"	^ -...„,,- ...,..■..;.	..........V	• ^ -'	■ ..v'." ............-r.-,.".......'.'V. . _ . ,. .v,.
Published and distributed under permit (Wo. 556) authorised by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, N. Y. — By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
H Največji slovenski dnevnik S	^>1 TT A	Tk, "T A	A	^SS« Slovel dS^l
4 v MJJJ d^vah , |	PI A U	jVI \ Lf I 1 I 1 \	|	I
H Velja za vse leto . ^. $3.50 |	\J| U/xkJ	XjL A WV^T U JLjL	ffl	ujHoM^!™^* K
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.	"iLJLJZ^r^ ^^J^Z^aiP
Telephone: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Cl«as Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: CORTLAND T 4687.
NO. 175. — ŠTEV. 175.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 27, 1918. — SOBOTA, 27. JULIJA 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Nem. mirovna ponudba
Senator Lewis prav', da Italija že ve, kaj bo zahtevala Nemčija.
Prosto roko na Vzhodu.
Washington, I). C'., 26. julija. Senator .1. 11. Lewis iz Illinois« je rekel včeraj v senatu, da bo /a."-eia Nemčija že tekom prihodnjega tedna nainigavati, jkhI katerimi pogoji je pripravljena skleniti in r.
Svoje pogoje bo stavila glede Belgije, Alzacije, Lorenske, Sc-\ erne Francije, Srbije in Kunam v.ke. Zahtevala bo tudi, naj ji pu-! Me popolnoma proste roke na vzhodu.
Senator je rekel, da je tako ponudbo stavila Italiji ter da ho v kratkem predložena tudi Združenim državam.
prihodnji teden jo homo žm imel:, — je rekel. — Nemčija bo skušala s tem prepričati ameriško javnost, da je naše bojevanje — brezuspešno in brezplodno. Poskušala bo prepr «'.ti Ainenkanj ee, da zapostavljajo brez vsakega cilja in namena svoja življenja iia kocko ter da je Nemčija pripravljena izpolniti vsak pogoj vseld katerega so se Združene države vmešale v vojno.
S tem hoče doseči, da bi začel očetje in matere, ki imajo svoje sinove na francoskem bojišču, — klicati in pozivati vlado:
—	Zakaj bi se ne zadovoljili z nemškimi rairovnmi pogoji? Ona nam vendar ponuja vs<\ kar smo zahtevali od nje tedaj, ko smo se zapletli v vojno.
Toda jaz protestiram proti taki mirovni ponudbi in ji bom vedno nasprotoval. Naša dolžnost je pripraviti* vlado do tega, da protežira Rusijo ter da ji. z vsemi svojimi močmi pomaga.
Govorjenje o nemških mirov ' nih predlogih je nastalo, ko je rekel senator Lewis,, da je dobi« \e«* pisem, v katerih razn- osebe i-apadajo vlado, kep noče prizna ti vlade boljševikov. Po njegovem mnenju tega ne sme storiti ker so boljšev.ki prevelika opora Nemčije.
—	("isto umevno je. — je re kel, — da nam hoče Nemčija marsikaj dovoliti na zapadli. 1'nievno je tudi, /akaj hoče imeti prosto roko na vzhodu. Nemčija hoče iz črpati iz Rusije vse sile in moči »er se okrepiti za novo vojno, s katero bi zopet ogrožala ves svet
Za njim je govoril sen. Sher ma in rekel:
—	.Jaz se n* boni brigal za no bene mirovne pogoje in nobena mirovna pogajanja, dokler hi imela Nemčija v svojih krempljil^ Belgijo in dokler boilo vihrale nemške zastave na francoskem •jzemljn. (Po teh besedah je na •-talo na galeriji silno ploskanje*. Nadalje sc tudi ne bom brigal za nobeno govorieo o miru, doklet ne bo Nemčija opu>ti!a svojega piratstva na morju in dokler ne bo obljubila vsemu svetu, da bc enkrat /a vselej končana vojna > podmorskimi čolni.
V tej sobi bom jaz govoril o miru "amo tedaj, ko bodo Združene države pognale Nemce iz l»elg je in hrancije. ko jim bodo odvzele moč na visokem morju in ko bo nad prusko pikelhavbo Ziivilir.il« zvezdnata zastava.
Vojni davek Antwerpena.
Amsterdam, Nizozemsko, 2f>. ju 1 ja. — Belgrirjue Da<rblad pravi , da so Nemci naložili Amsterdamu kazen v znesku 1 tniljon frankov (200 tisoč dolarjevi in odstavili župana dan Devsa zaradi zadnj:h dogodkov v mestu. Aktivisti, ki ko obhajali enajsti dan julija, so bili premagani in ubitih je bile več aktivistov-ujetnikov \z Goet tingena, ker so po mestu širili proti Belgiji.
Zdravniki niso hoteli dati po i moč ljudem, katere so imenoval' izdajalce. Naposled to jih depor-' tkali v Nemčijo,
■ ■ - ■ / • .
Rupprecht v. stiskah
Bavarski princ ima dva miljona mož, pa se niti ne gane, da bi pomagal prestolonasledniku.
Pariz, 26. julija. — Pariz je se- , daj spoznal pravo situac-.jo, ki je i nastala vsled luvniškega umikanja I ter se ji je privadil. Ne sme se I reči, da prevladuje m«-d Franco- 1 zi nepotrpežljivost ter da sanj;i ; jo o velikih posledicah tega uspe- i ha. Francozi se tudi nad to zmago niso tako navduševali kot so , ve ostali zaveznižki narodi, kajti ;uni s«» prepričani, da je treba vpo- , števati le eno zmago, — ki bo , končna, odločilna zmaga, s Latero , ho končan nemški militarizem.
Šele tedaj bo Pariz tako navdu- | ši-n. kot mora bili.
Zaenkrat Vsi spoznavajo, da j nr zadostuje to, kar so dosed a j . dosegli. Kes je, da se je Nemec , \ stav I, vsled t»-ga pa je treba porabiti Vs<> sii«>. da bo pognan še ; bolj nazaj.	,
Ludendorff se nahaja v strašni , stiski. Nemški narod je bil zelc , razočaran vsled Kuehlmannovq izjave, da sedanje vojne ne bodo , odločile zmage na bojiščih. Vslec. | tega je bil Ludendorff uvedel o-fenzivo ,toda Foch mu je prekri- * žal načrte.
Ludendorff ne ve, kaj bi storil , C'e se še bolj umakne, bo izgub i ■ svoj sloves. S te m bi pa tudi iz- , gubila cela nemška utilitaristična ganga svojo moč in svoj up!i v Edina stvar, ki mu preostaja, je , boriti se s 400.000 možmi in sicer t na ozemlju, kamor ga je pršili' Foch.
(e bodo Nemci še 7 o naprej dobivali take izgube, se bo morala nemškega naroda strahovito zmanjšala.
—	Ne smemo pozabiti, kaj je dedilo naši zmagi pri Muehlhau-sen, — piše nek vojaški strokovnjak. — Ne smemo pozabiti, kako jo prišel von Straže iz Metza ter korakal proti St. Mihelu.
Oči vseh so vprte na silno armado, katero drži holj proti severu bavarski princ Rupprecht proti Angležem. Tukajšnji vojaški izvedenci nikakor ne morejo dognati, kakošno je njegovo sta-1 išče. Nekateri domnevajo, da ima bavarski pr ne z rezervami vreij na razpolago do dva miljona vo jakov.
Zakaj ne gre prestolonasledniku na pomoč?
Nekateri vojaški izvedenci sr sledečega naziranja:
—	Rupprecht najbrže misli, do imajo proti njemu Angleži pripravljeno vso svojo moč ter da ?.e vsle.l tej»a ne sme nikamor premakniti	,
l>rugi zopet domnevajo, da hočejo Neme uporabiti Rupprech tov« armado kot faktor v tej ali >ni mirovni ponudbi, katero hočejo napraviti š»* pred nastopom zime.
Veliko jih je tudi. ki zatrjujejo, da hoče Rupprecht 7. vso silo udariti proti Kanalu.
Socijalisti za vojno.
Pariz, 26. jujila. — J. Spar go , predsednik delegacije Social Democratic League of America, ki , se mudi sedaj v Franciji, je rekel nekem u časnikarskemu poročevalcu :
—	Mi poskušamo organizirati ».vezo socjalistov, ki se zavzema jo za vojno- ('lani te zveze naj
I bi bili soejalkti vseh dežela. Pod imenom 4 internacionala' naj se ne razume več agitacije za mir ; rač pa za končno zmago zaveznikov.
—__
i,	Avstrijski n jetniki.
Amsterdam, Nizozemsko. 26. ju-iija. — Neko današnje poročilo z Dunaja pruvi, da se je avstrijsko-, c grški vladi posrečilo dogovorit'j ise z vsemi sovražniki dvojne monarhije za povratek avstrijskih 'žen in mož, ki niso sposobni nositi orolj«.
Nemške izgube
Nemške izgube se cenijo na več kot 200 tisoč mož. — 25 odstotkov vseh izgub so prizadeli Amerikan-c . — Naše izgube so majhne.
Z ameriško armado na fronti ob Aisni in Mami, 26. julija. — Generali nemškega prestolonaslednika neprestano gonijo brez usmiljenja vojake v boj, da bi zadržali zaveznike toliko časa. da bi mogli spraviti na varno svojo armado od Mame.
Ameriške in francoske čete niso nikdar daleč od umikajočih se Nemcev, toda zadnja straža ni dovolj močno, da bi se Nemei u-m i kal i v redu. kakor so nameravali.
Sinoči so se cenile nemške izgube na več kot 200 t soč mož; Ame-rikanei sami so prizadeli 50 tisoč izgub. Samo ujetnikov je več kot 20 tisoč in izgube na mrtvih in ranjenih so pretresljive.
Francozi so vporabljali večje število tankov kot običajno, rav-notako se je vporabljala konjenica, da je čistila gozde in bila sovražniku vet!no za petami.
Okoli »Soisons so bili veerej vroči boji n.Francozi ter Ameri-kanei niso prav nič gied^li na svojo varnost, teh več so prodirali čez prosto polje in zavzeli, kar je prišlo in se niso brigali za to, da bi uničili postojanke strojnih pušk. Na ta način so prišle bližje glavni sili umikajoče se armade.
V mnogih slučajih so se posadke strojnih pušk podale, toda mnogo drugih je bilo treba uničili.
IJivizijski glavni stan vedno menjava svoj prostor, ker se črta vedno pomika naprej. Mnogokrat je glavni stan izpostavljen obstreljevan s šrfipneii in strupenim plini .toda škode ni nobene.
Za bojno črto se pomikajo dolge vrste zavezniškega vojaštva po cestah, ki vodijo na fronto. Za-\ezniški letalci in opazovalci da , jejo svarila pred sovražno artile-rijo in zrakoplovi.
Ameriški vojaki, bodisi na fron ti. bodisi na cestah, so dobro razpoloženi in ker so se že nauč.li rekoliko francoščine, pozdravljajo svoje francoske tovariše. Fran-1 eozi vedno odzdravljajo v svojem jeziku.
Opusto&ena, od strelov razrita zemlja in pogorišča kažejo pokrajino, iz katere so se umaknili Nemei in kak"»r kaže. bo danes' zavzetega nekaj ozemlja med Sois-sons ir. Rhems in ne bo najti niti er.e vasi in stala ne bo niti ena hiša. V Oulehy-Le-Chateau, za katerega so se Amerikanci borili dva oni. je gorelo cela dva dni. Ne ve se pa, ali je požar nastal vsled ameriških strelov, ali pa so <»a zanetili Nemci.
Zavezniki bombardirajo vas za vasjo, dokler se ne izkaže, da j| artilerija izvršila svoje delo.
Nemci so utrdili skoro vsakn kmečko hišo. katero drže do zad) njega. Žitna polja in vinograd) so se deloma rešli. Izgubljenega pa bo več sto a krov prezrelega ži-tr., ker primanjkuje žanjic. Žitna polja so bila rešena zaradi naglega nemškega umikanja in le redkokdaj so jih zažgali. Ako bi se Nemej počasi umikali, bi bila po lja mnogo bolj un čena.
Sem pa tam se pokaže med zavezniškimi črtami *iva barva nem) ških ujetnikov ki pogosto vprašajo stražo, kdaj bodo vstreljeni Ponajveč pa brezbrižno sprejmejo svojo usodo.	t
Za bojno črto pa se nahajajc obvezne postaje, kjer ameriški {zdravniki in strežnice delajo dari in noč z veliko izurjenostjo. Ne( prenehoma prihajajo na postajo vojaki sko-ro iz vsake države amej riške unije; včasih pride tudi kak Anglež, ali Francoz, da dobi prve j r pomoč, pred no ga odpeljejo ni*! I kak drujr prostor, j Ravno taka delavnost se opaža j po vseh zavezniških obvezališčih i Vendar pa ne prihaja toliko r» i njeaeev, kot. bi jih človek priča-1
koval od teko ruMinih optrseij.
OFICIJELNA j 'POROČILA
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija. 26. juilja. — Soglasno z oficijelnimi poročili nemškega vojnega urada nadaljuje nemška armada kronprinca s svojimi uspehi ter potiska nazaj zavezniške čete. V of r/ijelnem poročilu vojnega urada iz Berlina sc g'a s i:
tM r----
prikrivati glede poraza Nemcev. "Vossisehe Zeitung"" * iz Berlina ponovno omenja ime generala Foeha kot zmožnega voditelja. čim "Tagehiatt" odkrito priznava. da .i*1 bilo nemško umikanje potrebno radi "sijajne protioftMi-zive" vrhovnega poveljnika zaveznikov.
j )s ----
i	\7.Crojsilf
^^XDoullen^CTL Vj M*r<
^Ev^te	/PŽA&umeI j
V. Albert«
OiEPPB . n^v) a K^^r ^	j|*— __ ———	,	.	___
• AM IE H St^TJ Hangard A	£„ X ^^
-_v/DrChauln^«. r \ ^^^JjLRtbemont . <J	—
FRCHCH ATTACK KL^Cj-nauinTO f 1 Ham	'	/S	«
HO*T« OFMONTOlOltR l$\MaU/u-**inev*t ^^V^SLjSr I ((	/T^^
----—'	-5ie \	_I II -1 U ^ —\_____— I
JLr rr-B^L L^re'W^W-X / V
nr te^Tvf	\
&EAUVAIS / > \	^ —	"\0rjowe / /
HAVRE ■ )	--\ /TForel^	" Al*	V v/^c-.
90MILES ( V \ • Jr//«'«-;") SOISSON&#^--Ojj-sne \ V
AMERICANS CAPTURE \ J	y\
UAUL&ONNE._I / C	7 N
Scale oP Miles ' o 5 IP 2Q 50
' ^ I	I	—■
>"*OLO BATTL^ LINE NEW BATTLE L \ N T * SHADED AREA'CAPTUREB »V AMERICANS
^ SIika nam kaže napredovanje, katero so izvršile zavezniške s-V Nemecm. Iz cele®: položaja jc razvidno, da >e bodo morali Nemci v najkrajšem času umakniti iz postojank, katere ^o zavzemali dosed a j in da bodo morali opustiti vsak naert nadaljne ofenzive proti Parizu. Zavzetje Pariza je predstavljalo glavni cilj Nemcev ter se je hotelo s tem potolažiti i emški narod ter ga navdušiti za i;- daljno vojno.
Intervencija v Sibiriji
ut
London, Anglija, 26. julija. — I Danes se je tukaj oficjelno nazna- ( nilo, <la je Japonska sklenila, <is*, sprejme ameriške predloge za po-i moč češko-slovaškim četam v iS. b'riji.
Amsterdam, Nizozemsko 26. julija. — Z zavzetjem Simbirska Ce-ho-Slovaki ne kontrolirajo samo( levega brega reke, temveč deloma ( tudi ozemlje na desnem bregu. —. Kakor se oficijelno poroča i/. Moskve, je padel Simbirsk še-le ]>o hudem odporu sovjetovih čet.
Oficijelno so v jot o vo glasilo "Pravda" piše o prodiranju Ceho-Slovakov:
"Vstaja se širi kot mlaka olja na vodi. Morebiti bo padec Simbir. ska zbudil zaspance. Simbirsk jc bil baza sovjetove oblasti in žit-niea. Nevarnost narašča. Sovražit je mnogoštevilen in dobro organiziran. Ako padec Samare ii j zbudil delavcev, naj vsled pad-j ea Simbirska tre>e proletarjat zrf u>odo proletarjatske revolucije, i
Simbirsk se nahaja na desnem bregu Volge 600 milj vzhodno od Moskve. Mesto je zelo važno trgovsko središče. Kazan, ki leži 1-">C iai!j severno od Volge, so Cehc-Slo'vaki zavzeli 15. julija.
Neko poročilo, katerega prinaša "Koelnisehe Zeitung" jiravi da je neka nepoznana tolpa odpeljala štiri velike kneze. Poročilo pravi, da naznanja ekaterinski sovjet. da je 18. julija tolpa vdrla v stanovanje velikih knezov Igorja, Konstantina Ivana Kon, štantinovie in Sergija Mihaelovima ter jih odvedla s seboj.
Velika kneza Konstantin in Ijror Konštantinovie sta sjiova umrlega velikega kneza Konstantina Konštantinoviča, ki je b.l bratranec umorjenega carja. Veliki knez j ,^rgij je bil prej general v ruski iermadi in je stric Konstantina in| Igorja. Nikakih podatkov pa ni o' i Ivanu Konštantinoviču.	j1
! Ministrski predsednik Lenin je v svojem govoru na vladni konfe renči tovarniškega odbora rekel da je staliače sovjetove republike zelo težavno zaradi mednarodnih zapletljajev protirevolucijonarnih zarot in vsled živilske krize.
UU-
I Lenin je rekel na konferenci, da ruski proletarijat dobro ve, da j', skupno dela delavstva sveta in i nekaterih visoko izobraženih ka-'pital stičnih držav bistveno pripomoglo k zmagi ruske revolucije.
Za Rusijo je bilo lahko pričeti revolucijo, toda zelo težavno je jradaljevati in jo zaključiti. Na drugi strani j>a j«* pr četi revolu-jcijo v tako organizirani buržoazni dežeii, kakor je Nemčija, zelo težavno, toda toliko lažje bi je bilo privesti do konca.
Z ozirom na brest-litovski mir je rekel Lenin tla mora po pogodbi Rus;ja plačati Nemčiji 6 miljartl rabljev. Poskus socijalnih revolu-' cijonarjev levice, zaplesti Rusijr zaradi umora nemškega poslanika v vojno z Nemčijo, ni bila prava pot. ogniti se pogodbe.
Izhodno pot mora najti proletariat skupno s kmeti. I Rudija bi morala po mirovni po-pKlbi odskodovati nemške poda-1 ,1-ike za škodo, povzročene vsled, vojne. L. Londona so prišle v aprilu vesti, da znaša ta škoda Tj; miljard rubljev. Poročalo se je tudi, to,la ni b lo oficijelno potrjeno, da zahteva Nemčija vojno od-! škodnino v znesku več biljonov i miljard) rubljev.
