ŠTAJERS ,DtR SIOR^lHl LANDWnrr Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.29 einschl 9 Rpf Postgebuhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 6 - V.Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 10. Februar 1945 Einzelpreis 10 Rpf Borba in delo do zmage Fuhrerjeva poslanica nemškemu narodu ob dvanajsti obletnici prevzema nacionalsocialistrčne oblasti - V tej borbi ne bo zmagala notranja Azija, zmagala bo Evropa z Nemčijo na čelu Povodom 12. obletnice 30. januarja 1933 je Führer, kakor smo že javili v zadnji številki našega lista, naslovil na nemški narod, zlasti pa na na-cionalsocialiste, poslanico sledeče vsebine: »Ko me je pred 12 leti blagopokojni Reichspräsident von Hindenburg kot voditelja najjačje stranke poveril s kancelarstvom, je bila Nemčija v svoji notranjosti pred isto situacijo kakor danes na zunaj v svetovnopolitičnem oziru. Potom verzajske pogodbe pričeti in nadaljevani proces gospodarskega razkroja in uničenja demokratske republike je dovedel polagoma do trajnega pojava skoraj sedmih milijonov biezposelnih, sedem milijonov le delno zaposlenih, do uničenega kmetijstva in obrti ter, temu odgovarjajoče, tudi do zloma trgovine. Nemška pristanišča so bila samo še ladijska pokopališča. Finančni položaj Reicha je bil takšen, da je bilo pričakovati vsak trenutek ne samo zloma države, temveč tudi dežel in občin. Odločilno pa je bilo sledeče: Za omenjenim gospodarskim metodičnim rušenjem Nemčije je stala pošast azijatskega boljševizma takrat ravno tako kakor danes. Nastanek novega sveta Kakor danes v velikem, je bil v letih pred predvzemom oblasti v notranjosti meščanski svet popolnoma nesposoben, zoperstaviti se učinkovito temu razvoju. Tudi po zlomu leta 1918 š* mnogi vedno niso spoznali, da je stari svet v razpadu spričo novega, nastajajočega sveta. Niso hoteli spoznati, da vendar ne gre za to, z vsemi sredstvi podpirati in umetno vzdrževati to, kai se je izkazalo kot trhlo in gnilo, temneč da gre za to, postaviti nekaj zdravega na njegovo mesto. Zlomil se je preživeli družabni red in tako je bil zaman sleherni poskus vzdrževanja tega reda. Bilo tedaj ni nič drugega kakor danes v velikem, ko so meščanske države prav tako zapisane poginu in ko premorejo najtežjo krizo Evrope izza mnogih stoletij preživeti le jasno usmerjene in svetovno-nazorno utrjene ljudske skupnosti. Po 30. januarju 1933 nam je bilo privoščenih samo šest let miru. V teh šest letih so bile izvedene ogromne storitve in še večje storitve so bile v načrtih. Toliko je bilo tega in tako ogromno je bilo, da je vzbudilo zavist našega ^demokratičnega nezmožnega sosedstva. Odločilno pa je bilo, da se je v teh šestih letih z nadčloveškimi napori saniralo nemško ljudsko telo v obrambnem smislu, to se pravi, da se ga ni v prvi vrsti opremilo z gmotno vojno silo, temveč z duhovno voljo odpora v smeri samoohranitve. Vsakomur iste pravice Strahovita usoda, ki se odigrava danes na vzhodu in ki na podeželju in v' mestih uničuje na desettisoče in stotisoče ljudi, se bo z naše strani z najskrajnejšimi napori kljub protiudar-cem in trdim preizkušnjam odbranila in premagala. Ako pa je to sploh možno, tedaj le radi tega, ker se je izza leta 1933 v nemškem narodu zgodil .notranji preobrat. Danes še Nemčija verzajske pogodbe — in Evropo bi bil že davno po-medel vihar iz notranje Azije. S 'tistimi tepci, ki nikdar ne izumrejo, je pri tem odveč diskusija, če zagovarjajo mnenje, da neoborožena Nemčija vsled svoje onemoglosti ne bi bila postala žrtev te židovske mednarodne svetovne zarote. To ne pomeni nič drugega kakor postavljanje naravnih zakonov na glavo. Od kedaj še lisica ni žrla neoborožene gosi, ker ista vsled svoje telesne konstitucij6 ne more imeti napadalnih namenov? Od kedaj je poslal volk pacifist, ker ovce niso oborožene? Ker p» obstojajo taki meščanski kozli, ki to verujejo, je do-prinešen dokaz, kako potrebna jé bila odstranitev razdobja, ki je zamogla v svoji vzgoji roditi in vzdrževati take pojave ter jim omogočiti 'celo političnega vpliva. Ze davno preje kot je prišel nacionalsocializem do oblasti je že besnela neizprosna borba proti temu židovsko-azijatskemu boljševizmu. Če boljševizem ni že leta 1920 pregazil Evrope, se to ni zgodilo radi tega, ker je bil takrat sam še preslaboten in premalo oborožen. Njegov poskus odstranitve Poljske ni bil opuščen morda iz usmiljenja s takratno Poljsko, temveč samo radi izgubljene bitke pred Varšavo. Boljševiški namen uničenja Madžarske ni izostal, ker bi si bili boljševiki morda premislili, temveč radi tega, ker boljševiške oblasti vojaško ni več bilo možno vzdrževati. Boljševiški poizkus uničenja Nemčije ni bil opuščen morda radi tega, ker si niso več želeli uspeha, temveč radi tega, ker jim ni uspelo odstraniti preostale naravne odporne sile našega naroda. Takoj je pričelo židovstvo nato z načrtnim notranjim razkrojevanjem našega naroda. Njegovi najboljši zavezniki pri tem so bili tisti zatelebani meščani, ki niso hoteli spoznati, da je doba meščanskega sveta končana in da se nikdar več ne bo povrnila, da se je epoha divjaškega gospodarskega liberalizma preživela, da pa je možno velike naloge časa .premagati samo potom avtoritarno zbranih sil nacije, izhajajoč iz zakona enakih pravic za vse ter isto tako tudi enakih dolžnosti, kakor mora narobe dovesti izpolnjevanje teh enakih dolžnosti naravno do enakih pravic. Amerikanische Kirchenschänder. Eine Londoner Zeitschrift bringt das obensteheade Photo aus dem Inneren des berühmten Aachener Domes nach der Einnahme der Stadt durch die Amerikaner. Der Altar wurde mutwillig demoliert, und aller Kostbarkeiten beraubt. Was die Kirchenschänder nicht aebrauchen konnten, wurde zerrissen und beiseite geworfen. Wie zum Hohn stellten sich Roosevelts »Soldaten Christi« nach der Schandtat noch in Photographierpose auf Die SchutzveTschalung an den Säulen zeigt noch, wie von uns versucht worden war, die Kunstschätze der berühmten Kirche vor den Verwüstungen des Krieges zu bewahren. f-Vqri-B'lderdienSt-Autoflex (Auslandsphotoi, Notranja odporna sila se pod vsemi okolščinami tako dolgo, doklei Od slehernega Nemca pričakujem tedaj, da bo 1 " , končno ne bo zmaga kronala naših naporov. Pa storil svojo dolžnost do skrajnosti, da bo sprejel nemškega naroda tudi glede nečesar drugega ne bi hotel pustiti fleherno žrtev, katero se bo zahievalo od njega Tako ie narionalsorialivPTT, «rpHi „¡„a„kt,. „„ nikakega dvoma; kljubujoč sovražnemu sosed- in tudi moralo zahtevati pričakujem od vsakeqa spodarske socataeinkulton^bnove lal nc?^ StVu Sem nekoč v ™traniosti svojo pot ter zdravega človeka, da bo vpostavil telo in življE Ž k emu n a r od u tudi i z v z g o > j niega vd^t^to X £>-P^odn kot neznani brezimeni človek do'do- nje v borbi, pričakujem od vsakega bolnika in rožitev ki io ie snloh bilo možno tr^nsferirnti koncne9a uspeha. „Večkrat so me smatrali mrtvim bolehajočega ali sicer nenadomestljivega člove- šefev' vojaškevredru^te Odj^rn^i Kj SJfSS^^t T-^f' ***** t 2 f naroda je izza 30. januarja 1933 tako ogrdmno l* ostal zmag°valec. Moje današnje zivlje- Od prebivalcev v mestih pričakujem, da bodo narasla, da je ne moremo več primerjati z odpo- Zt,P v« - S lzkl<"™ naloze.ne ™ do,z" kovali oro^e za to borbo. Od kmetov pnčaku- rom bivših stoletij. Ohranitev te notranie od- f1^^ e dolžnost, skupaj tvorijo eno samo jem da bodo dal, ob največ,, lastni omejitvi porne sile pa je obenem najsigumejši garant za dolznost delati m boriti se za svoj narod. kruha za vojake m delavce v tej borbi. Od vseh dokončno zmago. Te d61žnosti me lahko odveze le tisti, ki me je zena ™ deklet P"caku,em. da bodo to borbo ka- Ako je Evropa danes težko bolana, bodo obo- pozval. Bilo je v roki Previdnosti, ki je zamogla kor d"s,e' Podpirale z najskraineišim fanariz- le'.e države to bolezen z vso svojo najskrajnejšo 20. julija z bombo, ki je eksplodirala poldrugi ™om' posebnim zaupanjem se obrabam do nem- odporno silo premagale ali pa ji podlegle. Pa meter poleg mene, izbrisati moje življenje in s mladine. Ko tvorimo tako zakleto skupnost, tudi okrevajoči človek, ki je tako ostal pri živ- tem tudi moje delo. Ker me je Vsemogočni tega !ahko P° vse! Pravlci stopimo do Vsemogočnega ljenju, premaga višek take bolezni samo v krizi, dne varoval, vidim v tem potrdilo podeljenega mi *®r zaprosimo ™ megovo milost m za njegov ki ga tudi samega najskrajneje oslabi. Ravno naloga. Radi tega bom nadaljeval tudi v prihod- °lac»0s<0J- Vec pa.c narodI ne more storit, kot to, radi tega pa je naša nespremenljiva volja v tej njih letih pot brezkompromisnega zastopanja in- da vsak'i0 ki se zamore borih, stopa v borbo in borbi za rešitev našega naroda pred najstraho- teresov svojega naroda, ne oziraje se na vsako da v***™- ki zamote delat., dela m da vsi skup- vitejšo usodo vseh časov, ubd&ati hrabro in zve- stisko in nevarnost ter prožet svet-eqa prepriča- no zrtvuieio, prozeti ene misli: zavarovati svo-sto le zakon ohranitve našega naroda. Vsemo--nja. da Vsemogočni na koncu ne bo zapustil b°d?' nacionalno čast in s tem bodočnost av- gočni je ustvaril naš narod. Ko branimo njeqov tisteaa, ki je hotel vse svoie živlienie rešiti svoj JI13' . obstanek, branimo tudi njegovo delo. Da je ta narod take usode, ki je niti po številu in še manj N;" bo knza v trenutku še.tako težka, konč-obramba povezana z brezmejno nesrečo, trpi je- po njegovem pomenu ni nikdar' zaslužil no \o bomo le premaoah s pomor, o na°e nesp'e-njem in bolečinami, nas še bolj povezuje s tem v . . ; ... ' ... menluve volie, s pomoč,o naše oHoravIieno,ti do narodom. To nam daje pa tudi tisto trdnost, ki r Y «d'.1^.