71 do 285 K) kot dvajsetmesečno najemnino. Agentje so se obvezali, da bod plačali dečkom potne stroške in jim preskrbeli stanovanje in hrano. Zato so pa pobrali agentje ves zaslužek dečkov, ki je znašal 1,18 K do 1,90 K. Kakšna pa je bila hrana, kakšno stanovanje? Spali so v barakah na slamnicah, v katerih je kar mrgolelo mrčesa. Agent Lazo je stlačil 13 otrok v dve sobi in vsem trinajstim dal tri postelje. Lazo in njegov tovariš Gonzales sta pobegnila, le drugi agentje, ki so bili nekoliko manj lopovski, so počakali obravnavo. Ali tudi ti so odkazali otrokom strašne spalnice in jih hranili zgolj le s krompirjem in z repo. Policijski nadzornik je videl nekaj dečkov, ki so pobirali po trgu odpadke, da so si napravili juho. Oblečeni so bili v najostudnejše cunje, za obuvalo so imeli poleti in pozimi raztrgane sandale. Sodnijska obravnava je bila zelo otežko-Čena, ker so agentje terorizirali dečke in jih z grožnjami pripravili do tega, da so govorili tako, da je bilo za agente dobro. Predvsem je bilo zelo težavno izvedeti od dečkov njihovo pravo starost. Vsi dečki so izpovedali, da so stari po trinajst let, čeprav so izgledali vsi mlajše. Preiskovalni sodnik je tudi dognal, da so ranjeni dečki skrivali svoje rane med delom, da bi jih ne pognali iz dela. ali da bi ne dobili polovične mezde, in vse le iz strahu pred jezo agentov. Vsakdo bo vprašal, kakšna kazen je pač zadela kapitalističnega podjetnika, pri katerem so delali dečki. Nič, prav nič, se jim ni zgodilo. Pač je bila preiskava proti bratoma Legras že v teku, ker sta sprejela devetletnega dečka na delo. Dečka ie prignal agent Oonzalčs, deček pa je bil sin njegove soproge. Ali človekoljubna podjetnika sta dokazala, da jima je bila izročena popolnoma pravilna delavska knjižica. In sodnik je seveda verjel tovarnarju, da je sprejel devetletnega dečka, ker je bil prepričan, da je star trinajst let. Pred sodnikom se bo zagovarjalo pet agentov iri^v teku tega tedna bo izrečena obsodba. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaia in zalaga založba »Zarfe«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. > « O. B ^ a: .Si. N CO c_r 03 ca E N O 10 Jj o. ' co c .. Liker Medicin*! ::7 lnil.r»l!l'! tovpoSabenik.ŠisKa pri Ljubljani § 03 O gr n gf N O D Co _ a g 3 “ < ta t=o A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. Družinski krnh iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem! T T Okrajna bolniška blagajna = ===== v Zagorju =--------- naznanja svojim delegatom in zastopnikom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 9. februarja 1913 ob 2. popoldne v gostilniških prostorih gospoda Josipa Repovža v Zagorju. Dnevni red: 1. Poročilo poslovanja v letu 1932. 2. Poročilo računskega sklepa za leto 1912. 3. Raznoterosti. Zagorje, dne 18. januarja 1913. NačeMvo okrajne bolniške blagajne v Zagonu, Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO ------- vpisana zadruga z omejenim jamstvom. —-— Skladišče oblačil Trst, ulica Raffineria štev. 3, 00 n / Evo izkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1913: Konfekcija Manufakture Obuvala Pokriva;a Skunno K v K v K v K v K v September 5.624 86 6.977 88 2.548 32 1.636 50 16.787 ,56 Oktober 19.123 72 10 705 76 6923 21 3.640. 60 40 393 29 November 18.209 42 14 200 19 5172 94 2.426 04 40.008 59 December 12.628 60 8 802 67 5 329 74 | 2 250 30 29 011 31 55.586 60 40 686 50 19 974 21 9.953 44 126 200 75 Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiva reklama. On« dokazujejo dejstvo, da članom „Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati koiv fekcijsko blago, manufakture, obuvala in pokrivala edino v lnstnom skladišču oblačil. Naznanilo članom „Konsumnega društva Ljubljano in okolico" r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici: Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincah. se bodo od 1. februarja dalje zapirale zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki. NADZORSTVO. NAČELSTVO. Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preuredba naznani po lozadevnem sklepu gorenjskih delegatov. i g m H