Harbin, Madžurija, 26. julija.1 L'stine, katere so se uašle pri uje;| tih madžarskih vojnih ujetnikih ' kažejo, da je nemški cesar po-1 zval avstrijsko-nemške vojne ujetnike. da naj smatrajo sibirsko' fronto za tako važno kot kako drugo fronto in da bodo tam služili domovini ravno tako, kot Avstrijci in Nemci kje drugje. Ob ljubil jim je tudi, da jih bo za; njihovo delo v bodočnosti bogato r.agradil.	|
j Zaradi pritiska sovražne konje-' n"ee se je moral protiboljševiški ( vod'tel j general Semenov umakni. (t: na levo stran mandžurske železniške postaje, ki se nahaja že v kitajskem ozemlju. Boljševiki in bivši nemški vojni ujetniki kažejo, da dobro poznajo nemško vojno taktiko.
Večina Rusov v Sib riji že^ skupno delovati z zavezniki v kam panji proti Nemcem.
> -
Bcrln, Nemčija. 26. julija. — Južno od Albert smo zavrnili na-j skoke angleških čet ter zajeli tekom protinapada par jetnikov Naše poizvedovalne čete so na ste-j vilnih drugih točkah izvojevale precejšnje uspehe.
Med Aisne in Marne se je zavrnilo številne napade sovražniku katere se je vprizorilo proti našim pozicijam.
Na obeh straneh reke Oureq se' ji nadaljevalo z boji t<-r >mo vrgli sovražnika iz njegove črte severno ml Oulehy-le-Chateau.
Zapailno od Vineel!e-sur-Marne se je pognalo sovražnika nazaj / naše črte pri gozdu Riz.
Južr • -zapadno od Rheims smo izčistili gozdnati distrikt v bližini Vrignv ter pognali nazaj nava sovražnika, katerega se je vprizo-f rilo s pomočjo belih in črnih fran-i oskih čet.
V ("hampap-ne je vprizoril <la-•le«. zjutrai sovražnik napad m*»d jdrdino Stiippe in Souain. Potom i protinapadov se j,, sovražnika za-I vrnilo.
i Amsterdam, Ilolaridsko. 26. ju |l;ja. — l't s, katerega j'1 napravi-jla francoKko-ameriška ofenziva na .»rebivaSstN ;n«";je najb«;! .š-porisan v poročilu, katerega je spiral poslanec Traub ter priobčil v j"Tat-gii«-be Rundschan'T. V .-!;: jkr« se predvsem na-topa proti o-n m. ki si drznejo nastopati ter [govoriti proti generalnemu štabu jXadalje se opominja ljudi, naj ,bodo bolj ust rajni ter navaja naslednje;
—	te bi stari Fritz, (to je pruski kralj Friderik II.) korakal po cestah Berlina ter videl dolge o-
' braze ljudi, bi gotovo rekel: | - Spomnite se na Sedemletno i v»ijn«>. In jc b la vojna sreča vec krat proti narn. Mi se srdimo, ker se stvari ob Marne ne vrše tako kot bi se morale. Vrag naj vas vzame. Sramovati sc morate samih sel e!
—	V nemškem časopisju se je pričelo peti slavo zavezniškemu poveljniku, generalu Fochu, kar je zelo pomembno. Nemškemu občinstvu se namreč ne more več
Grozote Nemcev
Poroča se, da so priklenili Nemci ženske k topovom v namenu, da u-stavijo prodiranje sovražnika.
Z ameriško armado v Franciji
26. julija. — Poročila, ki priiia-j ja jo sedaj v armadno vrhovno po veljstvo, kažejo, da priklenjajo sedaj nemški poveljniki ž>'ii».ke 1 red topove v namenu, da se ubra-Ini.io proti sovražniku. ! Neki ameriški polkovnik, ki sr je ravno danes vrnil fronte S«»is-sons-Rheims. je pripovedoval o 'prizorih, katerim ni para v svetovni zgodovini.
Soglasno z izjavo častnika se j^ uporabilo ženske kot " K;iih> i nr.-
I	.
i utter ' t.'r >e jih stav [o pr ,| I bojno črto v namenu, da sc preplaši nasprotnika.
Nemirna Ukrajina
Ukrajinski uporniki so pognali Nemce. — 75 tisoč dobro oboroženih kmetov je prisililo Nemce, da so se umaknili
London, Anglija. 26. julija. —
V Ukrajini je izbruhnila velika vstaja ; 75 tisoč oboroženih km* tov se je uprlo Nemcem.
Mnogi nemški oddelki so - že
nniaknili pred napredujočimi ^meti in se umikajo proti Kijevu.
O proti revolucij i v Ukrajini in po dragih krajih je poročal tudi ministrski predsednik Nikolaj Lenin v svojem govoru pred tovarniškim odborom. V svojem govoril je rekel Lenin, da je situacija sovjetove republike skrajno kritična in sicer zaradi mednarodnih zapletljajev, protirevolneij in pc manjkanja hrane.
Poročilo iz Kodanja pravi, da je bila protirevolucija v Jaroslavu zdrobljena. Atab bele jrarde in več kot 1500 mož je bilo aretiranih fn od teh jih je bilo usmrčenih 350. vključno generala, Vorovkin in šKarpov,
egg————m————	—
HOLA& NARODA^
■EOSrimut BEISHINO qompaht
(■mrtni D*q».)
S DVMd ud published by U* i a rapontloo.)
mAfJg BAJC8EB. PWMIiimiI_ t/)UIS BKN1CDHC, Tria—IM
Place of Business of the corporation and addresses of s bore officers;
Si CortiMdt Street. Bowgfc «f Manhattan, New York city, N. T.
■a salo Isto valja Hat aa 1msi 11« Za odo leto m mesto New York fB.OO ta Ganado»fftJO Za pof leta sa meato New York.. MK
Ba pol leta — — — 2.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.50 Ba getrt leta .................. 1.90 Za Inozemstvo aa celo lato...... €4»
"OLAa NARODA" Uhaja vsak dan lsrnema nedelj ln pramlkov.
DLAB NARODA"
("Voice of tka People") MM fvery day except Sundays and Holidays _Babscrlptlon yearly |3JQi
Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne prlobCajejo.
Denar naj ss bLagovoil poSlljatl po — Money Order. Pri Kprssasasbft kraja naročnikov prosimo, da aa sam tadl prejflaj« MniUb naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-O L A 8 NABADA"
j« Oortlanrtt m.	New York Olty.
Telefon: 2876 Cortlandt.__
______ismi_
Nemčija, proti kateri se borimo
/ t -000-
—	Mi s * borimo proti nemški vladi, ne pa proti nemškemu narodu. —
To ugotovilo čujemo kaj pogosto. Ta izjava ugaja prav poseb-r.«i onim, katerim manjka ožjega poznavanja moderne Nemčije ter n.odernega nemškega značaja.
Nik<1ar ni bilo nikake podlage za razlikovanje take vrste. Lah-k » rečete kar h očete glede nezmožnosti nemškega naroda, nahaja-1 jo.'-eya se v rokah avtokracije. Kljub vsemu temu i»a obstaja dej-etvo, da je nemški narod vojeval to vojno.
Vojeval pa jo je povsem v drugem duhu kot so jo vojevali na-jjrimer narodi, živeči v Avstro-Ogrski.
Nemški narod se ni le boril iz lojalnosti do obstoječe dinastijo iu obstoječega reda, temveč zato, kar je pričakoval sam zase iz te vojne.
Če bi mogla teorija glede razkosanosti med nemško vlado ter nemškim nar-kloin najti kako oporo, bi jo bilo prav gotovo zaslediti: v dnevniku dr. Viljema Muehlona. On je oster kritik povsem zami-j šljeno zosnovane politike nemške vlade, s katero se je Evropi napravilo vojno.
On bi z veseljem pričal za obstoj proti-vojnega razpoloženja med nemškim narodom. Taka dispozicija bi olajšala njegov lastni čut, osamljenja. On pa ni mogel pričati za to, ker to dejstvo sploh ni ob-, stajalo. Nasprotno pa je povsem prostodušno izjavil, da so pozdra- j vile vse nemške stranke z ves?1 jem vojno, ki je pomenila nekako • oprošeenje Nemčije iz razmer, ki so obstajale pred vojno.
V	kolikor pridejo vpoštev vladajoči razredi — vojaška avto-1 kracija, industrijalci, profesijonalni možje ter voditelji vzgoje, — sc se slednji že pred dolgim časom oprijeli doktrine povečanja dr-; žave potom vojaških upsehov.
Oni hočejo ležati v posteljah drugih ljudi ter se ne brigajo za to, če jili drugi ljudje označujejo kot barbare, če hočejo storiti ta-; ko. Plen je bilo glavno geslo vladajočih krogov Nemčije.
Kako pa glede nižjih slojev T
Glede t.« točke je pisal dr. Muehlon prav v prvih dneh vojne: !
—	Prav nič se ni čuditi, da" je nemški proletariat pozdravil preiskušnjo. Oproščen je bil namreč bremena, ki ga je težijo nalik j mori ter je pr išel do spoznanja: — Sedaj se je spravilo v tek in kma-, hi bomo videli, kje stojimo pravzaprav.	* |
Človek lahko reče, da je bila vspka misel na posledice popolno- i n>a podrejena naslednji globlji misli:
—	Na noben način bi ne mogle iti stvari naprej na ta način. Jasnosti je treba in narod se mora otresti bremena. Če nam bo slaba prella, bomo pričeli i znova, z novimi bremeni, bolj ponižnimi, bolj priprostimi in boljšimi.
Če bo p-i šlo dobro, smo izvršili delo mi — narod. Ml lahko zah-tt varno, da smo na to prvoborilci v boju za življenje, ki je vredno žhljenja in prišli bojno do sporazuma s svojimi sedanjimi sovražniki. kakorhitro bodo sedanji sovražniki, ki nas obdajajo, ki na« napačno sodijo ter intripirajo proti nam, — poraženi.	;j
Socialistični voditelji, kojih izjave so bile za zunanja ušesa nekoliko nerazumljive, so izdali naslednjo izjavo:
—	Soeijalistični voditelji so konečno opustili svoj odpor, stopi-1: na stran v!ade ter zahtevali polno podporo zanjo, ke- so izpre-videli, da so hoteli vsi njih privrženci prosto pot za vlado, za katero je stal eeii narod.
Izjalovljenje vlade bi konečno porazilo ljudske mase, dočim bi uspeli vlade prinesel nemškim masam novega življenja in napredka.
Milijoni soeijalističnih delavcev se niso hoteli v tej krizi odločiti od naroda, kateremu pripadajo in kateremu žele čim največ na-predka. Narod bi moral vojevati vojno ter nositi njena bremena.
SoeijalLsti so imeli dosti bojev. Hoteli so iti z narodom, se zve-zati z njim ter na ta način doseči svoje socijalistične cilje.
Kot Evropejec, kot prosvitlje Envropejee, je .stal dr. Muehlon osamljen sredi naroda, ki je hotel vojno — vojno osvojevanja ter Febičnih namenov.
V	tej vojni je bila vsaka plast v prebivalstvu Nemčije pripravljena igrati svojo ulogo v vojni.
Od prvegfc pričet ka naprej smo se morali boriti proti nemški; vladi in tudi proti — nemškemu narodu.
Proti obema se borimo še sedaj!
-000-
Nekateri ljudje se pritožujejo, ker je vlada zvišala vozne cene; na železnicah.
Nikar se vendar ne pritožujte. Sedaj je vse drago, posebno pa! potovanje.
Pomislite vendar, koliko stane Nemce potovanje iz Berlina v;
Pariz in se — potolažite!
* • #
Nemški spnra Fric LLmburger je poslal iz Združenih držav nemškemu kajzerj-u sledeče poročilo:
Veličanstvo:—
Združene države so zgradile tri velike prekoceanske parnike.
V	tem tednu se je v raznih francoskih in angleških pristaniščih srečno izkrcalo osemin petdeset tisoč ameriških vojakov.
Vladrf Združenih držav namerava zadetkom oktobra razpisati četrto vojno posojilo v zneska štirih bilijonov dolarjev.
V Ameriki imajo toliko hrane, da jo neprestano pošiljajo Francozom, Angležem in Italjanom.
Ameriški Nemci so se čisfto izpremenii.l Sedaj se ne jeze več na Wilsona, pač pa na vas, Veličanstvo.
Povsod prevladuje mnenje, da ne bo Amerika prej odnehala, dokler ne bo Nemčija premagana.	_
• a •
Pravijo, da kajzer ni hotel plačati Limbnrgerju zaostale plače ter da ga je odslovil službe.
ffllAfi NA3QDX 27. JUL. 1918. -
Vesti iz domovine
Štajerske novica.
(Dopis Slov. Nacodn ie Maribora f). aprila.)
Kdor prebira iraae spodnježta-jerske in ž njimi a litra ne graške liste, razbere na mah velikega moral ičnetra mačka, ki se je polotil ob nedeljskem shodu naših vse-nemških tiujskačev. Nedelji. ki bi naj bila dan zni&ge za naše nem-čurje, je sledil v pravem pomenu der bi a Monlag". Shoda. ozi-roma napada bi se bil moral vde-ležifi tudi naš Mravlag. ki pa je kot gesieral itabšef <*stal previdno v Spod. Dravogradu. Očividci pravijo, tla je baje silno preble-del, Um je pritekel prvi Nemec z novico. da teko vsi njegovi prijatelji in da beži tudi v^a ostala vse-neniška armada umih kra* proti Spod. Dravogradu. Morda je takrat gospod doktor obžaloval, da /s+ nima tigrih kan ono v. s katerimi 11oče streljat-i nekega lepega •dne na Slovence in še prav posebno. da ili vzel s seboj svoj bieikelj. Slovence je nadalje hotel pretepava! i tudi reneg»t postajenačetuik iz Preval j. ipo imenu Medved. Ko pa je videl, kakšna je sapica, je prvi skočil v tek in podil tako, da bi bil skoro zletel preko Spodnjega Dravograda. Pravijo, da ga je I nekdo za škrfoe ujel Jn vprašal, kam se mu tako mudi. Škoda je. da tamkaj niso več v rabi "Pas-siersebeini". Hudo jo je še posebno skupil koroški nemško-naeijo-nalni renegat Domaiugo. Ta se je tudi hotel nekaj kazati. pa je prišel nepričakovano v neprave roke: Kinoia ga je namreč izrodila slovenski ženi. ki ga je prav pošteno oklofulala. Tudi "in je nato za stavo dirja* proti Spod. Dravogradu. Da jo je dobil po grbi tudi naš dični Norbert Jahn, smo že poročali. Kljub svojemu štajerei-janstvu nekako ptunilovanja vreden pa je naš Francelj Girst-maver. Mož ima to sllabo navado, da red ]>o shodih govori. Pri tem nič ne pomisli, kako hitro pride zamera. Morda ga je doslejšnja sreča, ki jo je še vedno imel, storila nekoliko mladeniško neprevidnega. Sicer pa: kaj se praska, koder bi sra ne smelo srbeti? Naj mu bo šentjanška nedelja m ob ve I zana glava trajen spomin in-sva-! rilo in naj se ne vtika več v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Z lastno okovano palico je nadalje i>il tepen znani koroški renegat Lu-tscliounig... Nemci se hudnjejo, da. niso dobili besede nn slovenskem shodu. Ali so oni že kdaj dali besedo narodno zavednemu Slovencu na svojih shodih?!
Vsenemci bodo pod vodstvom dr. Mravlaga uprizorili tudi v Mariboru svoj "Volkstag". Kaj se 1m) doigralo na onem ^'Volks-tagu*\ b-i mogli že danes mi formulirati v program: Na j preje se bo proti jugoslovanski deklaraciji protestiralo; nato se bo imenovalo poslance dr. Koirošca in tovariše veleizdajaOce, ki trgajo državo ; Ka tem se jim bo očitalo, da iščejo za Jugoslavijo novo dinastijo, ki na.j bo iz srbske, črnogorske ali ruske knežje obitelji; temu bo .sledila naši vladarski rodbini grožnja z Berlinom m nato bo dr. Mravlag grozil Slovencem, da 1m> nanje s kanoni streljal, če pride Jugoslavija... Zdi se nam, da naš program fce ni .popoln, naše vsenemške patriote pa tudi nočemo postiti na cedilu, saj smo si sosedje. Zato še dve sklepni točki k navedenemu programu: predzadnja — najeta fakinaža pobija po ulicah slovenske žeme in otroke ter dekleta.; in zadnja — v»e-! nemški jnnaki pobijajo šipe slo-; venskih hišnih posestnikov in ina-žejo z vsenemško 11 kremo'* slov. napisne table. Kot finale pa vsemu : slavna naša mestna policija( dobi svoj '' Ansgfttrtg iil>er die Zeit'% da ji ne bo treba braniti slovenske mešeiane in meočanke. Into bi bil menda ves "program" za pričakovani ^Voikstag".
Nesramnost Nemcev.
"Hrvatska Država'* 25. maja poroča: Na zboru koroških Nemcev v Celm-cu je rekel poslanec Dobemig: 'Prišlo bo do post an-, k a jugoslovanske države. To je upravičeno v naravi stvari. Za vo-j dilni narod te države so brez-dvomno pozvani Hrvati, toda nikakor in nikdar se ne sme dogo-'
d iti, da bi se jugoslovanski državi priključili deli avstrijskega (?) področja med Dravo in Adrijo. nikoli ne Moe država, ki misli na svojo življeusko sposobnost. do|>u-stiti, ua bi izginil Trst in cela obala v jugoslovanski poplavi, nikoli ne bo nemški narix.1 v Avstriji in Nemčiji dopustil, da bi bil popolnoma odrezan od južnega morja/'i
Kakšno nesramno provociranje j je to! Kakšne posle ima Nemčija na našeia morju.' Ali jim ni do-{ volj. da jim dajemo jesti, medtem; ko moramo sami stradati ? Ako bi mi klicali na pomoč kako inozemsko drža\;o za zaščito- naših virtu-alnib pravic, obesili bi nas na pr-i vem kandelabru. Pangermajiom v J Avstiriji pa je \se dovoljeno!
Isti list pLše '2P. majn o iej iz-! javi zopet -sh-deve:
< io-ipo«! Dobemig nam milostno j obljubuje neko državo, v kateri, i naj bi imeli Hr\ttti vodilno ido-g<»"\ Xe. g. Doberuig, ne samo, <la' se \"aiu ^hvaljujemo za tako državo, temveč celo naj odločnejše protestiramo proti njej. Žalostno 'bi bilo. ako bi še danes ne vedeli.! kaj pomeni tolikokrat uporabljeni recept "divide et imper.i " t raz-j deli in vladaj;). Najprej se laskati enemu izmed nas, favorizirati ga pred dragimi, razpreti jih potem, konečno ipa nad vsemi zagospodo-1 vati. Mi se ne ^lioriino samo teoretično ali plato«,w-tto za demokratski princip, in ta se glasi: enal o-pravnost za vse enako, tako za majhne, kakor za velike, za močne, kakor za slabotne. Naše jieslo je: narod Hrvatov, Slovencev in Srbov enoten ua zunaj, vs;i tri plemena pa so in imajo biti pofwdno-ma enakopravna med seboj na zno-traj. Na tem temeljn mi naj-odloenejše odklanjamo vsako "vodstvo", kajti to ne. bi nasprotovalo samo demokratičnemu principu, temveč I »i imelo zopet, pa bodisi v kakršnikoli obliki naj se tiče kateregakoli od nas treh enakopravnih bratov... (Tri vrste zaplenjene.) Nikoli več nas ne bodo premotili; jni ostanemo zvesti demokratskim principom in borbi za zedinjenje iti popolno svobodo edinstvenega naroda — pa ako nas tudi nekarteri, ki se oT-ividno ne zavedajo (pol vrste konfiscirane) svoje služeč^ Hitbo^te, še daje napadajo, ker nočemo biti tudi nacionalni Jugoslovani, temveč samo to, kar smo tudi v resnici in kar edino moremo biti, Jugoslovani: Slovenci, Hrvati iu Srbi.