^ ves na". žrtvovanja to z našo snosobnostio. Prestali boje potrebna za izpolnjevanje dolžnosti tudi v'naj- mie ^resohoievmke ter na mo tudi to stisko. V fei hnrh« torej ne bo z«a-hujših krizah. To se pravi dolžnosti ne samo na- 'ZUČ T k f v ve.c,,m ™ Ariia. te-voč Fvrona. na Čeh, na pram pošteni večni Nemčiji, temveč tudi napram da *0rro° Ze ,nC -T k: povila Fvrooo - 15*0 let kot tistim maloštevilnim hrezčastnikom, ki so Se lo- te ^romne borbe s™eh ,»"« vzhod,, in io bo nredstav'iai vse čili od svojega naroda. - ■ ec «aptamns »In vendar ste zma- b^or* čase: naša Velika Nemčija, nemški na- V tej usodni- borbi poznamo tedaj samo sledeči -a'i << rod!« ukaz: Kdor se častno bori, lahko s tem reši živ- i i i i i i — »i m ■ i........................ ........... umiimiMniBiin ljenje zase in za svojce. Kdor pa pade strahopetno ali brezznačajno narodu v hrbet, bo pod "jp • • . I e zamogel nacionalsocializem tega duha v našem io so sinovi nase domovine nemškem narodu vzbuditi in utrditi, je njegovo ^LiÄvÄ^^Äoini^ Odllkovama za olivno vootfavo pri pobüamu to'ovafpv novi, se bo še le spoznalo, kaj in koliko se ima _ , . ... , • . „ „ ,. nemški narod zahvaliti temu duhovnemu porodu. ,.,Za h,r,abro vpostavo pri pobijanju tujih ■tolp so Leonesio Bruno Rttf Leschnik Josef, WM. Lesko- To ni manj kot njegov obstanek na svetu. bl1} °dl,kovan, s eden pnpadmk, Wehrmann- schek Fntz Rttf. Lesse, Engelbert, WM. Lewart Pred meseci in tedni so zavezniški državnik, schaftsreg.menta Untersteiermark: Josef Rttf. L.pownik Johann, Rttf. Limisch Fritz, odkrito zarisali nemško usodo. Nekateri listi so Kriensverdi-nsfkreuz I K, mit S^wertern so a"!, 'A W ILp,'hller, A'bf:rt; Jih nato posvarili, naj bodo raje pametnejši in peg^ftfi W Stf ^KÄ^hP^i^Ärt Rh ' ^nz naj raje nekaj obljubijo, četudi ne obstoja namen, ^ Trppf. Brudermann Franz. Stf Dvorsch*k Mahasch ^ ^ to obljubo pozneje izpolniti. V tej uri bi hote Han's, H^stf Rscher Pau, 04tbf Lückermnnn vtoÄ Ä Medw^ K.ri kot neizprosni nacionalsocialist in borec za svoj H Oberführer Mayerhöfer Heinz, Stf. Ordelt Osrhf MmIM Wüii S mm mS, I I narod zagotoviti te druge državnike enkrat za Emil. Bannf. Präsent Peter, Stf, Raditsch Josef, Rttf mSc^ J^haM Srkf tSS vselej, da predpostavlja sleherni poskus učmko- stf. Ranft) otto_ Ostbf. Resrh Anton, Tm„f. Rott- johann WM MiIneritsr'h Hans SM vanja na nacionalsocialistično Nemčijo s po- maTm Hahs Sts. studefltirhntgn Gottfried. Ostf. Alois Osrhf' M inaritsrh =eon %rht Mot^rhnOc močjo fraz Wilsonovega kova naivnost, ki je da- Werbnicift 0skar. Ostf WörndU Alfred. * WM Muiei^ KntÜ WM ^ülto'Fried našnja Nemčija, ne pozna. Sploh pa m odiocilno, z odlikovanjem Krteqsverdienstkre« II Fl. Srh Srhf MiiL MTW Rt>f M™Ha Ant™ da se pojavljata v demokracijah politično delo- mit Schwertern so bm odlikovani- Trnof. Bati- ^ ^its^f Ant^n Schf Nekreo Anton SrhT vanje in laž kot neločljiva zaveznika. Odločilno nttech Thomas. Rttf Be„6 Franz Srhf Birkmeie, ^owak ^Fernand WM He« P n ' je, da je vsaka obljuba, ki jo dajajo ti državnik Franz. Rttf B,asi Wenzel, Srhf Bobner Franz, o^an Franf WM Omerse^L Osrhf Os=b'k kakemu narodu, danes brezpredmetna, ker sami Rchf Roschitsch Alois. Srhf. Brinner Otto. Otmnf. Jnsef WM 'oseniak Robert Wm' Parnme' K=rri niso več v stanju kakršnokoli obljubo izpolniti, ßrudermann Franz. WM Bumdorfer Norbert. Rm. WM.'PauSchek Valentin Otrppf >avei Konrad! To je tako, kakor da bi ena ovca drug, dala za- nat?er Viktor ^ Dprc,all7 othmar, WM ,;rhf Pphpim Wa]ter otTPtlf Porka Fd(,ar WM gotovilo, da jo bo varpvala ^ bgror^ _ Deutschmann Matthias, Schf. Dobersrhek Vikto, perkowits(;h JohaTm/ Qsrhf. Pernath Thon,asi Temu nasproti ponavljam svoje prerokovanje. Rttf. Donau Waldemar; Stf. Dworschak Hans. Stf. o»Hif PeteUnsrhek Jakoi, Osrhf Petan Edmund Anglija ne samo, da ne bo v stanju, ukrotiti bolj- F ~m tt A0rti .9« - Tocef. Rttf Kronf Tosef Rttf Knchar Josef. Osrhf. qtiltig Ausfall der Lieterunq des Blattes bei höherer Ge.ralt Radi tega je potrebno baš ob 12. obletnici pre- Tffibner Adolf Rttf Kurnik Rudolf. Srhf. K'irth "der Betriebsstäruna oibt keinen Ansprjrb auf Rur-kzahlung vzema oblasti, da si utrdimo srca bolj kot kedaj Franz, WM. Kweder Josef. WM. Kriwetz Karl, des Bez,1'h »eviške napade, podprte z artileiijo vseh kali-boiev. Ob reki Oder je sovražnik zaman nada- brov. V južnem delu pokrajine Pommern so se lieval svoie poskuse razširien>a svojih mostišč, izjalovili sovražni napadi pri mestih Deutsch-V loku Oder-Warthe so nemške čete držale šte- Krone in Jastrow Na obeh straneh spodnje Visle vilna oporišča proti srditim sovražnim napadom, je napadal sovražnik pri Graudenz-u z več divizi-- jami in številnimi tanki. Po težkih bojih je uspelo U 1 A, • c I.f O 1. U I. V 1 C'k- 1 sovražnika ustaviti. Medtem so se odigravali v bak Alois, Schf. Scherbek Kari Ostf. Schinko Do- področiu Marienburg-Elbing ter v Vzhodni Pru- minik Seht Schischek Gustav, WM. Schiretz si„ težki obrambni boji v dosedanjih težiščih. Stanislaus, WM. Schleimer Hans, WM Schneider Kljub globljim vdorom je preprečila neomajna Rudolf, Ostf. Stadtmann Martin, Oschf. Stantsch stanovitnost naših divizij številčno nadmočnemu JVM-JS,?ineI ^ I'6"1 c"» s°vražniku nameravani prodor. Ob kurlandski WM Sternad Josef Schf. Stertilka Franz, Schf. fronti sn bpleii]i številne, toda brezuspešne sun-St'ghtz Franz, WM Straschek Friedrich, Ostmm. boliševikov Straßer Josef, Rttf. Streiner Alois. Oschf. Stupan 3 fpbruaTla je SDoročilo nemško vrhovno po-Josef, Rttf Tarkusch Friedrich, Schf Tautschei Velistvo, da se je hrabra peštanska posadka, ki Lambert. Rttf. Tellian Friedrich. Schf Temmerl ie stisniena na ozkem prostoru okoli kraljevske-Rudolf. Schf. Terpmz Rudolf WM Toplak Josef, aa §e vedno upira!a boljševiškemu na- Schf Torei Johann, Schf. Trinker Martin, Trppf. valu s pomočjo oskrbe iz zraka Med Visoko Ta-Trsrhkan Georg. Schf. Tschaks Gottfried, WM. tro in kolenom reke Oder pri Griinberg-u so se Tschaks Johann. Schf Tschech Franz, WM. Georg izjalovili številni sovražni napadi ob utrien»m Tschontsch, Schf. Turk Wilhelm, Oschf. Turnschek unoru naših čet. Pri Steinau-,i so vrgle močne Willi. .Rttf Ultschar Franz, Ostmm Unger Alois, nemške boine skupine sovražnika v protinapad,,. Stf. Urschitz Walter. Rttf. Valenti Josef, WM. Ob reki Od»r med mestoma KroRen in Oderbruch Wallant Josef, Tropf. Wallner Hugo, Otrppf. so biH številni boljševišk* napad," našim mosti-Wanek Ferdinand, Rttf. Waupotitsch Franz, WM. 5?em odbiti deloma v protinapadih V področiu w»bpr Willibald. Trppf. Weiß Willi, Oschf. Franz Renpen so n-mške bojne skupine izvedle več na-Wfcrbosrht. Schf. Werdonik Johann. Rttf. Wesiak naHov pro« sovietsklro odredom ter iim prizadeva lf red, WM. Wesiak Roman, WM Widmaier i,je velike izgube. Tudi po tem poročilu sta Stefan, Strom. Wischner; Josef, Rttf Wobounik nosadki mest Posen .in S^hneidemühi odbiiali T?7' w"schltc<"h WM Wraniek t,r„hr0 V,P nava]p 60Vjetsk'h sil V iužnem d-lu S ^ n, } 1,Udolf' WM' Zpsn;1c J°- ""^arne Pommern se nemška fronta me-rišču srditih boiev V Vzhodni Pfusiji je sovražnik pri Wormditf-u in Wartenstein-u ter na obeh stranek Königsberg-a nadaljeval svoje poskuse prodora, vendar zaman. Opetovano so posegi« nemške pomorske sile v boje ob obali Vzhodne Prusije, razbremenjujoč tako suhozemne 6ile. V Kurland-u so prisilile sovražne izgube boljševik« k zmanjšanju svoje bojevitostl. Nemško letalstvo je na vsej vzhodni fronti t brezprimerno vpostavo podpiralo suhozemne čet« z razbijanjem sovražnega dovoza, boliševiških kolon taborišč, baterij itd Na ta način je odlično prispevalo k rastoči utrditvi nemške obrambne fronte Vdihe sovražne izgube no zopadn Km ~>-~£istabihimlKnal Januarja ¡e bito zbitih 1389 sovražnih terornih letal Položaj in potek operacij na zapadni fronti ter v Italiji Nemška artilerija je po poiočilu z dne 30. januarja dne-29. januarja s svojim ognjem razbila kanadske napade, ki so veliali Gertruidenberg-u. Tu so se razvili izredno srditi boji Ob reki Rur je bilo več sovražnih napadov odbitih, 6everoza-padno od Linnich-a pa je bilo več mimogrede izgubljenih naselbin osvobojenih v protinapadu. Na obeh straneh mesta St. Vith so se upirali nemški odredi v težkem boju ameriškim divizijam na široki fronti. Severovzhodno od St. Vith-a je vdrl sovražnik po težkih bojih v nemške postojanke. V južnem odseku je bil odbit. V nekem odseku kolmarskega prekopa je sovražnik pridobil nekaj tal. Pri Thann-u in Sennheim-u so obležali sovražni odredi ob velikih izgubah v nemškem ognju. — V srednji Italiji ni bilo ni-kakih posebnih dogodkov. — Anglo-ameriško letalstvo je bombardiralo nemški zapad, zlasti Krefeld in Kassel Angleška letala pa so v noči na 30. januar bombardirala Berlin. London je ležal v ognju nemškega povračilnega orožja Odredi 1. ameriške armade so po poročilu z dne 31. januarja vdrli po silni artilerijski pripravi v nekatere naselbine odseka Monschau. Va obeh straneh mesta St. Vith je nadaljeval sovražnik svoje poskuse prodora, ki so pa ostali brez uspeha. V gornjem Elsass-u je skušal sovražnik lok nemških postojank, ki je 6egal v Wasgenwald, odrezati na obeh bokih. Ob kolmarskem prekopu je sovražnik nekoliko razširil svoja lokalna mostišča. Severno od Mühlhausen-a in pri Sennheim-u so se zrušili sovražni poskusi prodora ob hrabri obrambi naših čet ter ob težkih izgubah za sovražnika. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. 1. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo med drugim, da so ostali številni napadi 1. in 3. ameriške armade na celokupni fronti med mestoma Monschau in St. Vith tudi 31. januarja brez uspeha. Obležali so že v globini bojišča. Ob izlivu reke Scheide je bila potopljena sovražna petrolejska ladja, obenem pa so ta-kozvani Sturm-Wikingi potopili še več drugih ladij. — Ameriški bombniki so 31. januarja metali bombe na velepodročje mesta Wien. Nadaljeval se je daljnometni ogenj na London. Nemške divizije so se nahajale po poročilu z dne 2. februarja na obeh straneh mesta Monschau v globini glavnega bojišče v težkih obrambnih bojih proti Amerikancem, ki so napadali z nezmanjšano silovitostjo. Vzhodno od St. Vitha 60 se odigravali težki spopadi pred Westvall-om. Ob saarski fronti ter v spodnjem Elsass-u je bilo več brezuspešnih ameriških sunkov Sovražnik je po težkih bojih prekoračil cesto Neubreisach— Straßburg prati vzhodu. Pri Thann-u in Sennheim-u so bili odbiti vsi sovražni napadi. — Severno od Faenze v srednji Italiji, so vrgle nemške čete mimogrede v nemške postojanke vdrle Angleže. — Terorni letalski napad Amerikancev je veljal mestu Mannheim-Ludwiqshafen, zapad-nim krajem Nemčije ter jugovzhodni Nemčiji, zlasti Graz-u. V noči na 2. februar sta bili mesti Mannheim-Ludwigshafen in Mainz zopet cilj težkih napadov. Angleška letala so ponoči bombardirala Berlin in zapadno Nemčijo London je bil cilj nemškega povračilnega ognja 3. februarja je bilo sporočeno, da so se južno od Monschail-a razvili celodnevni boji za več tamkajšnjih naselbin Pr' St Vith-u so obležali ameriški polki v nemškem ognju ob znatnih izgubah Pri Saarlautern-u je nemška artilerija razbila močne sovražne priprave. Pri Hagenau-u so obležali ameriški napadi v našem obrambnem ognju. Medtem je sovražnik vzdrževal svoj pritisk na oba boka nemškega loka postojank v gornjem Elsass-u. Nove ameriške divizije 60 zamogle po srditih bojih vdreti v Kolmar Nemške čete pa so vrgle sovražnika iz Appenweihler-ja. — Terorni letalci 60 nadaljevali teroriziranje civilnega prebivalstva zapadne in jugozapadne Nemčije. Angleži 60 bombardirali Wiesbaden in druge naselbine Nezabeljenega močnika so se naveličali Ho&iiizirani Šfaicrcl se punta o Prisilno mobilizirani Spodnještajerci trumoma zapuščajo tolpe OF. Po svoji vrnitvi zelo radi pripovedujejo svoje žalostne doživljaje. Tako jc kmečki sin iz Savinjske doline nemalo udrihal po »enakosti in bratstvu« pri tolovajih. Tako je pripovedoval med drugim: »V neki takozvani tolovajski brigadi je štab popustil zabavljačem, ki so za smrekami ustvarjali mnenje, da ni pravilno, ako štab brigade ne je iz istega kotla kakor bataljon.« To je namreč v smislu »bratstva in enakosti«. Kako neki si raja drzne misliti, da bi bilo pravilneje«, ako bi tudi štab jedel iz istega kotla? Tako krivoversko mnenje so ustvarjali kar na debelo: In kako je mogel štab brigade toliko popustiti zabavljačem? Prekršil je osnovo notranje ureditve NOV in POS po naslednjem načelu: Borcem neslan in nezabeljen močnik, mogotcem pa piske, zrezke in vino. Kdor torej ustvarja mnenje o enakosti, je izdajalec, petokolonec, re-akcijonar, kolaborant — politkomisar bi naštel še celo vrsto izrazov za ljudi, ki so se v dveh letih naveličali neslanega močnika. Karte zu den schweren Abwehrschlachten in Kurland und Ostpreußen. Scherl-Bilderdienst-M. Južno od Rormond-a je nemška artilerija po poročilu z dne 4. t. m. razbila angleške oklopne sile, ki so hotele prodreti nemško frontne črto. Pri Monschau-u so se vrstili brezuspešni sovražni napadi, vendar je sovražnik zamogel naše čete pri Scheiden-u in bolj severno potisniti nazaj. Prišlo je do srditih bojev, v teku katerih so bili Amerikanci zaustavljeni. Pri BischweileT-ju je bil zavrnjen sovražnik v teku uspešnega nemškega protinapada. V odseku Kolmar so bili odbiti ameriški napadi. Pri Neubreisach-u in Miihlhausen-u so se razvili težki obrambni boji. Januarja je bilo na zapadni fronti ujetih 8327 Anglo-Amerikancev. Uničenih ali zaplenjenih je biio 1197 oklopni-kov, 55 blindiranih avtomobilov in 98 topov. — Anvers je bil stalno obstreljevan z nemškim dalj-nometnim orožjem. Berlin je bil 3. februarja cilj terornega napada Amerikancev. Udejstvovali so se tudi angleški terorni letalci, zlasti v zapadni Nemčiji. Zbitih je bilo 49 anglo-ameriških letal, med njimi 43 štirimotornikov. — Z malimi presledki se je nadaljeval povračilni ogenj na London. Po poročilu z dne 5 februarja je bilo na fronti ob reki Rur opažati živahno sovražno gibanje in močan artilerijski ogenj. V področju mesta Scheiden so bili izjalovljeni ameriški poskusi prodora. Oba stebra našega mostišča v gornjem El6ass-u sta bila tudi 4. februarja izpostavljena močnim sovražnim napadom. Pri Neubreisach-u so nemške čete zaustavile Amerikance po prvotnih malenkostnih uspehih. Severno od Miihlhau-sen-a so se odigravali srditi obrambni boji. Oja-čil se je artilerijski boj za Diinkirchen in Lorient. Meseca januarja so izgubili Anglo-Amerikanci 1389 letal, in sicer večinoma štirimotornih .bombnikov. — Nemške podmornice so v vodovju okrog Anglije torpedirale sedmero ladij s 54.400 brt. in dvoje spremljevalnih ladij. Opazilo se ie potapljanje dveh tovornikov z več kot 13.000 brt. in neke spremljevalne ladje Bržčas pa se je potopilo še več ladij, med njimi transportnik, izpodrivajoč 20.000 brt Kiavfjpa mm - fdln&ite inteligence ',Tak tovariš na odgovornem mestu v štabu je lahko nevaren, dokler mu ne pristr'žemo peruti" Citanje poročil in navodil komunističnih veljakov je včasih izredno poučna stvar. Predvsem se mora človek čuditi vzvišenosti, s katero gledajo partijski mogotci na vse, kar je pod njimi. £c njihovih spisov se zrcalijo ošabnost, nadutost in vseznalstvo, obenem pa tudi veliko zaničevanje vseh tistih sodelavcev, ki stoje nekoliko nižje na lestvici komunistične hijerarhije. Za te napihnjene veličine je množica komunističnih boi-cev samo še masa in materijal, ki ga je treba po njihovem mnenju vedno gnesti in mesiti, da bi se iz tega brezobličnega testa morda le dal izoblikovati tip partijskega sužnja. Čudno pa mora biti pri srcu prizadetim, kadar čitajo svoje ocene, saj iz teh poročil nihče ne more bili na jasnem, kaj pravzaprav od njega zahtevajo. Eden jim je preveč energičen, drugi preveč mlačen, visoka aktivnost je v nekaterih primerih prav tako hud greh kakor prevelik formalizem. Oko partijskega veljaka vidi vse, njegov prodorni um razume vse, njegova kritika ošvrka vsakogar, navodil za izboljšanje pa partijski mogotec ne da od sebe, ker je sam prazen in prožet partijskega samopoveličevanja. Pred seboj imamo dolao okrožnico CKKPS — po naše se pravi to Osrednji odbor komunistične stranke Slovenije. Pisec silno dolgega poročila o razmerah v OF je partijski tajnik, tedaj zelo velika živina. Imena naš vir na žalost ne ve, po nadnf"sti, oholosti, slogu in izrazoslovju bi se poročilo lahko pripisalo »samemu« Kidriču. V poročilu je vse polno mest, ki bi bila vredna podrobnejše obdelave. Ta mesta nudijo globok vpogled v strašne razmere v NOV in POS, obenem pa tudi v izkrivljeno dušo pisca. Nekaterim funkcionarjem očita strankin tajnik, da so se izrodili v uradnike, ki samo izvršujejo papirnata določila, ne da bi uveljavljali avtoriteto Partije. Očita jim nadalje, da nasilno uveljavljajo svojo voljo. Za primer navaja kritik tajnika Slandrove brigade Ta brigada je bila medtem raztepena in razbita, da ni ostalo od nje ničesar. Dotičr.i tajnik je moral s svojega mesta, ker si je baje z oblastnostjo nakopal splošno nezadavoljstvo. »Nasilne manire< se spodobijo samo najvišjemu sekretarju Partije, nižji čini pa morajo z vso silo uveljavljati uoled Partije, obenem pa morajo biti krotki in mili kot golobčki. K*ko naj združujejo ta nasprotstva, pa vele-partnes zamolčuje. Naravnost huda pa je obsodba načelnika Agitp^opa — po naše »agitacije in propagande«; Ta ni bil len ali ohol, marveč izredno delaven, ustrežliiv in prožen RoHs Kidrič ga je v svojem poročilu okrtačil tako-le: Belgrad pod bolj&vlško Ljubljanski »Slovenec« z dne 23. januarja (št. 17) je objavil naslednje zanimivo poročilo o iaz-merah v prestolnici nekdanje Jugoslavije: »Vsa poročila, ki jih v zadnjem času