Književniki za jugoslovanske sirote.
Na inieijativo uredništva ^Jugoslovanskega Juga'' a. Ivanom Vojno vi čem in Tugomirorn Ala-upovičem na čelu so se sestali za-stopniki društev "Ilir. Književnikov", ''Kola lirv. književnikov", "Malice Hrvatske", "Hrvatske Njive". "Oriča"' in "Književnega Juga", da se dogovore o načinu, kako da sc tudi hrvatski, slovenski in srbski književniki pridružijo splošni akciji za pomoč siromašni deci iz jugoslovanskih krajev ter je bilo soglasno zaključeno, da se izda velik književni almanah v veliki i-zdaip, katerega čisti preostanek bi bil namenjen deci. Našli so način, da bodo stroški za almanah izvanredtio majhni, tako da bo ta akcija rodila o-bilen sad za deco. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo sestavil poziv na književnike ter uredil in izdal almanah.
Za slovensko gledališče v Ljubljani.
"Slovenski Narod" javlja iz Zagreba, da je v Zagrebu podpisanih že okroglo 100,(XX) kron za 'ljubljansko gledališče. "To je sijajen dokaz", tako pravi "Slov. Narod", "kako Hrvati smatrajo osnovna!je našega gledališča za ju-goslovansko stvar "
V isti namen je darevaaa T. Hrvatska Štedioniea v Zagrebu 5000 kron in po tem lepem vzgledu so se ravnali tudi ostali denarni za-
■ vodi hrv atski.
]
Hrvatska opera v Trstu.
| Začetkom junija je odpotovala: Hrvatska opera iz ZagTeba s posebnim vlakom v Trst, kjer bo gostovala v gledališču "Politeana
Lačnega in do smrti sestradanega so vprašali: — Cesa želiš? Kruha ali pečenke? Povedati ti pa moramo, da imamo kruh že pripravljen, za pečenko bi pa moral nekaj časa čakati. Laeni je odgovoril, da je s kruhom zadovoljen. To je tud: odgovor na javno vprašanje, ki je bilo priobčeno dne 20. julija v nekem elevelandskem listu.
i DOBER TEK " |
{ je glavni pogoj od katerega Je	f
]K>polno Mravje odvisno. Obdr-	■
^ žati tek in ukrepUI eel prebavni	J
a aparat, da zamere svoje delo	J
pravilno reSiti je potrebno jema-	5
S ti včasih dobro znano želodčno	f
C zdnfrilo, ki se imenuje	$
| SEVEROV |
11 Želodčni grenčic |
i ji Poznan je po eeli Ameriki kot -fl 15 dot»ro želodčno zdravilo, ki na- Je ▼ pravi tek. Pomaga odstraniti ne- jp K čistost iz sistema ter Odpravi jp zaprtje In neprvbavo. Pri nenad- k ni mrzlici je jiosebno priporot-ijiv. ker olajša nafkad, ozdravi iM>lečine in jtomiri krče. I ? Cena 75r. in S1J»0. V lekarnah. ¥ ' W. F. SM-fra Co., Cedar Rapids, ft! Ž	Iowa.	^
iRo.setti". Skujxio je odpotovalo 120 r>seb z ravnateljem Albinijem iu režiserjem Prejcem. Repei-tiiir. b«> otvorjen s "Tiaviatmn", nato pa bodo dali opero "Zriujski".1 ("Prodano nevesto"*, "Carmen", itd. Opera bo ostala v Trs»t.u naj-; brže en mesec.
Slovenščina v Gorici.
. i
'' Tržaški poslanec dr. Rvbar je pri\edel pred tržaškega namesrt-l !>ik:t depnta«*ijo tržaških stai-iševj ki imajo otroke v goriških šolah.j Namestnik je obljubil, da bo pod-j piral njihove kcahteve, da >»• mora slovenska mladina poučevati v| f materinem jeziku.
Slovenska planinska koča.
"Hrvatska Država" |»Lše: Xaši bratje Slovenci so pognani kot j ( striisini platiinarji. St daj so z ve-likinn žrtvami osnovali uji Pohar-1 [ jii. v bližini Maribora, svojo jda-n i irsko kočo. k« t so dosedaj, žal ! tudi v tem čislo «lf»vej»>kein kraju . pristavljali Nemci raane svoje
•	"Hiite" ter širili svojo propagan-. do. Slovenski lUti polagajo poseb-( no važnost na tej lepi novi narod-( ni ustanovi v kraju, ki se odtiku-t je po naravni lepoti.
Uničeni pridelki.
V	Lotskeni Potoku na Kraaij-. s k eni je ljut mraz uničil ves nasad
srraiia, krompirja in koruze. Ljud-
•	je s strahom pričakujejo ne razveseljive bodočnosti.
■
1	Smrtna kosa.
rinil je nastarejši mož na Zgornjem Koroškem, Jurij Kger, ki je bil rojen leta 181G., bil je torej star 102 leti.
V	Gaberju pri Celju je umrla l Marija Kovač, stara «>!» let.
V	Celju je umrl Jožef Smekal. krojač, v starosti 8:1 let, ter Frane Druškovič. uinirovljeni uradnik.
V	Prapročah pri Semiirii je umrl ' Janez Kon.-la, oče župana občine ■ Crešnjevec, v 71. letu starosti. Bil
•	je splošno priljubljen v onih krajih.
V	Ljubljani je umrl Anton Kovač, ključar pri Južni železnici,
t star t]2 let.
V	Ljubljani je umrl višji poštni 1 oficijal Jožef Puntar.
V	Spodnji Šiški je -umrla gostja 1 Frančiška Hril>ernik, rojena Ma-
rinšek.
V	Trstu je umrl Primož Končnik. uinirovljeni železničar.
Na lii<'evju na Kranjskem je umrla gospa Neža Šinkovec.
V	Podrečju na Kranjskem je umrl Martin Dokler, medicinec.
V	Sli vnem wi Krasu je umrla gospa Alojzija Šušteršič.
V	Ajdovščini je umri na ranah, katere je za dobil pri eksploziji
. granate. Želimir Križaj.
V	Št. Lenart« v Slov. Goricah je umH dr. Ivan Tifriič. zdrwvnik.
Samomor.
Alojzija Kujčič iz Jase pri Ljubljani se je zastrupita na Suša k u pri Reki radi «e«reč«ie ljubezni. ObJekla se je v poročno obleko, o-kitila sožjo s cvetjem, neiprodušno zaprla okna ter izpila čašico strupa. Smrt jo je dohitela sfiečo; naij-brž je vtrela mortij ali opij.
Umor.
V	doJimi Rečice, tri četrt ure od Laškega trga, sta brata Anton in Mihael Kovač napadla m umorila mlinarja in Žagarja Jaka Vrečka.
Nesreča ali zločin?
Tz Celja poročajo, da so v Vo-glajni blizo kemične tovarne v Ga-berjn našli truplo orožnika Ignacija Kanerja iz Vojfiika. Ne ve se
Svoboda za Balkan^
— i Angleški zunanji minister Bal % four je izjavil, da bodo vsi bal. J kanski narodi svobodni. — Delež- \ J ni bodo zavezniškega triumfa.
I
London, 2«. julija. — Angleški 1 zunanji minister A. J. Balfour je danes govoril pred Mbskim od bo ' rom za vojne cilje v Londonu in11 je rekel, du ztbij ako je svet imel 1 «"as pregledati različnost idealov. ^ ki so l«>»"f!i civilizirano človcštv«>' v tive ->«/vražtii stranki, p<*sJaj;i!' v»iitif» l»«»lj jiisi^o, ,la s»* jxk^lnvitni 1 vzr»#ki tegji sovraštva tikali \ j>o 1 stopanju večjih držav z malimi iu 1 v medsebojnem ovlnoiiju.	i1
Rekel je. <la je Avstrija, ki je' !napadla Srbijo, in Nemčija, !;i je 1 navalila na Bolgijo. zbudila i'.a- : jveslno-vt civiliziranega človeštva.' I ki je spoznalo, kaka strahota j - ' militarizem za hod«H-no~t. K«len i 'narod za drugim s»* je <l'viguil ter -se postavil »asjnoti armadam, ki , s«» jim pretile H]>raviti na Koleu;» ;pred učitelja Avstrije. nem>ko ee-i sai-si \*o.	i
Niti primerjati se ne more. kaj ,
i bi pomenila nemška zmajja in kaj' j t "l
zavezniška. Nič ni bolj gotovega, kot da s-.- bodo ideali narodne <vo- J i bode, razvoja in neodvisnosti raz- { ;širili sporedno z zaveKniškimi u- 1 jspehi. Nič pa tudi ne more biti [bolj gotovega kot to, da bi v so-! 'razmerju z nemško zana go ozemlje', I pod nemškim ekonomnim. kultur-jnitii in poli tirnim gos^iotLst voni ši- . i rilo kugo po eeleffn S", etn.
"Od uspeha bojev z;i nadvlado
I teb dveh idealov ", j»' rekel l»;i'l-! four. "•»•<ie*ra iz nel«a. <lruge<;n i' , .pekla. — je ndvi«aia unsoda sveta.
Rekel je tudi. da upa. da bo ona posledica te vojne tudi rešitev !>al-kanskeira vprašanja.
"Daj :i»ibo", je rekel, "da Ikh1o| I balkanske države (b-b žne zavezniškega triuml'a. In kadar bo raz -j glasen mir — ne nemški, ne ;iii«i!e-ški, ne francoski mir. temveč mir civilizacije — bodo <Hii, ki .so daii; svojo kri in bogastvo v tem boju.! dobili sad za svoj trud. Čutili bomo, še tako velike, tla so bile vredne. kajti za posledico hodu imele, da bo svet svoboden."
Poročilo z fronte
Pred kratkim se je vrnil v Ameriko z evropskih bojišč nek colo radski sodnik, ki ve povedati marsikaj značilnega.
Sodnik Ben B. Lindsev. doma iz Drnvera, Colo., se je nahajal na 7.000 čevljev visoki «rori nad do-Inio reke Piave ter opazoval avstrijsko umikanje pred Italjani, ki se je izvršilo pred nekaj tedni.
Sodnik je dospel včeraj iz An-j klije na neki angleški bojni ladji. V Evropi je bil šest mesecev ter se je večino te«a časa mudi! na raznih frontah. Pravi, da je videl ve jliko zeio značilnih prizorov, iz-I med katerih ga je pa eden najbolj [presenetil.
To je bilo korakanje ameriških mornariških čet v pozicije pri; Chateau Thierry.
—	Prepričani bodite, da je bilo to nekaj posebnega, nekaj, česar, ni mogoče dovolj jasno povedati. — je rekel. — Videl sem fante, ki j so šli v boj na ivljenje in smrt. Hodili so visokozravnanih glav in nazaj potisnjenih ramen. Na obrazih vseh je bila zapisana odločnost. Videli so jih Francozi m Angleži, videli so jih ravno take kakor jaz, in so se jim čudili. Pogled nanje je bil za Francoza kakor dobro vino.
Sodnik je povedal, da je deloval v Franciji, Angliji in Italiji , pod nadzorstvom Bureau of Information. Ko se je mudil v Italiji, je z neke višine opazoval boje ob reki Piavi.
—	Bil sem na opazovalnem pro ,
še. ali se je pripetila nesreča ali pa zločin. Orožniki preiskujejo. '
Drago vino.	1
Pred kratkim je bil prodan na 1 otoku Vi^u en hektoliter vina, ki ] j* je imel 14 stopinj alkojiola. za
1000 kron. ali po deset krom liter. ;
]
Draga živina.
Na sejmu v Gym (Bftbu) na ' Ogrskem je hil pred kratkim pro- ' dan par voiov za 26.000 kroe. Kupec ima vole. prodajalec pa papir; kljub temu, da so voli tako dragi, ] je vendar prvi na dobičku.	'i
štoru na Monte Grappa, — je rekel. — Z menoj je bilo tudi nekaj italijanskih častnikov. Od so-vražniške postojanke nismo bili preveč oddaljeui. Pred izstrelki iu granatami nas je čuvala del>Ha?V. kamnita stena.
V nekem sektorju, kjerso Italjani sledili avstrijsko bazo za živila in streljivo, so neprestano rastajali požarji. Kakorhitro je izbruhni! oirenj. je eksplodiralo l>o nekaj ^'"»mat. Sovražnik je precej hitro «rasil. tako da ni imel prevelike škode.
Zdi se mi, da je bil sektor ob Piavi najslabši za sovražnika. Prepričan sem, da bi haljam. «*•»» bi imeli na razpolago še dve ali tri močne divizije, sovražnika popolnoma premagali.
Morala italjanskih čet znaša 100 odstotkov, dueini je morala avstrijske armade ko» nič.
V. istim parnikom -e je vrnil lu-di major (i. H. Putnam, veteran iz državljanske vojne. Mudil se je An«rliji pud pokroviteljstvom War Aims Committee.
Nemcem trdo prede
—
Na zapadnem krilu se bore Francozi o Amerikanci, na vzhodnem p«. Francozi, Angleži in Ita^ani.
j Pariz, l'S. julija. — Nemci so se umaknili preko reke Marne. Sedaj se že umikajo pu ozemlju, ka-terega so bili zadnji dni meseca maja tako hitro prekoračili in za« vzeli.
Ker jih zavezniki neprestano obstreljujejo, ur more biti to u-nukanje posebno lahko. Situacija postaja z vsakim dnem bolj nevarna. Nemce vzdržuje samo to, da napadajo na obeh krilih fei j da poskušajo dobiti iu obnoviti stare zveze.
Ludendorfr iu kronprine nista
: dosegla onega, kar sta nameravala
Hote!a sta sprav ti preko rek* i 1 ! Marne vso silo svoje armade in
j zavzeti mesto Rheirns ter mesta
v bližini.
Zavezniške čete franeosko-amc-, riške na zapadnem t«*r francosko angleške in italjan>ke na vzhodnem krilu drže cesto iz Chateau Thierry do S»issonsa in železniško progo i/ VIlle-en-Tardenoi« v Iiheiins. Nadalje sta v njihovih rokah tudi važni mesti Chateau Thierry in Dormans.
Ko so bili Nemci prodrli v to ozemlje, so si bili svesti zmage. To je razvidno iz tega, ker so postavili tam veliko skladišč ter drugih poslopij.
Sedaj m, izgubili tudi Oulchv-le-Chateau iu' Roeourt. Veliko v-prašanje je. če se bodo zamogli 1'inakniti iz ozemlja, ki se nahaja severno od teh dveh mest.
Najbrže se nameravajo Nemci umakniti do reke Vesle. Krog te reke je pree-ej mest in višin, na katerih bi se Nemci prav lahko utrdili.
Ce hočejo na vsak način vzdržati reko Aisne. se bodo utrdili na desnem bregu Vesel ter poskušali kolikor dolgo mogoče držati mesto Soissons.
Za obrambo bi jitn prav dobro prišla tudi reka Ardre ki teče 7 gora pri Rheinisu.
Pomisliti je pa treba, da zavezniške čete že napredujejo po do-lini reke Ardre. S pomočjo armade bavarskega princa Ruprech ta in z raznimi rezervami, bi lahko general Ludendorff vzdržal ofenzivno fronto ter se pripraviT na nadaljne operacije.
Vse je presenetilo bojevanje, ki <e vrši zadnjih jmr dni zapadno od Oise. Zavezniki so napadali pri Baihuilu in pri Montdidieru. To so bili samo lokalni napadi skoraj brez vsake artilerijske akcije.
Nemški prestolonaslednik je na prosi blavarskega princa naj mu p'*šlje pomoč. Ali bodo Nemci uporabili svoje rezerve, da bodo obdržali oddelek ozemlja južno od Aisne?
Oni najbrže nimajo več upanja cd kar so spoznali moč i 11 moralo zavezniške ofenzive. Kje naj pa uvedejo kako splošno akcijo T
Ali naj jo uvedejo y Kampanji proti G 011 rati du ? To bi bilo delo ki bi ne doneslo nobenih uspehov. V okolici Meuse « von Gallewit-zoin? Toda Meuse je preveč oddaljena od Kampanje.
Ludendorff ima lahko upanje, da edinole v okolici Oise in Aisne nekaj doseže.
Bojaki, naročajte se na "Olat Karo4a'\ najveorji davenaki dnevnik v Zdrni. drterah.
OIiAS XABOPA. 2T. .TTO. 1918.
Jugoslovani nimajo zaupanja v avstr.
vlado
• i _
. k
Po zborovanju, ki j»i vršilo dno 33. aprila v Pragi, ko se ie vršila svei-ana zaprisega češkega naroda v prisotnosti Jugoslovanov, da bodo vstrajali v borbi za svobodo ter se je položilo temelj češko-jugoslovanski solidarnosti v skupnem boju za svobodo, ni ostalo pri praznih besedah navdušenja, kakor je stara slovanska navada, temveč se je takoj prešlo k delu za skupno politično nastopanje.
Da so Jugoslovani in ('elri odločeni raj še poginiti v borbi, kakor pa so dati vplašiti ali pa zapeljati z navideznimi ugodnostmi, s praznimi obljubami avstrijske vlade itd., priča naslednja vest iz ljubljanskega ''Slovenca", ki dokazuje, da so naši v domovini trezni, izkušeni in odločni politiki, ki s svojimi modernimi nazori popolnoma opravičujejo našo trditev, da bodo svobodni Jugoslovani zmožni uspevati v svobodni Jugoslaviji ter stopiti v kolo naprednih narodov:
* . •	. 3fjMB /1
Izjava Jugoslovanskega kluba in Češkega Svaza.
Dunaj, 18. aprila.
Predsedstvi Jugoslovanskega kluba in Češkega ( Svaza sta danes jwipoMne po skupnem posvetovanju o premembi v zunanjem ministrstvu izdali naslednji ko- 1 munike:
— Ker j«* grof < Vrnili podpiral aneksijsko politiko nemškega cesarstva ter sam ustvaril novo netivo na vzhodu z aneksi jami in drugimi napačnimi ukrepi, ker se je frivohio igral s pojmom narodne samoodločbe in je s samovoljnimi premembami dokumetov s pomočjo e. in kr. 1 poslanika p!. Wiesiierja omajal vero v poštenost avstrijski- diplomacije, se je vedoma odstranil z edino mogoče poti, ki bi čimprej mogla silno trpečim naroodm monarhije prinesti mir. S svojim govorom pred nepoklicanim forom, v katerem je Nemce in Madžare hujskal proti so državljanom, čeprav je natančno vedel, da so naši narodi solidarni z voditelji, in s katerim je brez vsakega razloga tolebil \T svet z debato o prejšnjih mirovnih poskusih, je zopet podaljšal vojsko za nedogleden čas. Diplomati-čna samostojnost je s Cerninovo pomočjo doživela drugi Kraljevi gradeč, žal ž njo tudi mir, ki avstrijsko-ogr-ska demokracija tako hrepeni po njem.
Mi < 'clii in Jugoslovani smo kljub nemškemu zasmehovanju dosledno zahtevali demokratizacijo tudi zunanje politike posebno udeležbo ljudskih zastopnikov pri mirovnih pogajanjih. Naš predlog za spremembo list a ve v tej smeri pa so nemške meščanske stranke roga-je odklonile. < e t e stranke, ki so proti Slovanom vedno klicale na pomor absolutizem, danes govore o demokratizaciji in neodgovornih faktorjih, moramo to označiti kot hinavš'"ino, pravtako, kakor je vse to ogorčenje proti "veleizdajalcem*\ ker danes vidimo, da gori omenjene stranke odpovedujejo državi pomoč, glasove in zvestobo, kakor hitro zgodi kaj. kar njim ni všeč.
Ta vrišč vojsko le podaljšuje in je toliko bolj vreden zaničevanja, ker krščanski socialei in nemški naci-onalci dobro vedo, da zastopajo le neznaten drobec prebivalstva ter d i za svojo vojno politiko v parlamentu nimajo ve.-ine.
Naša delegacija bo kakor doslej tudi poslej zasledo 1 vala demokratično mirovno politiko z namenom, izvoje-vati avstro-ogrskim narodom takojšen mir, ]>o katerem naj se obenem ustvari tuui med njimi trajni mir.
Do novega zunanjega ministra nimamo zaupanja z ozirom na njegovo preteklost ter z ozirom na dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Madžarov. Tudi on bo, kakor grof Cernin, namestil samostojne taktike, ki hi odgovarjala gorečim mirovnim željam vseh avstrijskih ogrskih narodov, vodil politiko pod vplivom od zunaj, ki hrani tuje interese ter zasleduj« enostranske narodne cilje.
-ooo--
Naprej zastava Slave!
-000--' <
30. inaja 1P'7. — Dunajska deklaracija. — 30. maja 1918. — Jugo- <
tlovanski klub. — Srbska vlada. — Jugoslovanski Odbor. i
--ooo----|
Zii slednji v narodno gibanje med izseljenimi Jugoslovani v A- i mer.ki. moramo — žal — pri/nati, tla pretežna večina slovenskega i de'a narotla še danes ne razumeva svoje težke, velike in odgovor- i nosti polne naloge v sedanjem času. Mlačnost, omahovanje, nezave- 1 d nos t in zaslepljenost so odgovorni za naso brezbrižnost v splošnem > narodnem bojii, nerazumevanje narodne dolžnosti je krivo, da se še 1 tako neznaten de! Slovencev v deležu je in sodeluje v narodnem giba- i nju.	i
Slovenci v Ameriki nižino v narodnem oziru storili dosed a j ni- > ti en del svoje dolžnosti ter smo zaostali daleč za požrtvovalnimi in i nar nlno-zavednimi brati Hrvati in Srbi v Severni in Južni Ameri- i ki, še neizmerno bolj za svojimi rojaki v stari domovini.	i
Od prvega početka so stali ravno slovenski poslanei na čelu na- 1 rodnega gibanja v domovini: oni so bili glava in duša celega po- i krita — ostali so to do danes.	j
Slovenski poslanci voditelji celega jugoslovanskega gibanja v I domovini — Slovenci kot celota plamteč vzgled narodne zavesti o- r stabm Jugoslovanom. — prvi boritelji za svobodo, širitelji najodloč- 1 nejšega odpora proti krutim zatirateljem.	v
Enodušm st slovenskih mož in žena, da, celo otrok, se izraža v 1 splošnem prostovoljnem plebiscitu; do poslednjega moža, do posle-'s dnje žene str.je za svojimi voditelji trdno in odločno v boju za svo- ^ bocti.o narodno državo.	"	J s
To odločnost in enodušnost Slovencev slave in postavljajo svo- s jim rojakom v vzgled Hrvati in Srbi v domovini, Slovencem v do- t movini dajejo prvenstvo v narodnem boju tudi izseljeni Jugoslo- c vari.	|1
"Jugoslovenska Drža> i" v Valparaisu je posvetila celo števil- 1 ko od 1. junija t. 1. proslavi obletnice ^lajske deklaracije Jugoslo- 1 vanskega kluba na Dunaju, prve napovedi odprtega bojevanja pro- r ti tiranski Avstriji za dosego pravic, razvijanju narodnega gibanja 1: v domovini :n v inozemstvu.	1
Najodlieuejše meste pa je odstopila slavospevu Slovencev v do- n mos;ni in njihovih voditeljev.	g
Objavljajoč te slavospere od strani najplemenitejsih in najbolj c
požrtvovalnih hrvatskih rodoljubov v Južni Ameriki izražamo iskreno željo, da bi vzpodbudil tudi naše rojake v Ameriki k posnemanju svojih bratov v domovini, vzbudil njih narodno zavest ter jih podžgal k deianski udeležbi v narodni borbi.
Pod gorenjim skupnim naslovom proslavlja "Jugoslovenska Drilava" slovensko ljudstvo:
SLOVENIJA, — BODI ZDRAVA!
Naprej zastava Slave, Xa boj, junaška kri. Za blagor oeetnjave Xaj puška govori!
Simon Jenko.
*
Danes si Ti. Slovenija, čast naša in slava naša. Danes si Ti pr^dvoditeljica borbe, svete borbe za svobodo in življenje.
Tvojo sveto zastavo visoke vere in velike nade, si dvignila visoko <ta jo zagleda ves jugcsovlanski rod in stopi pod njen svetli zn; k. Razvila si visoko in vzdržala z zanosno silo v tem silnem boj-nem viharju zastavo slave in ponosa, zastavo SLAVE!
t'nst Ti, Domovina, mili naš slovenski kraj J
Slava Ti, Slovenija, jnnaša kri naša!
Slava in Cast Ti. dežela Vodnika in Vraza!
V času najtežjega trpljenja in največje narodne tragedije, ko ,ie potrebna globoka ljubezen in silno stremljenje in ko se edino sorod ii cut i vežejo v skupno g'oboko ljubezen in silno stremljenje, soj stal; Tvoji sinovi na čelu gibanja zasužnjen je Jugoslavije.
Ti si prva, zapadna Jugoslavija.prva začela v tej vojni v rob-»tvn dvigati ustaške Tabore, slično, kakor si bila verna družica (iubčevih usta j. Po tvojih deželah se razlega danes junaški krik po svobodi, po Tvojih ravninah in hribih se valovito razlega in grm ustaška pesem :
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravieo. Ki terja jo naš dom!
Naprej, Zastava Slave!
Nastopil je veliki čas, naš, Slovenija, naš, Jugoslavija, čas jugoslovanske zgodovine, nove Jilrije, Vodnika in Gaja, nove Slavi je da se posveti Gospa Sveta s krono svobode.
Ti si, dična Slovenija, na dični predstraži dežele in države na ser dežele In države Slovencev. Hrvatov in Srbov.
In moško stojiš, čuvaš viteške bregove našega doma.
In prišel bo čas. ko bo ponovno zaoril, kakor v oni dobi Taborov. klic Ljudevita Posavskega in Matije Gubca.
Prihaja i"*as, katert-ga so tako dolgo pričakovale generacije, osvobojenja, čas zjedinjenja
Ti si. dragi slovenski brat, začel -dvigati ustajo in dal svojim hrvatskim in srbskim bratom znak požara, kakor v času km^tskih 1 uporov, ki si enako levje in sokolsko stal na obrambi narodnih pravic do poslednjega trenutka.
Da! si znak za ostanek s svojim zunanjim vzpodbujanjem moči:
— Vstar.i, narod, Domovina te zove!
Slovenski Sokol je visoko razgrnil krila, poletevši v višine — svobode.
Slovenski kmet se je opasal 7. levjo močjo, ne bo se umaknil s prara borb*\
Stoji krepko in poziva v boj :
Mati mi je očetnjava, Ilajdmo, hajdmo zanjo v boj!
Naprej, Zastava Slave!
Naprej, Slovenija!
Hodiš po veličastni poti svobode. «reš po poti Kalvarije proti Vstajenju.. .
Naprej, Tvoja bo zmaga, ker Ti bodo sledili viteški sinovi s hrvatskih zagorskih brdin in srbski junaki s Kosovega .polja.
Bodi zdrava, Domovina!
Naš TI ud an i in žarki pozdrav izgnane Jugoslavije, v kriku o-svobojenja in zjedinjenja:
Za blagor Očetnjavo Naj puška govori!
M. Bartulica.
Nujno vprašanje in interpelacije Jugoslovanskega kluba
V seji dne 19. februarja je stavil Jugoslovanski klub na vlado nujno vprašanje in vložil 42 interpelacij. izmeti katerii se nanaša velik del na politična preganjanja.
Interpelacije se nanašajo po vrsti na:
1. — interniran je pisatelja Vladimira Levstika; 2. — prega-' njanje župnika 1'rfaa Hafnerja v Ojstrici pri Spodnjem Dravogra du ; 3. — na preganjanje v Baski na otoku Krku; 4. — na preganjanje M.he Smovčif-a v Trogi-ni; ."». — na rekvizietjo ribiških mrež v Trogiru ; 6. — na oprošče-nje ribičev od vojaške službe; — 7. — na rekvizieijo sena po vojaštvu v občini Last nič na Štajer-ksem; S. — na gospodarstvo pri aprovi.Taciji, ki ga je vršil okrajni predstojnik O. Deutsch v San-skimostu v Bosni; 9. — na razmere v vojaških barakah na Brezovici; 10. — na preganjanje uči-teljiee Leopol-dine Kos v Idriji-11. — na razdelitev pošiljat ve moke iz Nemčije; 12. — na požig po o. in kr. četah v Ašanji pri Kupinovem; 13. — na Preganjanje poštnega ekspedienta Antona Brožič a v Plavah; 14. — na pre-J sanjanje pisatelja dr. Ivana Laha; 15. — na nasilnosti mažar-| skih vojakov v Št. Petni v Savinjski dolini; 16. — na ravnanje J s črnovojniškimi delavci iz Kranj ske i'n Štajerske v Goedingu prii tvrC'ki Sisniim; 17. — na vojne dajatve v sodnem okraju Brdu:j 118. — na preganjan je posestnik.", Martina Cernute iz Loga, okraj Tolmin; 19. — na vmešavanje dveh častnikov v varnostno slufc bo; 20. — na preganjanje učitelja Antona Gaberca y Naraplah na Sp. Štajerskem; 21. — na. preganjanje Slovencev v SI. Bistrici; 22. — na ravnanje g 36. ani
bataljonom 27. strelskega polka -23. — na preganjanje Ferd. Seko-vanioa, bivšega trgovca in posestnika na Bledu; 24. — na preganjanje deželnosodnega svetnika Franca Mavarja iz Rov raj a; 25
—	na preganjanje avskultanta dr Martina Kluniča v Rovinju;
—	na preganjanje učiteljice Matrice Trinajstič v Vrbniku; 27. —
na preganjanje prebivalstva aj sodnem okraju Bud v i in občin i Grbaljn radi obnašanja »prebivalstva med črnogorsko okupacijo-28. — na preganjanje tovarniškega uradnika Frana Boriča v Tržiču ; 29. — na rehabilitacijo srednješolke mladine v Bosni in Hercegovini; 30. — na preganjanje jur^ta Henrika Horvata iz Ljubljane; 31. — na preganjanje dr. Joispa Boroša v Splitu; 33. — na, preganjanje učiteljice Marice Prodan v črnici (Istra); 34. — na preganjanje srbskega prebivalstva v Drnišu v Dalmaciji; 35.
—	na ravnanje z vojaštvom po » nafcizdravniku Burianu in nared-'« niku Bauerju; 36. — na razmere' med interniranimi v nekdanji < srraničarski trdnjavi v Turonju: j1 37. — na zlorabo uradne oblasti | in na goljufijo nadkomtsarja dr.f. Casapieeola pri c. k. policiji v Go-j riei; 38. — na preganjanje nan- i učitelja Rad osla va KnafI »"a aj Dobju pri Planini; 39. — na izplačevanje prispevkov za <preživ- j
j ljanje; — 40. na postopanje rav-' i riatelja drž. železnic dr. Smitza- < j41. — na konfiskacijo "Sloven-, j ca*'; 42. — poslanec dr. L. Po- <• gačnik je btterpeliral domobran- i skega ministra o odredbah, ki so 1 potrebne, da se obdela pri nas i polje; v ta namen naj se odpuste « takoj starejši letniki od vojakov 1 in dajejo na širši podlagi kot do- i slej dopusti kmetom in kmetricim 1 delavcem.	t
Polet preko Jadrana
Brindisi, 25. julija. — Od onega časa, ko je Ikarus delal svoje prve poskuse z letalnim strojem, >o zrakoplove! že velikokrat preleteli Jadransko morje, morje med dalmatinsko obalo in italjan-ko. Med Albanijo in Italijo znaša razdalja sto milj.
Časnikarski poročevalec TV. Price je tudi preletel to pot ter napravil v manj kot dvajsetih lirah sledeče:	t
Dvignil se je v Brindisi ter poletel v Valono. Ogledal si je novo italjansko fronto v Albaniji. Poletel je v Fieri, mesto, katerega so odvzeli zadnje dni Italjani Avstrijcem. Zatem je obiskal admirala in generala, ki poveljujeta italjanskim četam v Albaniji. O-biskal je najstarejšega angleške ga mornariškega častnika v V a Ioni. Kopal se je v reki Vojusi, ki je tvorila staro italjansko frontno črto. Obedoval je na nekem vrtu, s Uaterejra se vidi na vso Valono in kjer imajo Italjani <voj glavni stan. Ponoči si je o-«iledal obstreljevanje Drača ter vrnil z zrakoplovom v Brindisi.
Vse to je torej napravil v manj kot dvajsetih urah.
Interpelacije Jugosl. kluba
Preganjanje nadučitelja Lorenca Horvat na Koroškem.
Interpelacija poslancev dr. Ko-rošca in tovarišev na pravosodnega ministra:
— Celokupna slovenska inteli ?eaea na Koroškem, posebno pa učiteljstvo je nemško nacionalnemu uradništvu trn v peti. Tistih par slovenskih učiteljev, ki so se š' obdržali na Koroškem, neprestano vznemirjajo z nevtemelje-neini premeščanji in vsakovrstnimi malenkostnimi nagajanji de-žehifgra nadzornika in jim s tem prizadevajo škodo.
Tako je bil med drug mi nad učitelj Lorenc Horvat brez vsakega povoda iz "službenih ozirov" prestavljen najprej iz Zale v — Pontafel in od tam leta 1913 nenadoma v Glosbanieo. C. kr. nau-I'nemu ministrstvu se je zl ju brio dotično nad učiteljevo pritožbo rešiti šele čez dve leti. esveda v negativnem zmislu.
Koncem septembra 1916 okol v ure zjutraj sta prišla v šolo v Globasniei dva orožnika straž-mojstra z nasajenim bajonetom. Ako bi slučajno ne bil šole prost dan, bi bili otroei priča, kako so
orožniki z nasajenim bajonetom , preganjali nadučitelja. r kazali so mu, naj pokaže svojo knjižnico, v kateri se baje nahaja knjigi. "Balkanska vojska"'. Eden straž-mojstrov je rekel, da je knjiga velika in zeleno vezana, dočim je drugi trdil, da je majhna in rumeno broširana; naslov knjige da je neznan; vendar da se v nj*\i opisuje balkanska vojska.
Nasdučitelj je svetoval orožnikom, naj dobita od ovaditelja na-tačnejše podatke, nakar se je e-' den orožnikov res odpravil k trgovcu Avgustu Paaru v Globasniei, da bi mu pove^dal naslov do-» tične knjige. Tudi Paar ni vedel nič natančnejšega povedatL Nobeden izmed orožnikov, ki sta prišla na hišno preiskavo, ni znal slovensko. Nadučitelj jima je ponudil Simon Gregorčičeve poezij je in rekel, naj dotičnega sodnika oziroma avditorja opozorita! posebno na pesem "Soči" ter je priložil tudi nemški prevod. Odposlanca pravice sta knjigo dejansko prevzela in od tedaj se več ne sliši o kaki preiskavi.
Ob sebi se ume, da je bila cela vas pokonci m stališče nadučitelja je bilo moralno težko oškodovano. Oblast ni smatrala za .svojo častno dolžnost, da bi dala nadučitelja kakoršnokoli zadoj šcenje. da bi preganjala obreko-[valea in občinstvu, na pr. z dopisom na županstvo, dogodek po-f.iasnila.	*
j Zato vprašamo dotične justič-ne oblasti oziroma gospode, ki j m je orožništvo odgovorno t. j. ju stičnega in domobranskega ministra. ali sta pripravljena, podrejene justične in varnostne or-jrane poučiti, da ne more vsaka nezm iselna ovadba nemško-na-cionalnih individuov brez vsake presoje opravičiti brezobzirnih h šnih preiskav, da jtudi morebitno delo o balkanski vojni še ne sme kratkotnalo veljati kot dm kaz za veleizdajo in da je dc^ž-nnfct oblatsi. da v slučaju, ako se koga na ugledu oškodovale, mu dajo tudi sadoft&oje.
Kupi mrtvecev
Amcrikaci so našli ob Marni cele : kupe mrtvih Nemcev. — Mama je 1 polna mrličev. r— Dezertacije v ;
nemški armadi.	!
<
Z ameriško armado ob Marni '
26. julja. — Amerikanske čete ki prodirajo ob Marni, so našli ; na tisoče Nemcev, ki so padli te kom umikanja od ognja ameriških | strojnih pušk. V nekem kot pod k-a zaokroženem okrožju so bila tla pokrita z mrtvimi Nemci. Ame-■ ikanci so j h pokopali kolikor soj jih mogli. Ceni se, da je tam padlo 2000 Nemcev.
Kmet,.«- <-b Marni so poročali da \ i«le-» po reki plavati tru- ! i In nemških vojakov. Vojaške o blast i poskušajo najti način, kako i sčist ti reko mrličev.
Tri dni potem, ko so se Nemci :<maknili iz Chateau Thierrv, so Amerikanci našli na Mont St. Pere ene^a Nemca skritega v neki kle-ti. ["jetnik je rekel, d je že sit
ojne in se je odločil, da se skr-jc. ne glede na to, da mu je primanjkovalo hrane ter je iskal prilike. podati se zaveznikom.
Rekel .je. da nemški vojaki ni--o zadovoljni z načinom, kako se razmere razvijajo .ji da vlada med njimi splošno mnenje, da (presto lonaslednik ne more dopeljati dovolj ojačenj ali živeža, da bi po magal četam, katere napadajo za-j
vezniki «i,t iutrji.
• i . *
Amerikanei so z zanimanjem o
pazovaii, s kako poželjive*?*if» je jedel ujetnik, ki se je post 1 cele tri dni. Prosil pa je Amerikance da naj ne poročajo o njegovi de-zertaciji. kajti, ako bi to storili in da bi on šel nazaj v Nemčijo, bi bil vstreljen.
Stavka v Angliji
Prisilna vojaška služba bo morebiti končala stavko angleških delavcev. — Nekateri so že pričeli delati.
London, Anglija. 26. julija. — Situacija stavke še vedno vzbuja \eiik nemir. Vladna ponudba za preiskavo stavke je imela ugoden učinek in svarilo ministrskega predsednr ka Lloyd Georg:e-a., tla bodo poklicani v armado, česar so bili do zdaj oproščeni, ako se ne povrnejo na delo, bo morebiti razjasnilo položaj.