dobivamo od številnih beguncev iz Beograda, soglašajo v tem, da je Beograd, nekdanje cvetoče, vedno bolj se razvijajoče mesto in močno središče prejšnje, države, pod sedanjo boljševiško strahovlado skoraj popolnoma izumrlo. Nad vsem mestom leži težko vzdušje Titovega komunističnega režima. Na površje so prišli najslabši elementi, ki z nasiljem odstranjujejo vsalčogar,. ki jim ni po godu. Pred sedanjo vojno je imel Beograd nekaj nad -tri sto tisoč prebivalcev. V Beogradu je našlo zavetišče tudi vse polno beguncev od vseh stiani V mesto so prihajali ljudje s podeželja ter so si na ta način rešili življenje pred domačimi komunisti. V sedanji vojni je mesto zelo trpelo. Cisto miT-no ga lahko uvrščamo med tista mesta, ki 60 bila v tej vojni najbolj prizadeta. Pri številnih letalskih napadih je bilo porušenih vse polno hiš in pobitih na tisoče in tisoče ljudi. Najhujša nesreča pa je prišla nad mesto tedaj, ko se mu je približala boljševiška vojska. Boljševiki so obstreljevali mesto od več strani nato so se pa v samem mestnem središču, kakor tudi v predmestjih razvili siloviti boji. Begunci, ki sedaj prihajajo iz Beograda, pripovedujejo, da je od nekdanje ponosne prestolnice ostal 6koraj samo kup razvalin in pogorišč. Med obstreljevanjem mesta in poznejšim boljševiškim prodiranjem v mesto ter kasnejšim prihodom Titovih oddelkov, je bilo pobitih nad 40.000 ljudi. Prav toliko pa tudi nekaj dni pozneje, ko so boljševiki in domači komunisti pričeli izvajati svojo oblast, čeprav so uradno objavili, da je bilo v zadnjem gledališkem procesu obsojenih na smrt »samo« okoli 200 uglednejših srbskih rodoljubov. Zaiadi 6talnih bojev in umorov je med p.ebivaistvom zavladal preplah. Vse, kar ni komunistično, beži pred »osvobodilci«. Računajo, da je do sedaj iz Btograda zbežalo na deželo že okoli 100.000 ljudi, ki se sedaj skrivajo pri znancih in težko dostopnih krajih Po pripovedovanju bcguncev živi danes v Beogradu kvečjemu kakih 40.000 ljudi. Za prehrano ljudi je slabo preskrbljeno ter ljudje danes v Beogr ldu dobesedno stradajo. Nimajo ne hrane, ne kurjave, ker so vse zaloge živil v Srbiji odpeljali boljševiki. V Beogradu je pravzaprav malo pravijjfkomu-nistov in se Srbi zelo malo »navdušujejo« za Titov režim. Tega se Tito prav dobro zaveda ter zaenkrat še ni mogel uvesti popolnoma boljševiš-kega gospodarskega sistema. Zato tudi še ni ukinjena trgovina na drobno, pač pa vsa veletrgovina. V vsa ta podjetja so se sedaj vrinili razni komunistični stremuhi in kradejo vse to, kar je v podjetjih še ostalo. Ti komisarji na vse strani iščejo delavce za prevzeta podjetja, da bi prič la obratovati, čeprav nimajo ne surovin, ne- goriva in tudi ne delovnih moči, ker so jih pobrali že boljševiki ali pa so bili pobiti. Kakor smo že svoječasno poročali, sTST namesto prejšnjih velikih srbsfeh dnevnikov . »Politike«, »Vremena« in »Pravde« izhajala pod nemško zasedbo dva srbska dnevnika. V tiskarni prejšnje »Politike« je izhajala »Obnova«, v palači »Vre- mena« pa »Novo Vr?me«. OŠa dnevnika sta bila dobro urejevana ter sta izhajala -> velikih nakladah. Sedaj pod Titovo zasedbo izhaja v tiskarni »Vremena« dnevnik »Borba« kot glasilo »komunistične partije Jugoslavije«. List je zelo dolgočasen ter razen komunističnih vojnih poročil, nekaj uradnih naznanil in malih oglasov ne objavlja nič drugega kot samo komunistično agitacijsko gradivo. Med malimi oglasi najdeš med drugim tudi ponudbe kakega čevljarčka, da še vedno popravlja gumijaste' podplate, in tudi zanimiv poziv Jugobanke lastnikom safejev, naj se čimprej zgla-se v denarnem zavodu ter naj izroče shranjeno gotovino Titovemu ministru za trgovino in industrijo. V tem listu so tudi zanimiva poročila iz sodne kronike, ki prav nazorno prikazujejo sedanje razmere v Beogradu. Tako med drugim, da je neki komunist izropal neko žensko, ji odvzel mnogo živil, privlekel svojo priležnico ter jo predstavil kot »komlsarko«, zopet drugi je okradei gospodinjo in jo hotel posiliti. Ženska je zbežala na ulico in pričela vpiti in klicati na pomoč. Titovi stražniki so morali nasilneža prijeti že zaradi drugih ljudi. In da bi se ljudstvu prikazali kot pravična oblast, so dali nasilneža ustreliti. Takšnih smrtnih obsodb je pa zelo malo. Ljudje, v kolikor so še ostali v Beogradu so izročeni na milost in nemilost Titovim komunističnim nasilnežem«. Strahote madžarskih in slovaških w! »Soodloča pri važnih problemih brigade, govori na mitingih, kjer bi moral govoriti politkomisar, piše vojaške in politične članke namesto drugih funkcijonarjev, je spreten, iznajdljiv študent, ki ti napiše; kar hočeš. Če hočeš bolj levi članek, ti napiše »levega«, če »bolj v smislu OF«, pa napiše'takega. Tak tovariš na odgovornem mestu v štabu je lahko nevaren, dokler mu ne pri-strižemo peruti«. Pa so mu jih pristrigli, spretnemu, agilnemu, iznajdljivemu študentu. Taki tiči so nevarni, kajti spreten, agilen in iznajdljiv sme biti samo Kidrič, samo on sme govoriti na mitingih namesto politkomisarjev, samo on sme pisati vojaške in politične članke, samo on sme napisati članek z naslovom »Več jugoslovanstva!«, kadar to zahteva politična konjunktura. Spretnim in prožnim študentom je treba pristriči peruti, da ne zlete previsoko, saj bi kak predrznež znal poleteti višje kakor pa stoj: sam Kidrič. In zato so taki pisunčki nevarni, kajti Kidrič ne odstopi svojega prestolčka nikomur. Janez z Dolenjskega. Prve dni januarja so si nemški, češki in madžarski časnikarji ogledali vasi v verteškem hribovju zahodno od Budimpešte, ki jih je nemška vojska rešila sovjetskih strahot O svojih vtisih so napisali pretresljiva poročila. Ta poročila so kakor nalašč poklicana, za odpiranje oči. Zato prinašamo eno od njih — objavljeno v listu »Völkischer Beobachter« — v obširnem izvlečku našim bralcem v pouk in premislek. Tudi na Madžarskem ni manjkalo kapitulantov — prav kakor v Romuniji, in Bolgariji, na Finskem in v Italiji — ki so pri sleherrii priložnosti govorili o »pretirani nemški propagandi« in po šiljali po neštetih kanalih svoja strahopetnostna gesla celo v najbolj zakotne vasi: »Ostanite doma, sov'eti so tudi samo ljudje, Madžarska je pod angleško in ameriško zaščito!« Z zemljo zrasel kmet se težko loči od svojega doma in še posebilo nerad deli usodo beguncev. Zato je bilo v madžarskih vaseh mnogo ušes, ki so prisluhni'? tem udobnostnim geslom. Tako je moralo ljudstvo — delavci in kmetje — krvavo plačati strahopetnost svojih prejšnjih voditeljev, ki so zadnja leta omahovali sem in tja in odpovedali ob uri, ko se je odločala usoda naroda. V gorovju Vertesu smo se pridružili prodira-jočim nemškim oddelkom. Trčili smo takoj in vsepovsod ob sledove zagrizenih borb: razdejane /cestne barikade, razbiti protitankovski topovi, požgani municijski zaboji, zraven pa mrtvi boljševiki. Na zasneženih poljanah so ostanki ?cy>-relih tankov s svojo mračno trdoto prekinjali mehko beloto zimske pokraiine. V nočnih okloDniških bitkah in Dehotnih spopadih so čete nemške vojske in frontne ff prekoračile gorovje, očistile gozdove, prodrle zapreke ir> normale boliševike iz naselbin. In tedaj se je dvianil zastor pred strahotno dramo. Najpreprostejši liudie krretie, kočarji in rudarji iz bliž-nnb rudnikov, žene. da. celo otroci so se zgrnili ^>kt7]c, 7o]e7o in vojake, ker so morali dati du«ka Svojim urwim svojemu veselju in pre-st*>r>oTrm rroriti. Ko stopamo oo varkih cestah, sta v očeh ljudi, zvečine ob'ečen;h v žalno, še zmerom zapisana aro^a 'i strah. Umor,' rop in posilstvo, brezumno uničevanje in živinska ra^brzdanost so bili zdivjali čez tp ljudi kakor orkan *Mir hišicam, vojna palačam«, je enO^od starih hbliševiskih nese' V skromnem naselju stvanu, ki leži nekazno in skrito v verteških hribih, ni bilo palač, samo koče. Kljub temu ne bodo njeaovi prebivalci do konca svojih dni mogli zadržati solze,* kadar se bodo spomnili onih strašnih dni, ki so sledili 27 decembru — tistemu nesrečnemu dnevu, ko so boljševiki vdrli v vas. Prva nas sreča kmetica I ov. Njena lica so otekla od solz. Oblečena v žalno nam ihte kaže sliko svojega osemnajstletnega sina Deczöja. Služil ie v vojski in je za božič prišel domov-. Pred njenimi očmi je vdHi boliševik dvionil revolver, brcnil mater, ki se je hotela vreči pred sina, z »logo stran, pretepel farta, ki je bil brez orožia, se igral nekaj časa z revolverjem, me-reč z njim zdaj v njegovo glavo zdaj v prsi. zdaj v noae in ga nazadnje ustrelit v trebuh Ko ie kmetica vsa zmešana planila na cesto in potožila nekemu sovjetskemu oficirju, kaj se je zgodilo, ter zaprosila za zdravnika, jo ie sovjetski tolmač brcnil vstran in nadrl, naj pusti Dovelinika s takimi malenkostmi pri miru Vpričo umiraiočega so boliševiški plenilci prebrskali omare in skrinje, pokradli vso obleko in razbili pohištvo na trske. Ko se je znočilo, so zverine načrtno preiskaie vsa skrivališča, kamor so se bili zatekli prepiu šeni vaščani, odgnali izsledene, obupno kričect in braneče se kmetice z revolverji in bajoneti i seboj, divje in brezglavo streljajoč s samokres okoli sebe in nazadnje prisiiiii bolj mrtve ko žive ujetnice, da so se jim vdale. Med ženskami je ena zbudila posebno pozornost pisca teh vrstic, ker je bil njen obraz ve? posejan z višnjevimi in zelenimi marogami. Irre ji je bila Georgina Walcz in je bila nosna v tre jem mesecu. Vsa v strahu za novo žvljenje v sebi se je postavilo po robu, a so jo pobili nt tla,-«akar se je drug za drugim vrglo nanjo ni-manj ko dvanajst boljševikov, medtem ko s« drugi posilili njeno sestro Marijo, ki je hote f braniti nesrečnico. Kmetico Schmidtmejerjevo sr nečloveške zveri odtrgale od njenih dveh otrok in jo obvladale vpričo njiju, ki sta jokajoč in s po vzdignjenimi rokami prosila milosti za svojo mater. Nekatere žene in dekleta so se skušale rešiti. Zidanice v hribih in bližnji gozdovi so se jim zdeli dovolj varno pribežališče. Toda posebne boljševiške patrulje so streljale za sleherno senco, ki je švignila v noč. Divje streljanje iz pušk in revolverjev je vedno iznova trgalo temo. Kjer so pa lovci na ljudi izsledili takšno -skrivališče, so postavili stražo predenj in priklicali pajdaše. Medtem, ko so surove šake tiščale ženske k tlom, so poživinjenci drug za drugim opravili svoje nad njimi. Nekatere ženske v zidanicah so morale prestati po 15 in več posilstev. Boljševiki niso prizanesli ne sivim lasem ne otrokom. Med njihovimi žrtvami so neka.701etna starka ia 91etna dekletca. Župan vasi Agostyan, Franc Welsch in župnik Martin Pregler potrjujeta pripovedovanje žend, katerih besede se neprestano zatikajo od ihtenia. Oba moža nam piikažeta mlada dekleta, ki so jih še pred nekaj tedni šteli med najzaljša daleč naokoli, danes zremo v razorana, od gorja in trpljenja zaznamovana, postarana obličja Druga vas, v katero smo prišli. Včrtes-Tolna, je bila nekoč lična naselbina marljivih kmetov: danes je od viharja, ropa in ognja razdejano naselje, kier prebivajo obubožani ljudje. Georg Buntschuh, župan, njegov svak vaški sodnik Anton Utto, pravkar podpisujeta za neko obio-kano kmetico mrliški list njenega moža, ko stopimo v žunanstvo. Nesrečnica se piše Goldschmied; tudi njenena moža so boljševiki ubili s strelom v trebuh. Ko so bili vdrli, so zahtevali naiprej jedače. Dobili so jo. in ko so jo pospravili, so se vrgli na kmetovo ženo in hčer. Eden od diviakov ie ustrelil moža in nato so vpričo unrraiočega drug za drugim posilili obe žensM. S pos'ednjimi močmi se je kmet vzoel s tal 'n pograbil enega od skrunilcev za škorenj. Tedaj so ga boli?ev'ki 'prijeli, zavlekli ven jn ga vrgli v goreči skedenj Družino vaškega sodnika in župana je doletela posebno težka/nesreča. Boljševiki niso prizanesli niti nečakinji, desetletni Ani Buntschuhovi. Triio so se spravili nanjo, uničili njeno mladost in pustili za seboj s'rtena človeka. Se več dni nnz-neje je dekletce jokalö ,in vpilo in v očeh grča-stega kmeta sem videl solze, ko je pripovedoval, da se otrok še zdaj pri slehernem glasnejšem kriku zavleče v naibolj mračen kot in da ga nosili neutolažljiv iok. če le vidi sovjetski uni-form«ki olašč, ki leže do cestah, kamor so iih boliševiki odvroli rf!s beau. Od vseh nrebivalcev Konec na strani 11. Seite 6 »ŠTAJERSKI GOSPODAR« 10, Februar 1945. 10. Februar 1945._»ŠTAJERSKI GOSPODAR« Seite 7 Bilder aus dem Kriegsgeschehen Die Wirkung untrer Granaten. An den Rändern der Straßen, über die jetzt der titsche Nachschub im Westen rollt, liegen die Wracks von Panzern, Spähwagen und Pkws, alleurdamerikanischer Herkunft, die ein Opfer unserer Artillerie prorden sind. ff-PK. Rottensteiner/TO-EP (Sch). Bei StuhlweiBenburg erbeutet. In überraschendem Nachtangriff nahmen unsere Truppen die ungarische Stadt Stuhlweißenburg und warfen die Bolsche-wisten weiter zurück. Der Feind verlor bei den Kämpfen zwischen Plattensee und Stuhlweißenburq zahlreiche Waffen aller Art. — Hief eine schwere Pak, die von unseren Panzern außer Gefecht gesetzt wurde. PK.-Kriegsber. Knirsch (Sch). Auf einer Nachschubstraße in den Ardennen. Geschütz- und Munitionskolonnen rollen durch die verschneite Landschaft der-Ardennen zur schwer kämpfenden Front. _ if-PK.-Kriegsber. Zschäckel (Sch). Erfolgreiche Kämpfe an der Saar. In harten Kämpfen ist den Nordamerikanern wieder eine Ortschaft entrissen worden. Grenadiere einer Vorhut durchschreiten die Straßen der befreiten Ortschaft, um die Ausfallstraßen zu sichern. PK.-Schürer/TO-Ep (Sch). Zum Gegenstoß bereit. Während Grenadiere und Pioniere Ubergänge im Raum nördlich der Donau freikämpfen, stehen unsere Panzer bereit, sofort nachzustoßen. PK.-Kriegsber. Knirsch (Sch). Bis zum Letzten kämpfen! Das Gesetz der Schlacht im Osten. — Der Marsch der Kampfgruppe Nehring. — Wellenbrecher in der Sowjetflut. — Schwere Verluste der Bolsche-wisten. Von Kriegsberichter Heinz Maegerlein. PK. Sie kennt nur ein Gesetz, diese Schlacht: bis zum Letzten kämpfen. Sie ist ohne Beispiel im Raum in der Masse in der Zielsetzung, in ihrer Bedeutung. Nur wenn wir uns dessen bewußt s nd, weiden wir dem gerecht, was seit zwei Wochen hier im Kern der Ostfront an der Schwelle des Reiches geschieht. Das Flammenmeer des Krieges ist in Gestalt eines gioßeii Panzersturmes aus dem Osten über Hunderte von Kilometern hinweg gegangen, und wer die Ereignisse dieses entscheidungsschweren Januars nur nach den in wenigen Tagen härtester Kämpfe vom Feind nach Westen zurückgelegten Kilometern und nach dem augenblicklichen Standort seiner Panzerspitzen beurteilt, der maq allerdings in dieser zweifello.-; sehr ernsten Stunde um den Ausgang dieser einmaligen Schlacht bangen Fest steht, daß die Gewalt des Ansturms, die ungeheure Kräfteballung im Kern-raum der Ostfront unsere Armeen in eine schwierige Lage gebracht hat. Fest steht, daß bis zur Stunde der Ansturm des Feindes in vielen Abschnitten noch nicht gestoppt werden konnte. Tag und Nacht ununterbrochener Kampf und Marsch. Die Schlacht um den deutschen Ostraum hat eine nochmalige Steigerung genommen. Der Ansturm des Feindes konnte zwar an manchen Stellen verlangsamt, aber noch nicht gestoppt werden. Indes ist doch ein Lichtblick so vieler ernster Meldungen: Jene deutsche Kräftegruppe, von deren Durchbruchskampf nach Westen'in den letzten Tagen täglich die Rede war, hat die Verbindung mit unseren Hauptkräften erkämpft. Die wortkarte Meldung birgt in sich eine einzigartige Leistung von Truppe und Führung Tagelang hatten die Divisionen dieser Kampfgruppe, im Kampf an der Ostfront seit Jahren noch bewährt, den Angriff von einer' Panzerarmee, einer Schützenarmee und zwei weiteren Panzerkorp6 des Feindes standgehalten und diese großen Ver- bände des Feindes zerschlagen. Es lagen al6o bereits erbitterte, Tag und Nacht andauernde Kämpfe hinter ihnen, als sie befehlsgemäß ihren Durchbruchskampf nach Westen begannen, ständig in Front, Flanken und im Rücken von überlegenen Feindkräften angegriffen. In der bitteren Kälte dieser Januartage, auf den klirrenden, hart gefrorenen Straßen und Wegen ununterbrochen kämpfend und marschierend, ohne ausreichende Verpflegung, da ja alle Landverbindungen abgeschnitten waren, haben sie in wenigen Tagen 150 Kilometer zurückgelegt und gestern mittags mit der Spitze die Verbindung zu einem seinerseits ebenfalls schwer ringenden deutschen Pan-zexkorps aufgenommen. Heldenmütige Abwehr reißt tiefe Lücken in den Feind. Wenn in den letzten 24 Stunden alle starken Angriffe von Südosten und Osten auf da6 ober-6chlesische Industriegebiet in hartem Ringen unter Abschuß zahlreicher Panzer abgewiesen wurden; wenn dem Feind das weitere Vordringen auf Breslau verwehrt wurde und im Raum ostwärts Breslau gestern und heute in einei Reihe von Gegenangriffen mehieie Orte zurückerobert werden konnten; wenn nördlich Posen bei einem starken Panzerangriff der Feind die Hälfte seiner angreifenden Panzer verlor; wenn Panzerjagdkommandos der Flakartillerie in den letzten Ta- gen bei ihren Einsätzen 65 Sowjetpanzer vernichten konnten, darunter viele überschwere; wenn nördlich und südlich Oppeln über das Eis der Oder übergesetzte Feindkräfte wieder zurückgeworfen, zum Teil in tatkräftigem Zupacken vernichtet werden konnten; wenn eine Infanteriedivision südostwärts des oberschlesischen Industriegebietes in drei Tagen 51 Panzer, die Mehrzahl davon mit Nahkampfmitteln, abschoß und dabei den. Durchbruch von drei sowjetischen Schützendivisionen und einem Panzerkorpus verhinderte; wenn eine Stadt, die bereits mehrfach den Besitzer wechselte, heute nach heißem Kampf am Ende doch in unserer Hand blieb und weiter ostwärts ia erfolgreichen Gegenangriffen mehrere Orte wiedererobert werden konnten, so sprechen alle diese in bitterschwerem Kampf gegen überlegenen Feind errungenen Abwehrerfolge doch eine beredte Sprache. E6 heißt für uns alle, in der Gewißheit kommender, daß heiße Ringen im Osten entscheidender Maßnahmen trotz aller Not und Sorge in diesen für unser ganzes Volk 60 harten Tagen, voller Vertrauen und ohne Ungeduld der weiteren Entwicklung entgegenzusehen und zu wissen, daß auch die sowjetischen Panzermassen nicht unerschöpflich sind und jeder feindliche Panzer, den heute irgend wo an einem Sperriegel, an einem Dorfrand, vor einer Schneeburg oder an einer Straßensperre eine Panzerfaust trifft, dem Feind in kommenden Kämpfen fehlen wird. POLITIČNE BELEŽKE Q Kako izgleda boljševiški režim v zasedenem delu Slovaške? V področju Zimplin so se uprle ženske proti sovjetskemu terorju, ker jemljejo boljševiki otroke v svrho odvedbe v Sovjetijo. Razen tega so komunisti polovili vse moške od 16. do 60. leta, jih na brzo roko nekoliko izvež-bali ter takoj vpostavili v prvo frontno črto, kar povzroča pri prebivalstvu veliko ogorčenje. Kot plačilno enoto so stavili sovjetske zasedbene oblasti v promet bankovce v kronah, ki so jih / tiskali v Moskvi in nimajo natisa izdajatelja. Besedilo je tiskano v ruskem, slovaškem, češkem in ukrajinskem jeziku. Sovjeti pravijo tem bankovcem »Denar nove Čehoslovaške republike« Sovjetski uradi poplavljajo zaseden del Slovaške s tem novim denarjem, ki so ga izdali, ne da bi se bili predhodno sporazumeli o tem z Beneševo vlado. □ Albanija in njen »osvobod lni odbor«. 