V	mno«rih tovarnah so se delavci že vrnili na delo, toda večini)
stavkarjev še vedno noče delati Mnoge delavske zveze so sprejel« vlado pon*vdbo za oficijelno pre iskavo in so izjavili, da so pripravljeni vrniti se na delo; samo maj hna zveza bakrenih delavcev ni za-'ovoijna.
Zveza neizurjenih in polizurje ni h delavcev je pri volji, povrnit* "*e na delo, toda odvisni od izurjenih delavcev, ki morajo oskrbovati stroje, in dokler se ti delavci if vrnejo na delo, tudi drugi ne morejo delati.
V	svojem svarilu je Lloyd George rekel, da so nekateri delavci Šli na stavko proti volji svojih voditeljev ter so poskušali prisiliti vlado, da izpremeni svojo po lltiko, ki je bistvenega pomena za
' ojno. Kekel je tudi, da so miljo- • ni drugih v ved ni smrtni nevarnosti na bojišču v Franciji, ti delavci pa da so prosti vseh teh ne-varnosti, kajti njihovo delo sel -matra za zelo vtižno za debelo.I ker izdelujejo materjal za armado a
Stavkarji so danes objavili, daj, ie 100 tisoč delavcev na stavki-vlada pa trdi, da jih ni več. kot 15 tisoč.	7'
Torpedi rana angleška križar ka.
London, Anglija, 26. julija. — Sinoči je angleška adiniraliteta raznanila. da ie bila angleška kri-žarka "Marmora" torpedirana ii» potopljena. Trije možje posadka se pogrešajo in se domneva, da =o bili ubiti.
Adiniraliteta tudi naznanja, da jt nek angleški torpedni čoln v siedo nasedel na obrežje in se je pozneje pogreznil. Pogrešajo se trije možje posadke in so najbrže utonili.
S
Maksim Gorki umira.
Stockholm, Švedska. 26. julija Slavni ruski novelist in revoluci-jonami agitator Maksim Gorki u-mira.
Preki sod na Rumunskem.
London, Anglija, 26. julija. — eser Zeitung"* v Bremenu je b.vedela iz Bukarešte, da je bilo n,munskemu kralju naročeno, da razglasi nad rumunskim ozemljem preki sod.
NAZNANJE NAŠIM ODJEMALCEM!
Columbia plošče, ki igrajo na obeh straneh in obsegajo 10 inčev j bodo stale po prvem avgustu S5c. kos in ne več po 7.V. Prosimo, xla naši odjemalci to tudi upoštevajo.
Obenem pa- poročamo, tla smo dobili 10.000 novih glasnih in zelo krasnih čeških plošč, valcarje. polke. marše s petjem in fino godbo. So zelo glasne in zagotavljamo vsakega. «la l>o povsem zadovoljen. k»-r mu bodo gotovo ujra.iale.
Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za ples. marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 22tf0 — E J410 — E 1688 — E 127S — E ir>:iL>; valearji: E 1687 K 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba v Pragi
Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Columbia Gramophoni in rekordi: pišite po cenik.
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke etne za francoske dolge. — Max Kleisher, 2">8 Lewis St.. Memphis, Terra.
POZOR, ROJAKINJE!
Želim se seznaniti s Slovenko od 18 do -J8 let slant. Katera ima resno, voljo, naj mi piše in jiošlje sliko ter na zahtevo jo tudi jaz pošljem. — Augustus Ste.rmec, Box 44r>, Hoovers vil le. Pa.
.—	j
JETIKA! JETIKA:
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novolznajde-nim zdravilom Neuniasau. Dosti ni treba govoriti o tem izvistnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, ho žc videl nje<r:i veljavo. Zdravilo Neu-masan košta	in se dobi pri:
A. B. KOLAR CO.. 1(27-7 26x ) Nashwauk. Minn.
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno lUUfDiro Dr. Rlchterjevesa
PAIN-EXPELLER
Zaoe»ljiro irMitro tj Ttron]« pri r»vn.»tl^aia
bolečinah, prehladu, ufiUTljnJa itd.
Jedloo pravi s rarstreno znamko sidri
lic. a O. t lekarnah in ursTnmt od F. AD. RICHTER A CO. 74-SO Washington »tmk New York. N. V.
Mnogo ljudi je bolnih. £SEi Dr. S. MAINSHIP i
pove ranico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. |
Sr'wKSEan* Jbh	i U J
Ml NE ZORA- .^^^^HBX^J/ I'l^^t-Ti'
ss&A^n0 ralHfiK^f
DAWLCZ& m§m	itttit
JJ^OZDEAV- S^Or^i ^^g^Sfer y
Govorimo vaš pnnr M ||» MOIIID Nasproti Kaufman jezik rnUli lin« mAnonir Baers trgovine
_ naslednik prof. dr. SLOAN-A
416 SIXTH AVENUE, SrfcOALisr	PITTSBURGH, PA.
PM: T»o X ». «o 1	tod » » d«, L popct
MMMflflM—OBBBBPCfinnnnnnnnnnnB^
_ OTiAS NARODA, 27. JTL. 1913.
—--—= |
,	SOX.MSSS AMD ^.KCH ClFiS At SALVACE Vto^'^^S^^r^S^
KAKO SE VARČUJE Z MATERJALOM V FRANCIJI.
Na Vrhovih
Spis;)t P. Perko. (Nadaljevanje.)
Okro« ustnic mu jo trepetalo. Oko 'ion je nemirno lovilo njen pogled. Ni vedel, ali je sitoril prav ali ne... Ali mu ho zamerila ali« ne...
"F-nniea, je-li da ni res in da lie po i« Jej;. *'
V Kinničini duši je vst- I odpor. S kau;» pravico sprašuje in ji: hrani ' Ali mu je mar dala be-' sedo *
"•I;.* i odidem"*. je rekla odloč-i no. " m danes je zadnji dan.""
"Z doji dan... Iu ja/ sem mi-; slil - . a j veš .. "
Kal o je hi! -vendar boječ in ne '< okret' ,i! Kako mu je na vsem ve-' deuju ležalo nekaj težkega' Ta' postava, močna sicer iu visoka, se! je sklanjala pod neko notranjo' pe-zo. I:i kriva temu je hila men da ona...
Kakor zavest lastne krivde ji i«' prešle preko sira. Kant se ji je za-11 sini J i!.
Veni. kaj mi-liš — tola pozabi na to. (>betat.i ne morem ničesar. Morda pozneje, ako kdaj tpri-p dem domov... Toda težko! — lull saj ji dryih mnogo, ki bi rade pri-l sle v vašo bišo iu sem jim na poti. Ostani zdrav in pojdiva vsak sv«-: jo jm..."	N
PiM ala mu je roko in odhitela !i po »»te/,:. Mohor je bil zapazil sol-', zo v ntjeto-ni	In ona — zde-l(
lo se ji j.* — jo j.- zapazila v nje.-j j govern... Pa kaj to! To je oh slu-vesu itak navada.	ji
* Krauieti", je za k lie al za njo,h ko je bila pod Im-gom. "buiii'j s»W'Ha po svetu! A jaz bom ob ne-ji dfljali hot lil sem <gor m bom ^le-| dul proti irorenjski strani..." ^ Zadnje besede so se izgubile v \ daljavi in le .slab odmev od ms-'i sprotnega hriba jim je bil (m I go. I { v or.	h
"Požten j«» in d«>her". je pomi-J slila : "gotovo je »najboljši izgled j vneli, kar jih je tu okrog. Ampak! t* okni uo>t iu zadrega... K j, po svetu s,» ljudje vs»- bolj	skI iu'*
olikani. — Prav je. du gram!" j»
IL	h
Moj liog. ta dolga vožnja od do-\ ni a pa do Vrhov! Ali ni bilo na tej'> j>oti. kot da se je vse /.awzaJo /o- ) per njo. kot bi ji hotelo očitati: kam gi*eš in čemu greš?	j,
Ze od doma ni mogla o pravem t času. M i/ar ('esen je za gotovo* < obetal, da ji napravi kovčeg oj pravem času. lio napravil, seveda! j Zadnji večer — kovčega še ni hLloj' od nikoder. Drugi dan — nič! j Martin se je pripravljal, da aia-jj preže, pa fesna se od nikoder. Ah, j kako jo je jedilo! Za<knji trenotek.'j ko je bilo treba čutiti, je prišel o-j« lrok in naznanil: "IV-z eno uro ho kovčeg gotov; naj bi počakali.",i Seveda! Martine, po/eni! In šlo ! je proti kolodvoru.	[<
Na vozu poleg nje je sedela se- ^ stra .Marica. Napol otrok «e. a ta' otrok je kazal v očeh tako resno i žalost... Ali ne očita eeJo otrok.!' da gre, ko bi pravzaprav treba ne i bilo .' Na kolodvoru ob slovesu pa'j se je Marica krčevito oklene o-!t krog vratu in zaihti, da -e ljudje'i ozirajo:	i
ranica, zakaj greš?!"' Pa stopi biat Martin, neroden 1 in trd, iu jo vleče proč, čea:
"Ne nori! Ali ne vidi«, da se!] ljudje ozirajo?''	ji
.Seveda! Martin! Mislil m je'; najbrž: "Naj gre! Te.m bolj go-! tovo bodo doma prepisali meni!**. Ne, kilo bi ga ne pozna*!, kako ko-«: inaj čaka na hi*o in posestvo!
rila ji je bila pisala določno,! kdaj odhaja vlak iz Ljubljane. Na postaji 1). jo bo čakala z vozni-j komi; naj nikar ne zamudi. A kaj,j ko je bila založila pismo med druge papirje, ki naj pi idejo v kov-1 čeg: nespamet pa — kdo se bo HjHtmiujal ure in minute. No — v j Ljubljani je mmudila vlak! i Dnuri vlak je odjahal šele po' treh urah.
No. hvala Bogu. da jo je Cila vendarle čakala. To je bila vsaj ena tolažba im tem potu. Ob Čili. ji je bilo lažje.	j
Pa saj ji ni bilo mogoče dopo-j vedati vsepa^ Tako čudno težko vest je imela! In tako zmedenih m »sil i je bila! S pravim namenom <ii šla ml doma: to si je očitala... Kaj jioreče Cila, ko ji to pove!
"N*č ne maraj! Ko se privadiš Vrhov in se oareš proti Ljubljani ter dolenjski strani, potem stavim. da boš rekla: Najlepše je še na Vrhovih...*' tako jo je tolažilo.
Seveda, Cila je govorila po svo-
> S'	"»r. "*?> ■ -»BfJjjp -
. je. Ampak Fruiičino «ree je bilo
še tako mlado ter željno sveta in življenja...
In potem je šlo x voznikom po i dolgi, dolgi f-e-tki se je vlekla kak«yi" v večnost. Cesta pelje do j vznožja Vrhov; n do Vrhov je po-tem še celo uro! i i "Noč bo. ko pridemo do vznož-| ' ja 'je menila rila. I "Ni ' se je začudila Franiea. i "In pote?,) pojdeve še ee !o uro in j po samoti.'"
j "Po samoti", se je oglasili voznik. P.i.1 je mal. širokoipleč. iai kadar je govoril, je strep«! z očmi. 'Brala mu je z obrazu, kot da jima 'privošči dolgo in vamotino pot...
"Po Mimotfi". je godrnjai. "in '(»aziti j.- treba, da ne zaideta. Pota !po bost i gredo navskiiž in luna je nocoj pozna... Tam pri križu ..a-vijeta na levo. Pri križu — Cilat| ;ti veš — pri t istem, kjer se je lan-j sko leto ubil Andrejec... *'
"1'bil.1 ' se je izvilo Kianiei.
< Hjn obraz je miren in hladan.j Ikot da je preslišala voznikovo o-i: ' poni bo.
Voznik se je obrnil napol: !
"1'hiJ. ubil! Kaj hočemo? Vozil j
j je hlod«* in vi h brega se mu j e' ^
iViilo kolo. Zadnji kouiee	se je|
naon.il iu veriga, ki je vezala hlo-j
Ide. je bila preslaba.. . Ali pa se je'
!odpela po nesreči... Kaj hočemo'!
j Hlodi no ga podsidi."
i KranL-o je streslo, da j\- nehote !|
vzkliknila. A voznik jo hladno-!.
'krvno pomežikiiil z on-mi ter se o-f'j
.kreni! nazaj, kot da ni povedali ..	7	1	!
, in.- (nennvaunega.
I'o d'dini so :>'-iži«ralL luči. ko s^n • ' " . 1 vstavili pod iroro. S Čilo sta hireli. '
.da eiuM|»ieje dospela i/ gozdov do '
presek, ki so kakor svetlejše lise ležale j»o rebru in prešle proti vrtni v planoto in senoštet.
"Ko prideva do onih presek — ali vidiš. Franiea j "Vidiiu."
"Ko prideva do presek, potem se bova (»zrli na ravnost do i i po j polju in vso Ljubi jatm boš videla! Iv električnih bpčeli. To je nekaj) i jlfpe,ga. Franiea! Anton pravi, dift'i >o Višiovi vredni dvakrat toliko j. zaradi razgleda na Ljubljano ter j. i ljubljansko polje."	L
In ko ?>ta dospeli do prvega j I ovinka, tetlaj je za.m'.gljalo pred J njima kakor v i/.vezdah in zvezdi- ] 'cah.
"Ah, to je lepo! je morala pri- t
znati Franiea.	i
i. 1 j "Doma bodeva opazovali Ljub- ^
ijauo skozi okno tvoje sobice. Po- ;
| noči jo bodeva videta v lučicuh. j
podnevu. zlasti po deževnih dneh,I;
ko ho zrak čist, bova lahko šteliN
,okna Jia ljubljau>kem gradu." j
Za hi|> ji je prišlo v fsree veselje ] i in hvaležnost. Saj Vrhovi vemlar- j le ni>o tako pu in samotni. In ( i<'ila je tako dobna in tako zado-1; .voljna.	ji
"Saj sem ti pravila, da se pri-J; vadiš kraja ', je nadaljevala Cila. i j"* Pogle j, kako je lepa zvezdnata ] noč! Anton pravi, da tako mirnih^ in tihih noči ni na svetni, nego so'
•	na Vrhovih. Ali mar sliši« kak'] glas iz doline ? Le šutnenje gr.tpe pod hribom! Ko prideva mi vrh, | se niti to ne bo več slišalo. Vse', tiho, kot da je ves svet izumrl..."j]
I Obstali sta in poslušali i v noč. j I Res je šumela grapa in pa veter je; jsrihal list je ier veje ob bližnjem j 'grmovju. 1	;
\ "«Cila. jaz sem se tako čudila in j (tudi d ru tri m ljudem se je čudno
•	zdelo, da si se privadila tu na" Vrhovih."	j
i "Zakaj?" je vprašata Cila ter prost nasmeh ji je igral krog ust-J nie.
I "Samota je so rekli. Ljudi ter sosedov ni. Prodno prideš kam J med svet. se moraš trudit i po strmini gori in doli..."
I4'Tudi samota ima svoje prijetnosti" je trdila Cila. "Tudi sama setn spočetka mislila, da se bom; j težko privadila. A rečeni ti — No, saj boš sama skusila. Stopiva naprej. Franiea! Od juga vleče in ,vroče ti je."
"Ne. Cila. poistojiva ie. To jej •Ljubljana. Da. Kaj sem hotela' i r či ? Cila. bila si v nie$tu. ined; ljudmi; videla si mnogo in se iz-j učila vsega... Povem ti, Ciki, za-j voljo tebe sem šla na Vrhove, a' imela sem tudi druge namene." j i Cila jo je pogledala začudeno, i "Da, hotela sem v svet, med ljudi, služit ali karkoli že... A 1 vem. da bi me ne bili pust&i. ko bij trla. rekla, da grem v mesto; zato' sem obljubila, da ipojdem k tebi.'
•	Od tobe pa bi šla v mesto, v Ljub-'
-
i ljauo. ali kamorkoli že. Iu tega ni-' j sem povedala doma... Cila, ali ni j to grdo in nehvaležno, da delam' istarišem za hrbtom.'"	|
( ila ni rekla nič. Obra« ji je bil • miren, le preko ustnic ji je zaire-1 ]>eta!o in preko obraza ji jo šlo žalostno in trpko... Naposled pa je' j rekla:
Fnrniea. svet ni tako lep. kot
j se telii zd:. J.t-p j,-.	ua fjie<la-š
j od daleč : če <>.i po» !edaš <wl bli-j/ii. li jiokaže drugo lice. si-vet in j pa življenje tam zunaj v svetil: 1
•	kako je vse to ponavadi male cene
!'.m pa od danes do jutri. . . " Franiea je molčala. Ali j. ni nrz-umela. ali ]>a ji ni mogla pritrditi. In ( jo je prijela za roko in jo : pe!.;iJa kakor otro?-;a. Saj otročja s" je i lela Franiea sama s'bi v : tt-in trenotku.
"Cila. kje ]a je križ tajnega And rejca?"
"Sva že mimo* se nasmelt-liila Cila.
Dili sia na Vrhovih, i IT.
Tisto jutro s" je zbudila nona- : I va«lno po/no. Sk(»:-:i «»kno Je ze svo-j t i i «liin v i>od>l r< šin, soi>ieo: tiči j so že pe!i zunaj pod oknom. Vprn-jšalu y.<' j<-, kje da je. Ali, d.i! Na Vrhovih f
I Tu je torej njena pmlst«*ešna so- ' biea nizka sicer, a <h>st; nrijszna. Kiio okno je bilo obrnjeno proti solneu. dni^o so z.: .-lirah* veje. ki i os molele do zida iu <>h vetru sko- J ro tolkle na steklo. Ena ^r^ii:i. ki j se je dvigala ob postelji, je bila : ,z apj'om j lo bel jena. \'a »Irugi >te- 1 ni je visela srednje velika jvodoba |Man re liožje. V kolu uiaJa mizica. :v ozadju vrata.	'
Tukaj bo torej njen lom. Ah. ko l»i se le privaditi mogla! Sama ■ je čutila, da bi bila lo njena sre-(ča i;i njen mir. I Vilo bi. kot stariši 1 i žele. Kno leto. dve leti tu na Vr- . In.vih ; medtem hi se doma oženil 1 j Martin na doni, ona pa l»i se vr- -nil-a in vzela Mohorja... Tako bi : bilo u-treženo Martinu, l:i želi ( hiiti gosqiodar ne domu, iu Mohorju, ki pa bo brez dvonna čakal š' naprej.
Kdo ve. če tn.di Cila ne-ve za te načrte in če ji ne bo tudi ona p: i-, govarjaJa, naj gre in naj ga vza-ime. češr "Svet ni tako lep, kot s i | vidi!"
j Toda Cila niti ne ve. kako si je Fnwiiea iz raznih knjig in povesti ustvarila svoj "svet" — tak sv,,lt. ki v njem baje vse vrvi in kipi I samega veselja in življenja. Koliko nedeljskih ur je presedela na j hribu s knjigo v roki. In ko je nehala brati, so ji ušle misli preko hribov in 'dolin tja v "svet" — v mesto, med drugačne ljudi in drugačne navade... J« tako se ji je prixtudil dom. kjer je dan enak dnevu te* so ljudje okorni in boječi kot Zajčev Mohor... • Ampak Cila pravi: "Svet ni ta-,l-:o lep kot se vidi!" — Seveda, ker <'ila s? j«j navzela Antonovih misli ter s«' privadila Vrhov...