2e dalje časa 6e nahajajo Titovi zastopniki v Albaniji v svrho pogajanj z voditeljem tamkajšnjih tolp, Nenver Nohajem, o bodočem sodelovanju. Sedaj je pa dospela v Tirano šl sovjetska vojaška misija, da bi se udeležila pogajanj po nalogu 6voj« vlade. Nenver Noha je pa medtem po Titovem vzoru že ustanovil albanski »osvobodilni odbor«, ki mu predseduje sam ter je hkrati predsedn k vlade. V tem svoj6tvu si prizadeva, da bi pripravil vse za priključitev Albanije v sestav bodoče federativne Jugoslavije ali Balkanske sovjetske zvezne republike, položaj in imenovanje mu bo pa preskrbela Moskva. Kakor vidimo, gre 6edaj za ponovitev istega, kar so doživeli v Srbiji. To se pravi, Anglija in Amerika bosta postavljeni pred gotovo dejstvo, ki se mu bosta nr*o prilagodili. Razvoj v Albaniji je že danes tako prozoren, da bo prodrl tudi tam boljševiški vpliv, ki bo v celoti izrinil angleškega. 2e danes izvršuje Albanija povelja Moskve □ Odgoditev atenskega miiu. Takozvana »mirovna konferenca« v Atenah se ni sestala 1. februarja, kakor je bilo dogovorjeno. Nastale so razlike v mnenju o sesta"' delegacij EAM. C Roosevelt in njegovi židje. Roosevelt se do- * bro zaveda, kaj dolguje Židom, židje pa ne b bili židje, ako ne bi izkoristili Rooseveltovo vladno perijodo, kot svoja »mastna leta«; Zato je prišlo tudi nedavno do imenovanja novega- ameriškega poslanika pri portugalski vladi v osebi b"a-ta Rooseveltovega dobrega prijatelja, H~-man-a Baruch-a, ki je znan kot večkratni dolarski milijonar. □ »Nemški narod je miren in hladnokrven.« »Čudovita je drža nemškega naroda v sedanjem ležkegi vojnem položaju.« Tako piše berlinski dopisnik švicarskega lista »Die Tat«, ter pravi, da kaže nemški narod popolno mirnost in hladnokrvnost, kar se v ničemer ne razlikuje od mirnosti in hladnokrvnosti med letalskimi terornimi napadi. Obremenitvam, ki jih povzročata vojna in zima, se je pridružil sedaj še problem beguncev iz vzhoda. Za lajjia je naravnost nerazumljivo, kako uspe nemški organizacijski sposobnosti, prebroditi vse te težave. Končno je podčrtal še stvarno in objektivno poročanje nemškega tiska, ki ne prikriva svojim bralcem resnosti frontnega položaja. E Angleži nimajo kaj pričakovati od Amerikan-cev. Ameriški senator William Langer namerava predložiti ameriškemu senatu predlog o zlitju zahodne-poloble, kar bi 6e naj zgodilo potom združenja Severne in Južne Amerike, velikobritanskih posestev ter velikim delom pacifiškega oiočja. Imenovani senator je v nekem govoru izjavil sledeče: »Anglija v bodoče ne bo več velika in mogočna sila, temveč mala otočna država na zunanjem robu Evrope«. Cl Stettinius je bil v Italiji. Ameriški zunanji minister Stettinius je bival dva dni v Italiji, kjer je imel pogajanja z ameriškimi oficirji v zavez-" niškem glavnem stanu. Po 6vojem opravku v Italiji je odpotoval skupno z Rooseveltovim posebnim pœlanikom Hopkinsom z letalom v neznano smer. □ Imenovanje Wal_ace-a odgodeno. Severo-ameriški senat se je izrekel s 43 41 glasovom za odgoditev imenovanja bivšega podpredsednika Zedinjenih držav Wallace-a trgov.nskim ministrom. □ »Usmerjenje na levo je v interesu Amerike.« Rooseveltov najožji sotrudnik in posebni pooblaščenec v političnih zadevah Hopkins ki potuje trenutno po nalogu Roosevelta po zasedenem delu Evrope, je podal časnikarjem izjavo, da je usmerjenje splošnega političnega kurza v Evropi na levo v interesu politike Zedinjenih držav, ako se iz istega ne razvije ekstremni totalitarizem. V Beli hiši nočejo videti, da je na levo usmerjeni politični kurs prva etapa boljševizma □ Srbski regentskl svet. Iz Londona poročajo, da je imenoval kralj Peter člane regentskega sveta, ki ga bodo sestavili na jugoslovanskem področju. Gre za generala Simoviča, dr. Juraj Suteja in inž. Dušan Sernec-a * O Velika Britanija in njena redka naseljenost. Dne 26. januarja so v Veliki Britaniji praznovali »Dan Avstralije«. Angleški list »Times« je posvetil na ta dan Avstraliji obsežen članek, ki se bavi v glavnem z avstralskimi naselitvenimi razmerami. Avstralija potrebuje po mnenju svojega zunanjega ministra Evatt-a po zaključku sedanje vojne nič manj kakor 25 milijonov prebivalcev, medtem ko jih ima sedaj komaj 7 milijonov. Pa tudi drugi dominijoni zaznamujejo nazadovanje porodov in potrebujejo že davno večje število prebivalstva. Kanada bo potrebovala dva milijona, Nova Zelandija pet milijonov, odprli in zaželeli so si pa tudi priseljevanje v Južno Afriko. Kdor se- zamisli t te številke in se spomni ozadja izbruha sedanje vojne, ki so jo v največji meri skuhali Angleži radi pretesnega življenjskega prostora nemškega naroda, mu ie jasno, da Anglija ni v stanju, izpolnili življenjskega prostora svojega imperija, ker je prevelik in da je pač hotela z vojno znižati stanje nemškega naroda ter se na ta način iznebiti tekmeca, ki ji je v vsakem pogledu nevaren □ Emigranti med seboj. Poljska emigrantska .vlada v Londonu se je zamerila Benešu, da je priznal lublinsko poljsko vlado, ki so jo postavili fooljševiki. Nedavno je prekinila diplomatične odnošaje z Benešovo vlado v Londonu. □ 105 xsmrtnih obsodb v Sofiji. V sodni »razpravi«, ki so jo priredili bolševiki v Sofiji, je bilo te dni izrečenih 105 smrtnih obsodb. Med obsojenci se nahajajo princ-regent Kiril, ministrski predsednik Filov in general Mihov. Med obtoženci so se nahajali razen tega vsi bivši ministrski predsedniki in ministri ter večina tistih Bolgarov, ki so predstavljali vodilno plast naroda. Značilno je, da je sodišče izreklo 105 smrtnih obsodb, akoravno jih je državni pravdnik predlagal samo pet. Med žrtvami se nahaja tudi ministrski predsednik izdajalske vlade Muravi-jev, ki je pripravil kapitulacijo Bolgarije, in sicer z dosmrtno ječo. Celo Mušanov, ki je predstavljal Moskvi naklonjeno opozicijo in- je bil posredovalec za premirje v Kairu, je zašel med obsojence. GOSPODARSTVO J Nemško prehranjevalno gospodarstvo pred novimi nalogami Prostrana področja nemškega vzhoda so postala danes vojno področje. Pri tem gre v velikem delu za kmetijske pokrajine, od kodej- se je oskrboval Reich. Jasno je, da se izguba teh področij mora izražati v dodeljevanju živil. Stotisoče žensk,.- otrok in moških, ki so doslej v svojem domačem kraju imeli vse, kar so potrebovali za lastno prehranjevanje in razen tega še prispevali viške svojih pridelkov za oskrbo celotnega prebivalstva, je čez noč povečalo število potrošnikov, ki jih moramo prehranjevati. S tem so sproženi problemi, ki jih moramo takoj načeti,in rešiti. Nikjer ne sme priti do zastoja v celotni prehrani prebivalstva. Temu bomo mojstei, če se podvrže omejitvi sleherni potrošnik. Doslej smo še vedno z nekako lahkoto prenašali vsa bremena, ki nam jih je nalagala vojna, ker smo si jih razdelili enakomerno na vsa ramena. Zato bomo morali tudi na področju prehrane raedčiit. bremena. To se piavi, da bo vsak od nas moral odstopiti del svojega obroka, da bodo na ta način preskrbljeni s hrano V6i 6ona-rodnjaki. Tq je edina možnost in najbolj pravičen način rešitve tega problema Naša dolžnost je, žrtvovati se napram stotisočem, ki so neposredno prizadeti po vojnih dogodkih. Zato naj začnejo pomagati takoj vsf, kjer koli je možno z omejitvijo v prehranjevanju. Begunci, ki so izgubili kmetije, hiše in vse, imajo v prvem redu pravico do oskrbe z vsem najpotrebnejšim Neki nevralni liet ie nedavno ugotovil pri neki primerjavi, da je Nemčija danes najbolje oskrbovana dežela. Na vsak način vemo, da tudi v bogati Ameriki ne tečeta danes mleko in med, temveč so prisiljeni tudi tam na racionalizacijo živil. Isto velja v večjem obsegu za Anglijo, prav posebno pa za dežele, ki so zasedene po Anglo-Amerikancih, in seveda tudi za nevtralne države. Pravičnost zahteva priznanje, da smo doslej v šestem vojnem letu bili še prat dobro prehranjevanj, za kar gre zasluga vzornemu nemškemu prehranjevalnemu gospodarstvu ter neomajivi vpostavi nemškega kmetijstva. Ako nas vpad sov-jetov v naša najbogatejša kmetijska področja sili k omejitvi, nimamo povoda za pritožbe. Mi se bomo znali omejiti »zavedajoč se pri tem, da se bo povrnil čas, ko bodo zopet v naših rokah trenutno z boljševiki poplavljene nemške njive Do tedaj pa moramo gospodariti in vzdržati s tem, kar nam je ostalo. narod velike žrtve. K že obstoječim državnim dolgom so prišle sedaj še obremenitve finančnega značaja, ki jih je diktiralo premirje. Propagandni minister Dimo Kazasov je izjavil o isti zadevi, da so izčrpani vsi rezervni fondi države, uporabljene hranilne vloge in da ni bil finančni položaj Bolgarije še nikdar tako kompliciran kakor je danes. X Les kot surovina. Les je danes poleg premoga in železa najbolj važna surovina v nemški oboroževalni industriji. Medtem ko je do polovice 19. stoletja šlo samo 15% vsega posekanega drevja v predelovalne svrhe, je danes 90% vsega lesa surovina za predelovanje. Danes poznamo 5000 načinov uporabljanja lesa v predelovalna svrhe. Največ možnosti se je našlo na raznih raziskovalnih zavodih, kjer so temeljito p-aiskall biološke, kemične in fizikalne lastnosti lesa. X Prodaja turškega tobaka. Glasom poročil iz Carigrada so imeli lani v Turčiji sledeče pridelke tobaka: Egejsko področje 26 milijonov kg, področje ob Marmarskem morju 40 milijonov kg, ob Črnem morju 16 milijonov kg ter v vzhodnih področjih 2 milijona kg. Velik del pridelka bo baje prevzela Tiirk Tiitun Ltd. Pri tem pade v oči, da so kot kupci turškega tobaka na prvem mestu nevtralne dežele kakor Švedska, Švica. Španija in Portugalska, medtem ko se o anglo-ameriških kupcih sploh malo čuje Pri tem 6e povprašujejo turški gospodarski krog-, s kakširm izvoznim blagom namerava plačati Turčija v Angliji in Ameriki naročen' železniški materijal X Turško-ameriški trqovski stiki. Glasom švicarski poročil nameravajo v Ankari v zvezi z odpošiljatvijo nakupnega delegata v Ameriko intenzivirati vzajemno zamenjavo blaga. Po vojni namerava Turčija naročiti v Ameriki strojev za 200 milijonov dolarjev. Trenutno se zanima Turčija za tehniške ureditve kovinskih, papirnatih, pivarskih in tobačnih tovarn. ZA GOSPODINJE t GOSPODARSKE VESTI_| X Inflacija v Bolgariji. Bolgarski zunanji minister profesor Petko Stainov je označil sedanji obtok Bankovcev Bolgarije, ki znaša 50 milijaid levov v papirju in 20 milijard levov v 3,5% zakladnicah, inflacijom. Da bi se to inflacijo zmanjšalo, bi se moralo vzeti iz prometa več kakor polovico bankovcev, kar bi bilo možno edino z uspehom razpisanega osvobodilnega posojila vlade, ki traja djo 15. februarja 1945. Vlada, ki dela trenutno na državnem proračunu za leto 1945, je v mučnem položaju, zato pa mora doprinašati Kako varčujemo s kvasom ? Mnogo gospodinj ima težave pri uporabi racio-niranih količin kvasa. Doslej so bile navajene de-vati v testo večje množine kvasa in so zaio lahko pustile testo vzhajati le kratek čas. pri čemer se pa kvas ni dovolj izrabil. Pri sedanjih bolj skopo odmerjenih količinah kvasa priporočamo gospodinjam, naj zamesijo testo že zvečer, in sicer tako, da dajo kva6 v mlačno vodo in" pridajo malo sladkorja in moke, da imajo kvasne glivice ugodnejšo podlago za svoj iazvoj. Nato puste mešanico nekaj časa na toplem, da se kvas lepo razpusti in šele hato zamesijo testo, ki ga puste vzhajati na toplem prostoru čez noč. Zjutraj je treba testo še enkrat pregnesti ter se hkrati odvzame od testa kot kvasilo za prihodnjo peko. Ta del naj bo majhen hlebček, ki ga hrani gospodinja v shrambi Ko namerava peči kruh, p i-da v trgovini kupljenemu kvasu še svoje ukva-šeno testo in postopa naprej po gornjem navodilu. — V starih časih 60 imele kmečke gospodinje navado, pripravljati domači kvas iz prosene moke. Zamesile so to moko z drožmi in napravile majhne hlebčke, ki so jih rabile pri peki. Ta domača kvas je imel* manjšo vzhajalno spodobnost, in zato je treba testo zamesti tudi prejšnji večer. □ Ameriški kongres se je odločil za delovno obvezo. Reprezentančna zbornica Zedinjenih držav Severne Amerike je sprejela zakonski predlog, na katerem bodo podvrženi delovni obvezi v oboroževalni industriji moški od 18. do 45. leta, ter ga predložila senatu. □ »Kakor zadnji dnevi mesta Pompejev.« Mfio-ga področja Anglije kažejo sliko spominjajočo na zadnje dneve mesta Pompejev. Tako je opisal ameriški pisec_ Weidman svoj vtis, ki ga je dobil pri ogledovanju poškodb, povzročenih Angležem potom orožja »V 2«. □ Odstop belgijske vlade. Ker je odstopilo pet marksističnih ministrov Pierlotove vlade, je ministrski predsednik Pierlot predložil princ-regentu Karlu odstop celokupne vlade. □ Zaveznikom naklonjene Rimljanke ostrižejo. Metode, ostrici lase dekletom, ki so lahkomiselne in cenene, je postalo v politiki do neke meje običajno tudi v Rimu. Kakor poročajo iz Londona, porežejo ^neznani ljudje nasilnim potom lase do .kože vsem tistim dekletom ki so jih Rimljani videli zahajati v družbo anglo-ameriških vojakov Takoj po zasedbi Rima so imeli istotam nekoliko primerov, v zadnjem času je pa število deklet, ki morajo neprostovoljno žrvovati svoje lase v stalnem porastu. □ Kako mislijo postopati s sudetskimi Nemci v bodoči Benešovi državi? Iz nevtralnih "listov posnemamo sledeče: Čehosjovaška »vlada« je predložila konzultativnemu Evropskemu odboru spomenico o bodočem postopanju s sudetskimi Nemci. Po tej spomenici je preseliti v Nemčijo vse Nemce, ki optirajo za Nemčijo in tudi vse tiste, ki so politično nezanesljivi Računajo, da bo na ta način moralo -iz Sudetov na področje Nemčije najmanj dva do treh milijonov sudetskih Nemcev. Ostanek se bo abzorbiralo potom vzgoje v dvojezične državljane, njihove otroke pa poče-hoslovakilo. Pied vojno običajnih manjšinskih pravic ne bo. Spomenica omenja, da bo takšno postopanje odgovarjalo postopanju ameriške politike napram svojim neangleškim priseljencem. MALE VESTI ' Bundesfiihrerjev govor lunkcijonarjem Kreisa Raun. Na dan obletnice prevzema oblasti je govoril Bundesführer Steindl funkcijonarjem Kreisa Rann. 30. januar, tako je izjavil Bundesführer, pomeni preobrat v zgodovini nemškega naroda, ker se je takrat začel boj za njegovo svobodo proti sosedom, ki so poznsli samo sovraštvo in nevoščljivost. O trenutnem frontnem položaju na vzhodu je omenil, da bomo ustavili tudi ta naval, kakor smo parirali vsem dosedanjim poskusom sovražnikov. Kakor je Führer ublažil v pravem trenutku nevarnost na zahodu z občutnim proti-udarcem, tako bo svet tudi kmalu uvidel, da je Nemčija nepremagljiva tudi iz te strani. Tukaj v jugovzhodnem kotu Reichs morajo stati na svojih položajih fanatično verni in pripravljeni možje ter na istih tudi izdržati. Naj pride karkoli, obrambni kmetje Kreisa Rann bodo kljubovali vsaki nevarnosti. S počastitvijo Führerja so zaključili sejo. " Sprejem v stranko NSDAP, Na dan obletnice prevzema oblasti je Kreisführer Strobl izročil 280 osebam iz Kreisov Marburg-Stadt in Marburg-Land izkaznice o sprejemu v 6tranko NSDAP. Kot uvod je sviral godalni kvartet Haydna, nakar je podal Kreisführer pregled o dogodkih v zadnjih dvanajstih letih, odkar je na oblasti Adolf Hitler. V svojih izvajanjih je omenil, da ne smemo povpraševati, kadar dobimo od strani vodstva kaka povelja, zakaj in kako, temveč odgovarjati moramo pritrjevalno ter slepo ubogati Ob tej slav-nosti, tako je dejal Kreisführer, hočemo obljubiti Führerju: »Führer, našo usodo polagamo v tvoje roke ter smo pripravljeni, ako zahtevaš, žrtvovati za Nemčijo tudi naše življenje. Nespremenljiva je naša zvestoba. To je naša današnja obljuba.« * Zasedanje propagandistov. V Marburgu so imeli delovni sestanek propagandisti organizacije Steirischer Heimatbund. Udeležili so se ga vsi Führungsamtsleiterji v svrho sprejemanja navodil za bodoče delovanje. Glavno točko dnevnega reda je predstavljalo poročilo Führungsamtslei-terja Pg. TremJ-a, ki je podal svojim sotrudnikom iz vseh Kreisov sliko trenutnega vojaškega in političnega položaja ter nanizal iz tega nastale propagandne naloge. * Proslava obletnice prevzema oblasti v CHli-u. Cilli je proslavil obletnico prevzema oblasti na dostojen način. Po vkorakanju zastav med svira njem fanfar odredov Deutsche Jugend in petjem pesmi »Volk ans Gewehr« je govornik popisal pomen tega dne na podlagi izvlečka iz Führerje-vega govora z dne 30. januarja T944. Po počastitvi padlih je govoril Bannführer Adolf o »Dobi boia kot zapuščini mladine«. Pesem »Nut der Freiheit gehört unser Leben« je tvorila prehod do govora Standartenführ. Wörndle-ja, ki je podal pregled dogodkov, ko so hoteli naši sovražniki pod židovskim vodstvom uničiti nemški na rod. V tistem najtežjem razdobju je poslala Previdnost nemškemu narodu Führerja ki ga je vodil iz bede in teme h kruhu in luči. Zaključek prireditve je tvorila izročitev članskih izkaznic nekaterim možem in ženam, ki so bili sprejeti v stranko NSDAP. * Podaljšanje 72. in 73. dodelilne perijode za en teden. Vojaške operacije v kmetijsko aktivnih področjih, ki razpolagajo s presežkom in se nahajajo na vzhodnem delu Nemčije ter velika napetost na vseh področjih transporta, zahtevajo prilagoditev položaju. Potrebni bodo ukrepi šte-denja, katerih končnoveljavna ureditev se trenutno iz naravnih razlogov še ne more izvršiti končnoveljavno. Zato je prehranjevalni minister odredil kot neke vrste