Dan se je napovoclwal vedno 1 jasneje. Obrisi pohištva so stopali iz temine. Na peči je stal sveženj ' | cvetlic v stekleni posodi, ki ga je 1 (bilii povezala bržkone Cila njej v h čast. Na stolu poleg postelje je !e--jžala obleka, nekoliko izmečka na od -j včerajšnje vožnje. Na polici ob t: oknu skleda z vodo. brisača, milo. j vse je bilo ločiti v jutranjem polmraku.
I Cuj, ali se ne slišijo koraki spo-^daj v vež* ? Ali an to gles Oilin, ki ifse z nekom pog .varja? Ah, seve-»;da. Cila je vstala. Tudi njej je - j čas!
•	VstaJa je hitro ter se oblekla.
Potem je stopila k oknu in j ogle- ! dala v mlado jutro. Na vzhodu je : delala zarja s vitel jkvs. Obronki j | gora so imeli z zlatom obrobljenej vrhove. Svež zrak je vel iz doline, i j Jutranje zvone nje se jc- oglašadt«! i j od cerkva in eerkvi-e, ki so i>ile!; jiuitresene jio vrhovih i:i oi^ronkih. i Ah, pravzaprav prijetno je na Vr- j hoviii le Uo bi se mogla privaditi!
V oko se ji je prikradla <olza in 1 v tugi je -ti jiila >p«>iinj:. ustnico: i
"Jaz nikdar ne bom sivčna ! Zato ne. ker z zvijačo hodin cd do- ; 111:1 in — i i l ker svet ni tako lep kot se vid:' "	i
Prebudili so jo koraki ]>o stop- j lliea.h. \' sobo je stopila Cila. ve- , sela in nasmehom na us:ih. i, "Kako je, Fiauie;!? Slabo sij spala. vem. Prvič v tujem kraju - j; vem, kako je to."	j^
"Ne, spala s.-.n d. ;.ro". branila |. se je Kraiiiea.	j.,
"S!;.šala sem, da hodiš", je na-j1 daljevala Cila. "in p.iišla =em. da: ti povem .. (ilej. F a niča. Antrnl; mi piše. Sosedova je prinesla }>is-' 1:10 p<;Š'e že -iiM.či; ] : -.» tiili od-j J šii spat. p, dno ;vn pršili ntUiveJ! Al.ton mi piše da bo najhuje vil kratkem končano Veseli se. da bo' z(.p<t pn.-t. In pa tebi vpi .ša.'] če si že tukaj in kako ;i j. v^r -J; N.i. beri. Franiea. ali p-, pi -ln-da ti berem jaz
lji Cila je ^topila k oknu i i ra.z-!' gniila pismo, ki je bilo pisano zle-;' po pis:>v(, ter f-estavljeno na dol-'-uo in široko.	j!
—	Draga žena. najprej T<- po-;' zdravim et:'. hribe in d-»!ii e t< Ti' ' naznanim .	t
"Pa to te ne zanima. I-vaiiiea.'1 Začnem tain, kjer epkuje kraje h koder hodijo sedaj."
—	Prehodili smo Notranjsko,!1 sedaj se bližamo dolenjski meji.11 A" hribih med Noti;::ijsko in Do-j-leni:;ko se Ij^kIo vršile ski »pne va-'l je. Potem smo prosi i. Vr«.;«'ia "jej> neznosna, in pj-alt po cestah, da j J komaj požiramo. Fsta so .-.uiia, je-j zik je kakor priraščen. Včasih se! dela tema pred očmi. Jaz sem do-1 volj trdne narave in vendar mno-2:0 trpim; kaj šele drugi! Moj tovariš Benkovič in Znojil — krepak človek — je včeraj obnemo- j irel pole« mene; danes se počutij boljše. T'pam, da prestai^ean tudi to. In potem smo doma. D<,,na ' Hiti zop<-t na sVojem domu: kako sladka je ta misel!
Cila je prenehala, da si obriše dve solzi ki sta se bili prikradli v oči
"No in tako piše na/prej. Cilej. tu pravi, da naj dam posekati Še dve smreki iz gozda ter naj jih sosed, pelje na žago. ker lat za na streho bi utegnilo primanjkovati. Pa "»j to te pravzaprav ne zanima. 'ilej. Fran cika. tu )iše zopet o tebi:
—	F ranic i povej, da naj se lepo udomači mi nas. Na prvi pogled j ji morda ne bo vse ugajalo: morebiti ji bo celo dolg čas na Vrhovih. Toda naj potrpi. Čez leto in dan se ji bodo Vrhovi priljubili, da jih .zapustiti ne l»o mogla.
';Cez leto in dan!" je vzdihnila Franiac.
"O prej!" je povzela Cila. "V par dneh, Franiea. boš domača .pri nas. Ko Anton pride... Poslušaj, kako misli Anton vse predelati in preurediti. Vedno si izmisli kaj noveffa. popolnejšega..."
In Cila je bila vsa srečna, ko je brala o podrobnih načrtih, kako. prezidati hišo. kako popraviti hlev, kako izboljšati njive itd.
Srečna Cila! Kako se je vživela v načrte Antonove! Razume vse i:i zna govoriti o vsem... Veseli jo, kar njega veseli, in skrbi jo,)
kar njega skrbi... Oh, ko bi mogel človek takole hipoma izpreiue-niti duha iu misli!
"Franiea, ti zdihuješ!" .se je !začudila Cila in se ozrla. "Ah. se-| veda. jaz mislim le nase. a tebe ne zanima in do-lg čas ii je. . . Nič ne maraj! Pogum in glavo pokonci! Ko Anton pride, tedaj se bo za-■elo na Vrhovih vse drugačno življenje... Kraj praviš na to, Franiea .'*' 4
"•Pravim, tla >-i ti sreč m. Cila. A jaz ne liom srečna nikoli..."
Iu -.ima ni vedela, kako in zakaj: oklenila se je t ile in se zjo-k .la obš-lo jo je hipoma čudno i oomotožje, pomešano s hr«'pene-! u jem po sreči in zadovoljiiopti... j " Pojdive, Cila, na delo" je rekla če/ nekaj rasa in si obrisala i sol /e. "Ja/. se bom privadila \se-i'za. :,\-7. 1 očt*ii« biti delavna -in po-jpoliiom.i -.c mo ito -udom:u'iti na! I Vrhovih."
"Tako i« prav. Franiea! Poj-' ' dive!"
J !'■ ijala j" je kakor otroka naj-i }-<!•• j v vežo potem v hlev 111 ven-j na vrt. kjer ji je razazala oko-. lieo in odkazala delo. I Sama pa m' je vrnila v hišo. da ]>ivč;i;i Antonovo pismo še enkrat. ;Zi,iNti tam. kjer piše tako prisrčno :
— Vem. da 90 boš smehljala, j
jhe.reč vrstice in si mislila: "Od-1
'rasel človek in š*- tak otrok." Vem j
-am. da je tako. Komu drugemu'
jbi tudi ne pravil vsega tega, ali
i Tebi, dra-jra Cila, lahko povem. In'
Iv vt-elje mi je. da moreni Tebi! ! i ^ . - ' pove«ia11 vse; tudi ti*to. Kar je
'morda ot"o." je in malenkost 110. Ži-i
i vini v samih načrtih. Ko ob popol-
jd.nnski vročini korakamo po praš-!
ni cesti, -si slikani v duhu kote in?
j kotičke, vse meje in plotove in!
jsteze in pota, kakor jih mislim iz-j
'peljati ter nanovo urediti. Obenem!
! računam, koliko kubikev bi uteg-!
j nil dati irozd za Kalom in koliko
smrek bi smeh posekati v Buho-vieah da mi naposled nc zmanjka lesa za quxle in ostrešje... Vse računam, vse prcudarjaan — :n ko se mi zdi, da se mi bodo na rti posrečili ravno tako, kot jih nosim v glavi, in ko gledam v duhu pred seboj lepo kmetijo, pšeniro, ki se ziblje po njivah. <1 rev je, ki se pri-pogiba pod težo sadja, sredi vsega pa belo hišo, pokrito z opeko: ah. Cila, kako sem jaz srečen že naprej. Srečen zlasti zato. k<«r vidim ' da je moja misel tudi Tvoja misel, ter da tudi Ti živiš vsa v tistem veselju in upanju kakor jaz.l Skrbelo me je, draga zena. ko sem Te izpeljal na Vrhove. Češ. ali bo zadovoljna. «i!i ne. Toda nisem se motil na Tebi, izbral sem s: v ie-' bi družico, primemo moj. mu /na-' čaju. lil to me veseli še najbolj... I Kako je velo nekaj gorkega iz Antonovega pisma' Kako je šlo' ( ili preko srca. kako je sililo v, oči. kakor gorke, presečne soiy.c. In kako je naposled neka napol prozorna mreža zastrla črke in pi-j savo, da je bil ves list naposled ena sama ploskev, posuta >. črnimi. migljajočimi poteza«!:... Srečna, sreči.a Cila !
(Pride še.)
Nova orijentacija Starčevičeve stranke
a
prava v domovini
Zbor zaupnikov v Zagrebu. — Znamenita resolucija. — Svoboda in zjedinjenje v narodni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Demokratizacija države. — Par-celiranje velikih posestev.
(Od .Iiijj. Cas. I'rada. Washington, I). C. i r». junija, torej na obletnico priključitve Starčevičeve stranke [prava majski deklaraciji, se je vr-išilo v Zagrebu zborovanje zaupni kov Starčevičeve stranke prava, u deležilo pa se ga je toliko povabljencev, zlasti i/ pokrajine, da se ni mogel vršiti v uredništvu "Hrvatske Države", temveč v Trpin-čevi koncertni dvorani. Navzoči so bili ljudje od Zrmatije do Ze-rnutia.
"aključeno je t>';Io. da se osnu-j .>• "Hrvatska nakladna zadruga" I izvoljen je bil razširjen osrednji odbor, ki ima v nujnih slučajih inadomestovati celo svet stranke,' same. konečno p je bila sprejeta reosuleija. katero priobčujemo p«» I "lirv. Drž." v celoti:
I
Zborovanje St arčevičeve stranke j prava dne 5. junija v Zagrebu
.sprejena v skladu z bistvenimi te-[ j meljnimi načeli stranke od leta j 1861.. v katerih je postavljena za j ;hteva hrvatskega naroda po svo- j j hodni, neodvisni in zjedinjeni na-i 1 rodni državi, kakor tudi v skladu j j z bistvenimi načeli adrese Star- i čevičeve stranke prava od 5. mar-i
j ea 1917 (ena vrsta zaplenjena))
iu izjave saborskega kluba Star-
■	čevičeve stranke prava v hrvat-1 skeui saboru od •"». juuja 1917.
(skoro cela vrsta zaplenjena) sle-1 deča načela kot osnovo za nadaf\ . nje delovanje:
1
,' Narotl Hrvatov. Srbov in SIo-,'vencev je pod tremi imeni eden 'in isti narod. Dosledno temu opirajoč se na pravico narodnega sa-
■	| mood ločevanja (cela vrsta zaple njena
.! 1. — Zahtevamo (par besi',1 zaplenjenih 1 zjedinjenje in svobodo 1 v narodni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kateri bodo narodne posebnosti troimenega edin sivenega naroda ohranjene in osi-ffrurane državnopravne kontinui-; tete zgodovinsko-|U)litieiii}i teritorijev. Opirajoč se konečno na (zgodovinsko hrvatsko drža\nio .'pravo, zahtevamo ohranitev kon-tiuuitte hrvatske državnosti.
— Zahtevamo za državo Slovencev. Hrvatov in Srbov vse o-zemlje. na katerem prebiva naš narod v nepretrgani kontinuiteti z jamstvom kulturne samouprave iujetiarodniiii manjšinam. Temu našemu narodnem teritoriju pripadajo neločljivo obale, Inke in otoki severnega in vzhodnega Jadralni.
■1. — Zahtevamo državo urejeno na načeliii popolne državljanske svobode in demokratske samouprave ter prave in družabne enakosti, to je. možnost gospodarskega obstanka 11 popolnega prosvetnega ii družabnega razvoja vseh držav
1/auov.
H.
Svet Starčevičeve stranke prava. uva/iijoč da je naš narod sko-fo izključno poljedelski narod, da
je pa Starčevičeva stranka prava po svoji ogromni večini .stranka seljakov poljedelcev, naglašuje. da bo Starčeviceva stranka prava 1 j ovselila svoje sile organizaciji ' in napredku hrvatskega kinetske-^a in poljedelskega stanu in da bo tudi cela gospodarsko-družabua organizacija države prove.lena v skladu s tem temeljnim iu načel-1 him stališčem stranke.
in.
Svet Starčevičeve stranke prava zbran dne 5. junija 1918, izreka po tein ko je slišal poročilo o de« jlovanju stranke, vodstvu in sabor-bkemu klubu Starčevičeve stran-I ke prava soglasno svoje odobravanje za dosedanje delovanje iu [popolno zaupnico za nadaljno de-'lovanje v dosedanjem praven.
I	IV.
Svet Starčevičeve stranke, — ■zbran .*». junija, odobrava 1. de-j lovanje vodstva Starčevičeve j stranke prava za koncentracijo v-M ji neodvisnih in nekompromitira-ji.ih narodnih elementov ter poo-j blast nje osrednji odbor za nadalj-;nje delovanje v smislu poročila za-jjirebškejra sestanka v dneh 2. in p? marca t. I.: 2. delovanje vodstva iStarčevičeve stranke prava.
fws.s.
I WAR SAVINGS STAMPS
1	ISSUED 9Y THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Kčoj&kJ!
Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, lphko vojno-varčevalno znamko
vsak liip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno-varcevalna znamka stane za mesec julij $4.18. Leta 1923 bo vredna $5.00, Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Ce se vam zdi bolj primemo, pa lahko tudi nam pi-Sete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UBEDNI8TVO "GLAS NARODA".
-GLAS NARODA,i27. JtJIi.-1918.
Z dvojnim orožjem za veliko bodočnost
Napisal: dr. Ivan Bonači.
(Nadaljevanje.)
Zavezniška ekonomska unija c SH<le;,»iii v Londonu že obstoja. Njej jc dosedaj pristopilo 25 na-l'odov. I 'r»*jen je poseben urad. ki proučuje in pripravlja to veli-j ko svetovno organizacijo.
Medtem ko daje vojna bodo i ilii mednarodnim ekonomskih od nošajem nov značaj. jc uplivala! istodobno tudi na notranje eko-< ijaine važnosti, ^i* sedaj straho-rodov. V splošno k«»ri>t so se vse državne organizacije. slasti pa o-ne, ki s<» nahajajo od prvega po-četka vojni, ukoreiiinile v pri-! vat no življenje in v privatno ini-l i eijativo. Trošenje j«- uradno ra,® cijonirano in regulirano, tržne c< ne zakonito odrejene, s čemur se je najbolj vplivalo na produK. eijo s»mo.
Ob jed nem so skoro vse državo monopolizirale vsa svoja prometna in prevozna sredstva, z za brani* tvijo iin-|m>rta in eksporta posa meznih predmetov pa je privatna inieijativa dovedena na raini-muni. .Mnogi, ki so dozdaj v industriji iti v trarovini pledali samo špekulativno stran, ne pa nje <o-i ijaine važnosti, se esdaj slraho-ma vprašujejo:
Ali bodete po zakl jučvnjn vojne odgovarjali njih privatnim interesom *
Brez vsa kepa dvoma je, d.i bodo ohranile države ta po vojni doseženi privilegirani pofožaj tinb po nastopit vi m ru, da bo mogoče mirno in brez strahu izkoristiti uspeh«- in plodove lnu-be in da se bo omogočilo saniranje vseh po vojni i/.preriienjenih razmer. Vsled tega bo po zaključen ju vojne trgovina in industrija na č'sto špekulativ-ni podla«?! popolnoma nemogoča j Naravno j", da se osebne koristi nn smejo popolnoma pozabiti, ker ni brez osebn.* koristi niti prave-! pa dela niti trgovine, toda iti ino-j rajo v z po redil o z' zelo važnimi! soeijalnimi interesi, kateri se nikakor ne smejo zapostaviti.
I>a niso državne organizacije vsf>ele, da bi še tekom sedanje vojne popolnoma sodali/irale t r-! govino iu indnstr jo, temu j«1 kri-
va pasivna rezistenea nekaterih trgovskih in industrijalnih kn. i g»v, ki >e na podlagi starega prin eipa — država ni dober trgovec j— boje vsakega državnega ume j i.šavanja. Država pa ima danes j pred seboj sovražnika ter ji je ed na in glavna skrb zmaga. Ko b.-» to doseženo, bo imela dovolj, easa in mori, da pozove vsakega, na red. Prišel bo tudi ta čas.
III.
'Edimo, bratje, da ne pademo v
skušnjavo.
Ureditev produkcije ir. kon-sumpeije bo stopila v najbolj kritični stadij prvj čas po zaključe-nju vojne. I'videvajoč to sn vs<j države upostavile posebne urade ali eelo posebna ministrstva, ki proučujejo prehod iz stanja vojne v stanje miru.
Naša vlada in naši merodajni faktorji, ki s-) tudi dosedaj vodi-, li jugoslovanski pokret. nikakor ne izgubljajo iz vida važnosti teh dejstev. Kolikor jim dopuščaj«, današnje razmere, delajo vse, da lie bi niti mi zaostali v čem za splošnim napredkom. Žal pa je naše razmerje vedno tako. da mora vsa ta vojna ostati deloma šo v stadiju pripravljanja in prou-čavanja, ker še nimamo toliko svojega teritorija osvobojenega da bi mogli na njem provajati \; prakso stečene izkušnje.
Kakor stoje danes razmere, — dva dela: na tlačene in na izsej 1 jene brate.
Naši kompetentni faktorji nt* zasletlujejo samo razvoja politične borbe, katero vodi naš narod v j domovini č.imdalje silnejše proti j nemškemu in madžarskemu tiran-| stvu, temveč posvečujejo objed-; nem največjo pozornost njegovim »današnjim ekonomskim razmeram. , Zasledujejo njegovo teško seda nje življenje, poučeni so o vsem kaj manjka >edaj našemu naro<lu j--* domovini in kaj bi mu moglo (manjkati v času osvobojenja in i na podlagi tega delajo vse predhodne korake, ki so v sedanjem
položaju mogočj.
f Kar pa se tiee naših izseljenih bratov, je treba pripraviti in urediti poleg njihove politique organizacije, bi postaja z vsakim dnem močnejša, tudi močno ekonomsko organizacijo. Mi vsi dobro vemo. da bomo mogli imeti ir, osvobojenja in zjedinjenja samo .tedaj popolne trajne Lu resnient j sadove, ako zagotovimo naši bodoči veliki državi poleg politične • vobode tudi čim večjo ekonomiko neodvisnost
Naša politična zmaga mora iti vzporedno z našim ekonomskim osvobojenjem. Eno brez drugega se ne more m'pliti, samo s tako dvojno svouodo l>*» mogla naša -In-goslavija ohraniti in svobodno razvijati vso bujnost svoje živoi.-ne iti močne energije, katera ji bn potrebna vsle d geografi ("ne lege — v srcu Evrope — in vsled bodoče uloge.
Naša zmaga, za katero smo tudi rni poleg naših velikih zaveznikov prelili potoke krvi, bo zagotovila eel emu svetu novo, srečnejše in mirnejše življenje. Po njej bomo toraj tudi mi začeli o-no bodočnost, prt kateri je stremel naš mukotrpni narod skozi stoletja. Ta borba gre za tem, da postanemo tudi mi konečuo popolni ljudje, to je — politično in ekonomsko svoji.
Odkar smo dospeli na naš jug n odkar smo posedli našo divne zemljo, je vsa zgodovina našega trni-menega naroda prepletena težkimi, toda tudi slavnimi spomini. Vsakdo se je potegoval za naše ozemlje. Preko našega telesa je moral vsak. ki je hotel gospodariti Evropi. Z našim stoletnim suženjstvom in z našimi stoletnimi mukami >1110 obvaroval) turškega jarma svobodo in kulturo za-padne Evrope.
Po turškili so došle nemške in madžarske tolpe, k-i so. željne gospodstva in viasti, zavzele naše dežele. In zopet jc naš narod prvi zavihtel bakljo svobode in enakosti. in zopet je bila prva kri. ki je bila v začetku vojne prelita za
" -■- ■-■- ■ - - . j - ■ i i s- - • ■-.-'-■» it,: gsssg BU3BS3S - • S ysajggggMBMI
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In ! to cisto po pravici, kajti vestnost izdelovanja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — ; Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da te temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRI N ER-J EV
ameriški |liiir greikega fin
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, d* izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz Črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje erev. V Trinerjevem zdraviln ni nobene ! kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.	'
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanjn mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINEB^EV ANTIPUJUN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlat« Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE,,	6)flCAGt, 111.
■------------------•■-■■ _________~__________1_______________._____.	_ « * -
fPotne noge
niso samo neprijetno razočaranje, ampak so tudi zelo ikodljivs zdrav-. ju. Potenj« deia camred noge boleč«; da človek težko hodi; poleg tega, pa dela potenje nog tudi hud in 20pern smrad. Čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro od pomoč? Ku-! pit« si
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč Z gorko. ~vodo. zjutraj si pa nadrgnite s temi praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite neke.j tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge. če se vam potijo, če vas bolijo. srbijo. Če so otekle in utrujen«. Ta prašek dela. da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov.
--. --;" -
velike ideale človeštva, lmUsn' Tinr^ samo naša.
'Kakor je za časa turške pojri-be]ji stal 7. nami ves kulturni svet in kakor je tedaj rešitev Evrope bila odvisna od tega, ali bomo mi vzdržali ali ne, ravnotako so tudi danes zavezniki nasi vsi oui k! «lrze na besedo, east in poštenje. ravno tako leži tudi danei rešitev Evrope in zmapa zaveznikov več j id el v tem, ali bomo mi po vojni svobodni iu zjedinjenl.
Samo velika in svobodna -lupro-slavija more preprečiti nemško prodiranje na vzhod in onemogočiti za vedno njih " Mittel-Evropo".
Zgovodina se ponavlja.
Za naš narod se vedno v krvi in borbi ponavlja...
Zavezniki danes eutijo in vedo da bi vsaka zmaga brez svobodne in zjedinjene Jugoslavije imela b začasen in neodločen vspeh, ter j*1 vsle.l tega postala naša borb:; tlanes ena najbolj popularnih tla-našnj!h idoj Jn eden najglavnej-ših ciljev "e/.niškejja prizadevanja.
Nova svetovna zgodovina, ki se bo pričel? 7. zakljnčitvijo vojne. bo imela toraj Jugoslovane in našo državo, katere slika se že ^e-daj pojavjla na horizontu.
Vem, da se bo marsikomu žc pri sami misli na to veliko sKko porosilo oko., kako jia bodo naša srea šele tedaj bila, ko bo naša svoboda in zjedinjenje uresničeno, ko jo bomo začeli uživati. Prišla pa bo, prišla gotovo, prislq bo tudi radi tega. ker nosimo tc svet njo mi vsi v srcu, ker jo branimo z našim orožjem in ker jo tudi naši zavezniki zastopajo.
Jugoslavijo zahteva milijon nr.šili padlih bojevnikov. Jugoslavijo zahtevajo potoki naše nedolžne krvi. Jugoslavijo zahteva pra vičnost in mir človeštva.
(Konee prihodnjič.)
Boljševiki proti zaveznikom
Boljševiki bodo napovedali zaveznikom vojno. — Pri tem se vidi nemški vpliv. — Protest proti izkrcanju čet.
Amsterdam, Nizozemsko, 25. ju-1'ja. — Poročilo 11a berlinski "Lokal Anzefger" iz Moskve pravi, da boljše viška vlada smatra izkrcanje zavezniških čet 11a murman-skem obrežju za zadosten povod, du se napove vojna.
Boljše viška vlada je naznanila da bo izdala primerne protiod- , redbe.
Washington, D. C., 25. julija Po mnenju državnega departmen- ( ta je bila poročana izjava boljšo viške vlade, da bo izdala protiod-redbe preti izkrcanju zavezniških čet, kar se smatra za zadosten povod za napoved vojne, navdahnjena od nemške vlade.
Nemei so zelo vznemirjeni vsled razmer na Finskem in se boje, da bo bližina zavezniške armade vplb vala na Fince. Boljševiški zastop.-niki so povedali ententnim za; stopnikom, da so nemške oblasti vsilile boljševikom prvotni protest proti izkrcanju armade v Koli.
Washingtonski uradniki so rane nja, da boljševiki ne morejo poslati vojaštva na murmanski polotok, ker so slabe prometne zvezi* in ker je težko vzdržavati armado, i
Protest boljševiške vlade proti izkrcanju čet v Koli in zasedenju polotoka je prišel že pred nekaj clni v Washington. Na ta protest pa se vlada ni ozirala, ker Združene države niso priznale boljševiške vlade. V prvi vrsti je bil pro-f test namenjen Angliji, ker je an-
t
gleški poveljnik prosil in tudi dobil od krajevnih oblasti v Koli dovoljenje, da sme izkrcati vojaStvo.
da bo varovalo vojni materjal v
pristanišču.
Krajevne oblasti v Koli so obvestile vojnega ministra Leona T roe kija o prošnji angleškega poveljnika. ki je tudi dobil dovoljenje. Dva tedna pozneje je Troek* na pritisk Nemčija zanikal, da bi dal dovoljenje za izkrcanje vojaštva in je ofieijelno protestiral.
Avstr. dezerteiji
Avstrijski deserter j i v Galiciji ropajo po cestah in vlakih. — 200 dunajskih restavracij je zaprtih
Bera, Švica, 25. julija. — Poz-1 .nanjski Dienik poroča, da avstrij-j ;>;ka vlada ni mogla zatreti ropa-j nja oboroženih dezerterjev in vo-j jakov, ki so na dopustu v flali-l c-iji ter pravi, da ni več nobene,! varnosti na železnicah. Pogosto sej dogodi, da so potniki, ko stopijo1 iz vlaka, zaviti v rjuhe, ker jim je ponoči, ko so spali, izginila o bieka.
Z največjo bojaznijo gledajo na prihodnjo zimo, ko bodo li tolovaji prišli 7. dežele v mesta.
Na Dunaju je zaprtih 200 resta vracij, ker 111 mogoče dobiti hrane. —
Gazette de Lausanne priobčuje 1 razgovor 7. nekim Avstrijcem, ki' je prišel ravno iz Avstrije in ki jej rekel, da je situacija glede hrano J strašna. Rekel je tudi, da vse, kar sc objavlja, ni niti približno res-j nično. Upanje, da se bo dobil živež ^ iz Ukrajine, je izginilo. Ljudske j mase pričenjajo spoznavati resnico o položaju. Ukrajinski kmetje j ( upirajo vpadnikom na vse mogoče načine. Svojega polja uiso, hoteli obsejali. potem pa, ko se jim je zapretilo, tla jim bo zemlja! odvzeta, so to storili, toda na tak j način, da težko, da bo kaka že-, te v.	i
Ukrajinskega sovraštva proti Nemcem ni mogoče zadušiti. Za ' konfiskacijo po deželi porabljajo Nemei posebne. čete; vsak vojak nosi s seboj pisalne potrebščine in' zažigalne bombe. Ako se kak kmet upira, se mu zažge hiša.	i
Na Dunaju je na mnogih urad-j niškili mestih videti Nemce v uniformah; to jasno kaže, v kolikem obsegu vlada Nemčija Avstriji, j
Polej* tega, da so Avstrijci doživeli poraz ob Pijavi, so morali sprejeti še moralični poraz iz rok svojih mojstrov — Nemcev. Od strani Nemcev so morali Avstrij-j c: požreti toliko očitanj in kriti-, ke, da se je v sedanji nemški ofen-j živi po celi Avstriji kazala javna želja, da bi *e za Nemee ponovna | njihova nesreča ob Pijavi in da bi zavezniki vrgli Nemce v Marno.
Bolgarsko-turški spor
Spor zaradi ozemlja traja že dolgo. — Položaj je zelo kritičen. — Nemčija ne mara posredovati.
Pariz, Francija, 25. julija. — Odnosa ji med Turčijo in Bolgarsko, ki so se že več tednov bližali krizi, so se nanadoma poslabšali in prete. da se razvijo v najbolj resen razdor, ki je še bil v tevton-ski zvezi.
Nikdo ne more o tem ničesar prerokovati, temveč samo reči. da ne se bo nič zgodilo toliko časa. dokler nemške armade predstav ljajo na zapadu močno fronto. Pri prvem omahovanju pa je gotovo da pride do reakcije, ki bo skrajno neugodna za Nemčijo.
Evropi preti največji spor, ka-koršnega imperjalizem še ni bil priča v zadnjem stoletju. To ni sa. mo vprašanje turške ljubosumnosti in povečanja Bolgarske v Do-brudži.
Poglavitni vzroki prihajajo iz tega, ker se vsi centralni zavezniki se pehajo za ozemlje in nadvlado v Kavkazu in Aziji.
Bolgarija je največ dobila in ni priznala turških zahtev, niti onih ki ji gredo po ruski in romunski mirovni pogodbi, niti onih, vsled katerih je šla v vojno, namreč zahteve po starem afriškem cesarstvu. Vsled tega je nastalo v le-vantn veliko razubrjenje in javno sovraštvo do tevtonske zveze.
Včerajšnja poročila javljajo, da je turško časopsije zavzelo agre sivno politiko. Ikdam piše:
"Nobena dežela ni dobila toliko iz vojne kot Bolgarska. Dobila je ozemlje od Turčije, Grške, Ru-munske, Srbije in Albanije in zdaj nam kasprotuje, ko zahtevano, da
Jugoslovanska	Katoi. Jednota
Ustanovljena leta 1898 - fnkorporiraaa leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.)	•
GLAVNI URADNIKI:
Predaednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemangh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISITLER, Ely, Minn.	*
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salids Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK f
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN V A ROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF TERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jed note, vso pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G L A S NARODA",
se uredi meja ob Marici, da si za-•gotovimo svojo eksistenco in da 1 moremo v miru živeti s svojimi sosedi.	I j Bolgarska naj bolje pazi. Njeno ( postopanje bo lahko imelo še zle posledice.
I Viljem se pri celi stvari zadrži kakor bi prepuščal svojima zavez-jnieama, da se pogoditi meti seboj, j j'VNorddeutsche Zeitung'" pravi j da smatra Nemčija zahteve Turči-j je v Dobrudži za opravičene, ker 1.si je pridobila te pravice s tem, da [ se je vdeležila bojev proti Kumun-t ski in ker ji je to zajamčila bu-| kareška mirovna pogodba, kotero' je priznala- samo Bolgarska. J ''Ako Turčija odstopi Bolgarski proti o-otovemu plačilu severni j del Dobrudže", pravi ta list, "in f.ko za odškodnino zahteva goto-jvo ozemlje v Traciji, potem bo nastala situacija, v kateri Nemčija ne more pričeti nikake akcije. Odvisno je od Turčije same, d:v stavi pogoje, pod katerimi se od-j pove svojih zahtevam glede Do-brudže.
Na drugi strani pa mora Bolgarska sama določiti, kako ceno hoče plačati, da kupi Dobrudžo trnja Nemčija >e ne more natančno izraziti, kaj misli.*'
Šaljivi Čehi.
Amsterdam, Nizozemsko, 25. julija. — Češki kmetje niso izgubili. smisla do humorja v teh težkih časih. Kakor piše nek praški list, so kmetje neke bližnje vasi kakor vsako leto tudi letos posta- j vili mlaj, toda okrasili ga niso kot j po navadi s pisanimi trakovi, temveč so obesili nanj izkaznice za kruh. meso in mast.
Na papirju pa je bil svetopisemski napis: 4iJesti smeš z vseh dreves; samo s tega drevesa ne smeši jesti." j --.	1
Novi avstrijski ministrski pred-sednik.
Dunaj, Avstrija, 25. julija. — Prejšnji naučni minister baron Hussarek je bil imenovan za av strijskega ministrskega predsednika kot naslednik dr. Sevdlerja čegar kabinet je odstopil.
Predno je bil Hussarek imenovan za ministrskega predsednika, je naznanil v poslanski zbornici da namerava sestaviti kabinet brez političnega značaja.
London, Anglija, 25. julija. — Neko amsterdamsko poročilo pra^ vi. da so nemške stranke obljubile baro unHuaes sknr,da gaob le baronu Hussareku, da ga bodo podpirale, ako bo sledil nemški smeri. Po d tem pogojem bode ( nemške stranke brezpogojno gla sova le za vse vojne kredite.
ČEHI STRADAJO.
Ostra kritika v avstrijski poslanski zbornici. — Ssapadna Češka ni več mesecev dobila ne kruha ne moke.
Curih, 25. julija. — Avstrijski i kabinet, kateremu načeluje di. ipl. Sevdler, ki je ravnokar od-Istopil, je bil zaradi živilskega položaja v Avstro-Oyrski zelo kriti-jZiran v ij«'t«-k pri seji državnega izbora.
Poslanec Pik je rekel, da zapadlim Češka že več mesecev ni dobila ne kruha 11c moke in da me-;,to Plaen ni imelo zadnja dva tedna nikake hrane. Pomanjkanja j( imelo zelo žalostne posledice iu nad mestom se vedno proglaša obsedno stanje.
Poslanec-Seliger je rekel, da je na Nemško-Ceškeni več okrajev, kjer je kruha asmo četrtna ali cello šestina dunajske racije, ki se ie znižala za polovico in da se tam kjer kruha samo četrtina ali ee-mo v kosih.
Minister za prehrano Paul je končal svoje žalostno poročilo 0 položaju s pripombo, da ne gleda niti na sedanjo niti na bodočo si; tuacijo z optimizmom. Rekel je. da je samo poskušal odstranit} nevaren pesimizem.
Dimitrij — angleški častnik.
Loadon, 26. julija. — Bivši ve-liki knez Dimitrij Pavlovič, bra-tranec bivšega ruskega" carja, je postai častni stotnik v angleški armadi.
The Daily Telegraph poroča, da je bil Dimitrij navzoč pri oni zgodovinski večerji v palači princa Jusipova, katere posledica je bila smrt meniha Razputina. Na povelje bivše ruske carice je bil 'aretiran, nakar ga je bivši can i pregnal na perzijsko fronto. To I je bila pa zanj velika sreča, kajti če bi se nahajal v dn,eh revolucije v Petrogradu, bi bil gotovo ubit.
POZOB ROJAKI l
Staae, kakor tudi ■a polke brk« •a brado. Od trn-ga mazila mrm-■telo v Stih tednih krasni go In dolgi 1MMJ0 kakor tudi mo> Skim kroni brki ln brada in ne bode odpadali in osiveli. Bevmatisem, ko«tf-boi mil trganje ▼ rokah, nogah tn ▼ krilu, t ornih -ineh popolnoma osdrm-frim, ran« opeklin«, bole, tore, teute in zrini e. potne noge, kurja očesa, oseb* line ▼ par dnevih popolnoma odstranim* Kdor bi moje ad ravllo brea uspeha rabil mo JmmOm sa 16.00. PBlte takoj po cenik, ki ga takoj poffljem
JAKOB WAHClO,
--t'......
GTiAS NAKOPA, »T. .Trii. 1<»i g.
SLOV, DEUVSKA ffiM PODPORNA ZVEZA
UtuiioTi,«^« 16. arfaiu	InkorporiraM 22- aprila 1000
1906.	♦ drla vi P*M
[Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI l PiMsadsIk: IVAH PROSTOR, 1006 Norwood Y<L, Otordul, Okk Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, Wsst Newts*. Po. Slavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St, Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ. 634 Main St., Jobnstowa, Pa. h Pom. tajnik: ANDREJ VIDRIGB, 20 Main Street, Cooemugk, Po. Blagajnik: JOSIP 2ELB. 6602 8t Clalr Are., Cleveland. Oblo. rm blagajnik: ANTON HOČSVAB. K. F. D. 2. Box 27. Brlilimr«.
OUa
NADZORNI ODBOR t Predsednik aadsor. odbora: JOSIP PETERNRL, Box 06, WIDMft. PO. L nadzornik: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab S U Nmore7 Hill, N. Pltto-bOTgh, PO.
L aadaornlk: IVAN GROflEU. 88S R llttb St. Clavelsnd, Oblo.
POROTNI ODBOR: Predeednlk porot odbora: MARTIN OBBRŽAN, Box 1% Boot Mil—1.
L porotnik: FRANC TBROPČlC, R. F. D. 8, Box 146, Fort Bmltb, AiR t porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14tb 8t, Springfield, HJL
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. JOSIP V. ORAHRK, 641 K Oblo St, Pittsburgh, Po.
Gtevnl oni: 634 Mola 8t, Mutm, Pa.
URADNO GLASILO i "OLAS BARODA". 82 Oortlandt Street New I«f CMjr.
Cenjena draft v a, oziroma njlb uradniki, eo nljndno proieal, poHJott Vaa dopise naravnost na glavncgo tajnik* in nikogar dragega. Denar saj as podi Je edino potom PoAtnib, fixpraenlb ali Bančnih denarnih aakaznic, ulkakur pa ne potoni privatnih čekov. Nakamlce naj ao naslovlja jo: Blat Novak, Title Trust A guarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo a mesenim (torofllom aa naslov gl. tajala.
V sličaja. da opazijo drultvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-aika kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo orodo glavnega tajnika, ds as v prihodnje popravi.
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T.
36	(Nadaljevanje.)
Devetnajsto poglavje. RAZNA POTA.
Ko smo dospeli v umazani Liverpool, je zelo deževalo. Jaz sem bil sani pri ebi sklenil, da ne smem izpustiti Bellairsa izpred oči. Vedel sem namreč, <la me hoče preslepiti in to sem sklenil pre-l»rvt-it i.
—	Toda, kako? — Na kakšen na«" n?
P rep rit-an sem b 1. da ho izrnbil vsa no napjmanjso priliko, samo da bo izvedel svoj načrt. — Če mu pustim par minut časa, me bb vo spravi v neprilike, iz katerih se ne bom mogel tako zlepa izkopati.
Povabil som ga v hotel. On se je nekaj easa branil, ko sem ga pa parkrat gtdo pogledal ter mu začel oritati, da ir.i ne zaupa, se i«* slednjie vseeno vklonil.
Šla sva v ugleden hotel ter naročila kosilo. Jaz ga nisem izpust.'! izpred oei.
Popoldne sva šla v gledališče. Sredi predstave je hotel Bellairs oditi, češ, 'da mu ne ugaja. Jaz sem ga nekaj easa silil naj počaka, ker pa le ni hotel, sem odšel žnjim vred.
Spala sva v Isti sobi. Spat sva šla ob istem času in istočasno vstala.
Naslednji dan sva ogledovala cestne znamenitosti, eerkve, muzeje in druga, poslopja.
Lahko rečem ,da se še nikdar nisem nahajal v tako mučnem stališču kako:* tedaj. Jaz *>em hotel Bellairsa preslepariti, on pa meji:*. -- Drug drugemu sva poskušala čitati skrivne rtilsli, pazila sva drop na drugega in drug drugemu lagala. Nekoč sv;- sedela skupaj pri kos ln.
Jaz sem nehote vprl vanj svoje oči in nisem več minut odvrnil sv jj' fra pogleda od njega.
On se j:> zmedel ter vprašal:
—	Kaj me gledate, gospod?
—	O, nič, kar tako — sem odvrnil.
—	Pros:m vas, govorite odkritosrčno z menoj.
—	Saj sem odkritosrčen.
—	Ne, zdi se mi, da me smatrate za hinavea. Po kratkem premisleku sem odvrnil:
—	Vi sami dobro veste, kaj mislim o vas. — Upam, da mi ni treba še natančnejše pojasnjevati.
—	J>a, v svojem življeinju se nisem ravnal po postavah, toda s tem še ni rečeno, da sem zavržen človek. — Človek se še vedno lahko spokori.
—	Ali se hočete morda spokoriti?
—	Pa. — Kadarkoli imam malo prilike grem v eerkev in prosim Boga naj mi oprosti.
—	Vidite to je pa res lepo od vas. — V težkih urah je najboljša be/ia pomoč. -- Ali ste se tudi v svojem sedanjem podjetju obrnili na Boga ?	^
—	Kaj mislite s tem?
—	No, vprašam vas. če ste prosili Boga. da naj vara pomaga iz-v.-sf i ono, kar ste za počel i ?
On me je začude pogledal.
—	Ali veste, kaj sem delal v cerkvi?
—	Kaj? — sem vprašal začuden.
—	Molil sem za svojo ženo
Na te besede mu nisem odgovoril. Nek drug tak pogovor sva imela v Bristolu. Za pnr uv sem ga bil izgubil izpred očn, nakar se je vrnil pi-domov. 7. zaničevanjem sem se obrnil od njega, nakar se je ta-l-r»j streznil. Zatem me je par dni neprestano prosil odpuščanja.
Značilno je bilo to. da nisva nikdar izpregovorila Carthewovo ime in ninva Imenovala mesta, v katerem stanuje.
Kljub temu sem pa najno potovanje tako uredil, da sva prihajala vedno bolj v bližino njegove domačije.
Slednjič sva dospela v malo mesto, ki je bilo oddaljeno eno i\ro od Stallbridge-le-Garthew, bival ača mojega tekmeea.
Nekega deževnega večera sem legel malo prej kot ponavadi na potesjlo. Spal pa nisem. — Bellairs je rekel, da gre v gostilno na i"arj pivn. Vedoč, da ne more nikamor v temni noči, sem mu do-voJJl.
Zatopil sem se v neko knjigo iu se nisem več spomnil svojega spremljevalca.
Krog polnoči je pa nekaj potrkalo na vrata.
—	Naprej! — sem rekel.
Vstopil je Bellairs,	kakšen. — Bil je blaten, zamazan ij&j
krviT.	. is.' 8-JL
PAMETNEM ZADOSTUJE BESEDA
IŠtedite z mesom! Štedite s pšenico! Štedite z vsem, česar brezpogojno ne g
(potrebujete!
U. S. Food Administration
—	Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? — sem vzkliknil presenečen. —
—	Oropali so me! — je znjeeal.
—Oropaii? — Nikar me ne imejte za norea.
—	Kaj za norea" — Nič za norca. — Vem samo to, da sem se zav?del v cestnem jarku. Namesto, da bi pil pivo, me je vino zmotno. Težkih vin pa nisem vajen.
_ Morda bi še lahko dobili denar? — Kakšen denar ste imeli?
—	Angleške zlatu ke. — V New Yorku sem jih dobil preeej po-ecni. — Oh, moj Bog, kako težko sem zaslužil ta svoj denar!
—	To je pa res nerodno. — Kaj če bi javili policiji? — Toda zdi se mi, da ne bo imela posebno uspeha.
—	Da, tudi meni se zdi-
—	In kaj nameravate zdaj?
—	Na vas se zanesem, gospod Dodd. — Kajti drugega človeka nimam, na kogar bi se obrnil.
-— Name - — Kako da name?
—	Gospod Dodd, prav lahko vam dokažem, da ne morete nikjer boljše naložiti svojega denarja kot ee ga posodite meni. — Toda jaz vas ne smatram za človeka, ki bi poskušal iz nesreče reveža kovati dobiček. — Jaz se sklicujem na vašo usmiljenost in na vašo človekoljubnost. — Vrjemite mi, da bi ne prišel sedaj v tej uri k vam. če bi ne bil res v potrebi. Nehote sem moral misliti na vas kot na svojega edinega prijatelja. — In te misli sem se oprijel, kot se o-prime potapljajoči se slamnate bilke.
—	Kaj želite torej?
—	Petsto dolarjev bi imel dovolj, — Ce pa ne morete dati petsto, mi jih dajte samo štiristo. — 1'pam, da bi mi ta svota zadostovala.
On je uprl vame svoj proseči pogled, jaz sem pa molčal.
Ker mu le predolgo nisem hotel odgovoriti, je pričel zovna r//-ledovati:
—	Gospod Dodd, gospod Dodd!
—	Kaj vraga?
—	Ce ne morete dati štiristo dolarjev, mi j h dajte samo dve-s*o. — Kaj r.<% da mi jih boste dali? — Recite samo eno besedo, go-ipod Dodd.
—	Kdaj mi jih boste pa vrnili?
—	Kakor hitro jih bom imel.
—	To se pravi, kakor hitro jih boste dobili od Carthewa.
—	Od k-ikega Carthewa?
—	Nikar me ne smatrajte tako za neumnega.
—	Ne, gospod, motite se, jaz nimam nobenih zahrbtnih misli.
—	To je nazadnje stranska stvar, če jih imate ali ne. — Toda vest'1 kaj bom jaz napravil? — 1'pam, da boste zadovoljni?
—	Kaj? — je vprašal hlastno.
—	Spravil vas bom na krov prekooceanskega parnika in plačal za vas vozne stroške. — Ko boste dospeli v Naw York, vam bo hplačal ladij-ki blagajnik na roko petdeset dolarjev.
—	Kaj bi delal v Ameriki? — Svoje službe nimam več, pravne prakse ne smem več izvrševati Poleg tega so pa tudi drugi odvis-ui od mene, za katere moram skrbeti.
—	Če hočete bom pisal Pinkertonu. — On vam bo gotovo lahko preskrbel kako službo. Medtem vam bo v mojem imenu izplačeval vsakih štirinajst dni po petindvajset dolarjev.
—	Gospod Dodd, vi najbrže ne mislite resno?
—	Saj vas nočem podkupiti — Nudim vam le miloščino. — Če je hočete sprejeti ali ne, je odvisno od vas. — Prepričani ste lahko, aa \as ne bom silil.
—	Potemtakem mi dajte sto dolarjev, pa je stvar končana.
—	Storil bom edinole to, kar sem rekel. — Ničesar več in ničesar manj. — Ali ste razumeli?
—	Tedaj se je pa mahoma izpremenil.
Stopil je predme in uri. začel groziti:
—	Pazit?, gospod Dodd! — Nikar si ne nakopljite hudega sovražnika. — Dajte mi sedemdeset dolarjev, če hočete. — Samo sedemdeset. — Pomislite, da moram skrbeti za ženo.
—	Svoje ženske bi se lahko malo prej spomnili. — Ali ni res? Siecr sem vaai pa že povedal svoje misli.
—	Vse?
--Da, vse. — Prosim vas, odidite. — Jaz bi rad spal.
—	Ali je to vaša zadnja beseda?
—	Da, meja zadnja beseda.
—	Prosiir vas. gospod, premislite se enkrat vše natančno. — Vpoštevajte mojo revščino in svojo lastno nevarnost.
—	Kakšno nevarnost?
—	Boste že izvedeli. — Zaenkrat vas samo prosim in vas svarim. — Dobro premislite, predno mi boste odgovorili.
—	Moja prva beseda je bila moja zadnja beseda.
Naenkrat se je bil ta možak čisto izpremenil. — Obraz se mu
Je čudovito tkremžil, tresti se je zaeel po vsem telesu, belo me je rv-gledal ter mi zabrusil sledeče besede v obraz:
MfB Ji (DftUe prihodnjih) _ ___\
j v v .	. ^
Slov. Narodna \
Zveza
__ i
z
IV. zapisnik seje izvrševalnega, { odbora SNZ., katera se je vršila ^ v petek 12. julija v pisarni Zveze.
--4
Ker je bil predsednik, g. Paul i Sehneller odsoten, je sejo otvoril t g podpredsednik Louis J. P.re ob 8.30 zvečer.	*	]
Tajnik čita imena uradnikov. P
Navzoči so:	<
Louis J. Pire, Fr. Hud o vernik i Dr. James M. Seliškar. Agnes Za-lokar in Jakob Ambrož.
Odsotni so: Paul Sehneller, Jo- , sip Svete, Ant. Grdina in Dr. Fr. j K. Kern.
Prečit o se zapisnik 3. seje z dne ] 21. junija in zapisnik izvanredne seje dne 26. junija 1918.
Sprejmeta se oba zapisnika, kakor sta bila prečitana.
Poročila tajnika in dopisi:
Prečita se pismo Jugoslav Bureau iz Washington. D. C. v katerem poročajo in pošiljajo več kopij eirkularjev, da se razpošljejo na podružnice SNZ. glede izjave drž. tajnika R. A. Lansin-ga, v kateri se izraža živa simpatija vlade Zdr. Držav za narodne aspiraeije Čelio-Slovakov in Jugoslovanov.
Prečita se pismo g. J os. Russa iz Pueblo, Colo., v katerem po-jasnuje glede svote $1)0.00, ki je bila namenjena za našega bivšega organizatorja g. R. A. Trošta, da je g . Trošt še isti čas od tam odpotoval in da pošilja omenjeno svoto nazaj na gl. urad.
Predlož jo in prečitajo se tri pisma podtajnika Rev. A. Sehif-rera iz Roe k Springs, Wyo., ki naznanjajo novi odbor, glede denarja in kopij pisma senatorja države Wyo., g. F. E. Warren, v katerem pismu g. senator izraža svoje misli o našem gibanju.
Pismo bo v glasilu Zveze J. S priobeen dobesedno.
Prečita se poroč lo tajnika Iv. Kušar iz. Chicago, 111., da podim-, žilica lepo napreduje in da bo štela kmalu nad 100 članov.
Prečita se poročilo tajnika E L. Mensingera iz Pueblo. Colo., v katerem prosijo za knjige, papir iu drugo.
Prečita se poročilo tajnika J. Rovtar iz Wi'.lard, Wyo., v katerem poroča o napredku podružnice in naznanja nove člane ter prosi za poslovne knjige.
Prečita se poročilo tajnika J. Russ iz San Francisco. Gal., v katerem poroča odbor ime podružnice "Slovenska Svoboda", nove člane in prosi za knjige.
Prečita se pismo gdč. Frances Britz iz Chisholm, Minn., da se je tam dne 30. junija ustanovila nova podružnica. Prosi za pravila informacije itd. Tajniku se naroči, da odgovori iu pošlje vse, kar zahtevajo.
Prečita se pismo rojaka Mihael Hochevar iz Bridgeport, Ohio, v katerem prosi za informacije, pravila in druga pojasnila za ustanovitev nove podružnice.
Prečita se pismo tajnika Mihael F. Kobal, La Salle, lil., v katerem poroča nova člane podružnice — "Jugoslavije"' ter prosi za 100 raz glednie prvega Vseslov. zbora v Cleveland. Ohio.
Prečita se pismo rojaka John Kern Iz San Diego, Cal., v katerem prosi za informacije o SNZ.
Prečita se pismo tajnika Rev
'DrJColer
| <38 Pimm k**- ftttsfcrgfc. Pa
^BhJ^ fcnnSTfj? IJs'ksa/kA	ili tofeS
K. Zakrajšt*ka iz New York, N. Y., v katerem pošilja imenik podružnice.	i Predložijo se dva računa za iz-plaeitev; The Duitotvs Bro's Co za nove knjige itd. za podružnice in "Sloga" tiskovine; skupaj — $25.10.
Glede brošur, ki jih bo izdala SNZ., se izjavlja, da je to delo v rokah dr. Bogumil Vošnjaka in dr. Drago Marušiča.
Predložijo se slike in prošnjo podružnice Dr. Janez Ev. Krek j ■štev. 1 SNZ. v Cleveland, O. z«! člane; Ignac Pečar, Louis Zakraj-i še k in George Turk.
Prošnje se predložijo v J K. Glede znakov, se sklene, da se naj tajnik obrne za cene na Jugoslovansko trdko Momčilovič Brata v St. Louis, Mo. za ceno in kakovost znakov, ki naj bi bili le j posnetek nove jugosl. zastave, k: 1 je bila dne 4. jul.ja t. 1. ofiejelno razvita v Washington, D. C.
Drugi družinski večer za člane članice SNZ. in somišljenike jugoslovanskega gibanja, ki pri poznajo delo Londonskega Odbora se bo vršil v nedeljo 11. avgusta 1918 ob 8. zv. v John Grdinovi dvorani. Izvoljen je posebni odbor, ki. bo sestavil vabilna pisma program in vse potrebno, da se bo večer vršil tako lopo in zadovoljno, kakor se je v nedeljo due "J. junija t. 1.
Tajnik poroča o finanei, da je ta mesec dober in se lahko nekaj odpošlje naprej v J K. Sklene s»* da se pošlje $100.00.
Dosedaj je bilo že poslano od Zveze v Jugosl. Kaneelarijo 3f»C dolarjev; svota, katero so poslal' posamezni člani, ni v tem všteta.
Sklene se, da se naročijo vse slike, ki so bile za časa jugoslovanske parade dne 4. julija v Wa shington. 1>. C. napravljene in da se spravijo v arhiv. Poleg vseh tudi velika slika, ko so skupaj slikani z državnim tajnikom naši jugosl. odposlanci, ki stane .^">.00 druge si ke so po -1.50 komad. —. Naročijo se na 932 Southern Bid g Washington. D. C.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je bila seja ob 11. zakljn cena.
Prihodnja seja bo 24. julija ob 8. zvečer v navadnih lokalih. Louis J. Pire. Fr. Iludovernvk podpredsednik,	tajnik.
Rada bi izvedela za naslov svojega brata URBANA GRABNAR, doma n Gorenjskega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov n<aslov, da ga rmi naznani, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Mary GolobiČ, Box 48, Madison, Pa.
VABILO NA PIKNIK v nedeljo 4. avgusta v prijazni naselbini Park Hill, Pa^ Cenjene rojake in rojakinje v okcdb-C 'Johnstowna. Pa. tem pcrtoia ^ vljudno vabimo na ta piknik, kateri bo nekaj posebnega. Piknik prirede žene na Park Hrllu živečih Slovencev. Čisti dobiček je namenjen Slovenskemu Republikanskemu Združenju. Poleg proste zabave je na programu razno sreč k an je. Preskrbljeno bo s sla-jrčcami ter drugim okusnim peei-voni domačega izdelk... Tudi hla-idilnih pijač bo v izobilju. Sotrud-niee se pripravljajo na tekmo, katera izmed istih bo pripravila najboljši prigrizek pose<tnikom. Rojaki okolice JohnstoAvua, privolite družine na ta piknik, kjer bo i v obiinosti preskrbljeno za razve-»idrilo ter zabavo starih in mladih. ••Vstopnina: za moške 50e. za žen-, ske 10f. Za obilen poset se priporoča	Odbor.
(26-27—7)
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-i nik v Združ. državah, i —-—-t-a
Ker sem vojni ujetnik v Italiji, bi rad izvedel za s-vojega bratran-» ea FRANKA JEREBA, ki se ž.-več časa nahaja v Ameriki. Pisal bi mu rad. pa ne vem za njegov naslov, ko že dolgo časa ui-? sem dobil nobenih poro«" i I od j njega. V zadnjem čas« se je nahajal v Ohio. Cenjeni rojaki, lahko si predstavite, kako je 1 človeku v ujetništvu, zato prosim, ako kateri izmed vas ve za
I	njegov naslov, da ga mi naznani, ako pa sani bere ta oglas, ga
p prosim, naj se mi takoj oglasi. Moj naslov je: Alois -l»reb, Sol-dato, Prigioniero di Guerra, Fi-* n al m a rimi. G. Gruppo, Dislaeea-r meni i Andora, Prov. Genovo, j Italia.	(25-27--7)
i> 1
> K jo je JOHN ŽALEC? Doma je iz vasi Vrh. Pi"ed 11 leti je bil na ; Calumetu. Mich, in od takrat ne vem ve<" za njc »a. Prosim ga, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — John B. Kobe. Box r,: 132. Aurora. Minn. (26-27—7)
I
NAZNANILO.
Rojakom v Clevelandu, O., na-- znanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
II
x ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati rj pravoveljavna potrdila. Rojakom ; j ga toplo priporočamo.
'	Upravništvo.
|	Dr. LGRENZ££t 644 Penn j
f	EDINI SLOVENSKO ^M- W \
|	GOVOREČI ZDRAVNIK &V611I16
[	M^m^BOLMNi Pittsburgh, Pa.
P	Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa
|	— Tn te zdravim nad 23 let ter Imam skuSnje r vseh boleznih In i
L	ker znam slovensko, zato ras moren; popolnoma razumeti in apo- <
I	znati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. i
I	Skozi 23 let aem pridobil posebno akngnjo pri zdravljenja mofikib
k	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa j
L	Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čim- t
I	preje. i
|	Jas ozdravim zastrupljeno kri, maznlje in Use po telesa, bo-
I	lesni v grla, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, flvčns !
|	bolezni, oslabelost, bolezni v mehurja, ledlcah, Jetrah in ielodca,
k	rmenleo, revmatizen*, katar, zlato žilo, navduho Itd. j
I	tr Uradne ore ao: V ponedeljkih, r red ah ln petkih od 9. are J
I	zjatraj do 6. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 0. are
[	zjatraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne«. — Po
I	potiti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in naalov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
r	Nekateri dnud ravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo.
I	Jaz znam hrvatsko 6e ls starega kraja, zato vas lažje zdravim,
I ker vaa rasamem.	__________i
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatre, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
1
Bartol J.	Kastelic John	Samide Prank
No. 330733	No. 44708	No. 330721 M
BZr	Kovač Frank	Sinčič John	^
No. 260638	No 260641	No. 330762
Ts?^	Knčič Matija	,
^ič vajo NO. 45015	su^evSan. '
Wo. 200583	Mikolieh John	331070
Božičkovič Djiiro No. 323252	Tehler Anna
^No. 260581	Modic Im	No 328896
xt^o^To	No. 329720	Turk Charles
^60643	XJA	" *
Dolar Valentin	Novak Rozi	Turk Ivan	^
No. 330086	No. 45313	No 2^47 '
°TSaiLhŽ	OswM Jos.	Turk Jernej
No. «60573	No. 260621	Ko. 329741
Gilbert Giuaepp«	P in tar	Žacar Frank '»'
N«. noes ^ No. 180*48	No. 44272 f*