prehodno razdobje do določitve novih obrokov, da se 72. in 73. dodelilna perijoda podaljšata skupno za en teden. Znašali bosta torej ne 8, temveč 9 tednov. To pomeni, da morajo izhajati potrošniki s kartami 72 in 73. perijode 9 in ne 8 tednov. Živilske karte 72. perijode zapadejo dne 11. marca in ne 4 marca 1945. Živilske karte 73. perijode pa dne 8. aprila in ne 1. aprila 1945. To velja tudi za živilske karte delnih in popolnih samooskrbovancev. Pri samo-oskrbovancih z maslom odpade dobava masla v tednu od 2. do 8 aprila, kmetijski izdelovalci masla pa morajo v 73. perijodi oddati odgovarjajoče več masla. Pri samooskrbovancih z mesom in mastjo se podaljša čas zaračunanja potrošnje za teden dni. Inozemski civilni delavci dobijo v 73. perijodi samo 3 AZ-Wochenkarten. Skupnost-na prehranjevališča morajo izhajati z živili 72. in 73. perijode do 8. aprila 1945. Nakup neposne-tega in posnetega mleka ostane nespremenjen. Za krompir -sledi posebna ureditev Na odrezke »Stärkeerzeugnisse« se v 72. in 73. perijodi ne dobi nikakega blaga. Tozadevni odrezki so brez veljave. Pri sladkorju je pomanjkanje posebno občutno. Potrošniki morajo radi tega izhajati z dodelitvijo za 72 in 73. perijodo tudi v 74. perijodi. Za 74. perijodo se ne bo izdajalo nikakega sladkorja. Pravočasen razglas te omejitve omogoča pravočasno pravilno razdelitev živil. ' * Predpisi v poštnem prometu. Poštno ravnateljstvo v Grazu je izpolnilo in spremenilo dne 23. januarja t. 1. izdane predpise o omejitvi poštnega prometa sledeče: 1. Dovoljeno je v privatnem, vojno in življensko nevažnem pisemskem pro-.metu: a) na vsem področju Reicha nepriporočene dopisnice in nepriporočena pisma do 20 g od in na vsako osebo; b) razen tega v Gau-a Steiermark in na Spodnjem Štajerskem navadna in nepriporočena pisma do 100 g; c) v Gau-u Steiermark priporočena pisma do 100 g, ampak samo do ene četrtine števila pisem, ki so jih sprejemale pošte julija 1944; d) preko te četrtine priporočena pisma do 100 g, če vsebujejo dokumente, vrednostne papirje * itd. in se oddajajo pri poštnin linicah v nezalepljenem stanju; e) navadna pisma, priporočena pisma in vrednostne papirje na oblasti, stranko in njene odrede, oboroževalno industrijo, vojno- m življensko važna podjetja in korporacije brez omejitve področja in števila do 500 g; f) vrednotna pisma v privatnem ter vojno in življensko nevažnem prometu niso dovoljena niti v Gau-u Steiermark in tudi ne v oddaljenem poštnem prometu. 2. Oblasti, stranka s svojimi MESTO, JEZERO IN VAS PLANKENSTEIN Spodnještajerska ljudska pravljica. Tam, kjer se nahaja danes med gradom Pogled, grajsko razvalino Plankensteinberg in naselbinama Seitzdorf in Gattersdorf ob železnici in cesti Gonobitz-Poltschach ter reki Drann vas Plankenstein, je stalo nekoč lepo in cvetoče mesto istega imena. Prebivalstvo je živelo lepo in srečno Bavilo se je s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in lovom ter zamenjavalo prebitke svojih pridelkov in svojega lova za potrebščine, ki jih ni pridelovalo doma. Bilo. je to v času, ko še nista stala grada Pogled in Plankensteinberg in tudi samostan Seitzkloster, po katerem ima vas Seitzdorf svoje ime, še takrat ni obstojal. Gre torej za razdobje pred časom plemstva in tlačanstva. V takratnih časih je načeloval mestni skupnosti župan, ki so si ga ljudje izbirali iz lastnih vrst. V županovih rokah je bila vsa upravna in sodna oblast Nekega leta so imeli v tamkajšnjih vinogradih trgatev, kakoršne ni pomnil nikdo. Vsem je primanjkovalo posode za vino. Ljudje so napajali domačo živino z vinom, ker niso vedli kam z njim. Da bi prosiavili svojo izredno dobro vinsko letino, so na vzpodbudo župana priredili ve- liko »Vinsko trgatev«. Ljudje so se v to svrho zbrali na velikem travniku tik domače reke, kjer stoji danes vaško pokopališče in tudi gostov iz sosednjih vasi ni manjkalo. Na dnevnem redu je bilo uživanje izbranih jedi, dobrega starega vina, prepevanje, ples, igre itd. Staro in mlado je bilo dobre volje. Veselje in razposajenost sta dosegla višek, ne da bi bil kdo kjerkoli prekoračil mejo dostojnosti. Veselica je trajala pozno v noč pri razsvetljevanju s smolnatimi bakljami. Ko so začeli starejši ljudje ugibati, ali ne bi kazalo zaključiti lepo uspelo veselico, se je pojavilo iznenadoma, kakor da bi izraslo iz zemlje, lepo mlado neznano dekle pred županovo mizo. Oblečeno kakor domačinke, je delalo vtis, kakor da išče nekoga. Na vprašanje županje, ki je sedela poleg svojega moža, kaj želi, je stopilo pred župana ter mu reklo sledeče: »Mesto, .ki ste mu župan, je izgubljeno. Predno mine noč, bo nastala strahovita nevihta z grozno poplavo. Voda bo uničila vse. Kdor si hoče rešiti življenje, mora zbežati takoj odtod. V nekaj urah bo mesto in vsa okoliška ravnina jzginila v vodnih va-lovjih, ostalo bo pa velikansko jezero, ki bo stalo na tem. mestu več stoletij.« Po teh besedah je lena deklina izginila nevidno odredi, oboroževalna industrija, vojno in življensko važna podjetja in korporacije lahko oddajajo na pošto navadna, priporočena in vrednostna pisma za vsa področja Reicha v neomejenem številu do najvišje teže 500 g. 3 Dovoljena pisma se- lahko oddajo tudi odslej v pisemske nabiralnike. 4. Za poštne pakete velja za vso področje Reicha poostrena omejitev sprejemanja Izven te omejitve, se bo delalo olajšave na poskus, d-bodo pošte na štajerskem sprejemale pakete za kraje na Štajerskem do ene četrtine števila, k. so jih sprejemale julija 1944 5. Plačilni, vojno-poštni in inozemski poštni promet ni prizadet z odprtim naslovom na vojake v vojašnicah in lacaretih Istotako ostane neomejen poštni promet z vojnimi ujetniki in interniranci. Pisemske pošiljke, ki ne bi odgovarjale pričujočim predpisom, se ne bodo odpremljale na naslovnike, temveč vrnile pošiljateljem. * Junaška smrt orožnikov. V Monsbergu so na slavnosten način položili k večnemu miru 13 orožnikov, ki so postali žrtve zahrbtnega umora tolp. * Pri 2600 porodih je asisitrala. V Ostbevern-u (Westfalen) je stopila v zaslužen pokoj neka 72-letna babica, ki je pomagala pri 2600 porodih. * Zaporno pove.je državnega pravdnika. V nizu poenostave kazenskega prava so podelili d -žavnim pravdnikom pravice, pred poizvedbo javne obtožbe izdati zaporno povelje. S tem se z. -jamči strumnejšo in racionelnejšo izvedbo preiskave. Za obdolženca ne nastane s tem nikskšno, poslabšanje. Prvič: obdolženec se lahko pritoži pri sodišču zoper izdajo zaporno povelje ter zahteva tozadevni sodni odiok. Drugič- trajanje zapornega povelja državnega pravdnika je časovno omejeno. Državni pravdnik je obvezan doseči odlok sodišča o vzdrževanju zapornega povelja, če ni tekom treh tednov, odkar je vložil zaporno povelje, vložil obtožnice. Cil] te zakonske novost; je pospeševanje in štednja dela v p., edpostop^nju v kazenskih zadevah K temu spada tudi zaplemba in preiskava, ki jo državni pravdnik lahko vsak čas odredi, nadalje ogled na licu mesta, ogled mrliča itd, kar vse lahko odredi brez sodelovanja 6odnika. * Nakup tobaka. Prepovedano je nakupovanje in prodajanje tobačnih izdelkov na tobačne karte, ki še niso stopile v veljavo. Potrošniki naj ne nadlegujejo trafikante, da bi jim prodajali na odrezke, ki jih imajo že v rokah in še niso zapadli. Prepovedano je pa tudi vsako naknadno prodajanje na odrezke, čijih predpisan rok veljavnosti je že potekel. Izjeme veljajo samo pr» nakupu celih zabojev cigar, cigarilosev itd. * Obsodba strahopetca. Na povelje Gauleiterja Gaua Niederschlesien, Hanke-a, so ustrelili radi strahopetnosti, Ministerialrat-a Dr. Spielhagen-o, pri nekem poveljstvu Volkssturma v Breslau-u. Razglas utemeljuje razsodbo s tem, da je Ministerialrat, "ti je bil hkrati drugi župan mesta Breslau, samovoljno zapustil mesto Breslau ;n svoje službeno mesto, da bi si poiskal zaposlitev drugod. in neslišno kakor je tudi prišla. Dogodek je do kosti in mozga pretresel župana in njegovo omizje. Se predno jim je uspelo veseljake opozoriti na pretečo nevarnost, je zapihal hud veter. V pai minutah je nastala nevihta z bliskanjem in grmenjem ter nalivom kakor iz škafa. Vse je začelo bežati kakor znorelo proti mestu in hišam, iskajoč Strehe, nikdo pa ni dosegel varnega zavetja. Veter in voda sta jih pokopala. Nekaj razsodnejših ie zbežalo proti vinogradom v hribe. Tisti, ki so jih dosegli, so si rešili življenje. Mesto in okoliška ravnina sta se spremenila v veliko jezero s stoječo vodo. Tako je nastalo takrat jezero Plankenstein. Minula so stoletja. Razvoj civilizacije je šel svojo pot Ogromne količine vode jezera Plankenstein so si rrašle globoko v zemlji svoj odtok. Tu in tam se je začela pojavljati zopet suha zemlja 'dokler ni izginilo končno vso jezero. To je zvabilo potomce tistih meščanov, ki so se rešili pri potopitvi mesta v bližnje vinograde, da so re začeli naseljevati zopet na kraju, kjer so vode pogoltnile nekoč mesto. To je bil nastanek današnje vasi Plankenstein Stari ljudje pa še danes pripovedujejo, da bi morebitno kopanje zemlje okrog današnje cerkve, pokopališča in železniške postaje, dokazalo, da se nahajajo v zemeljski globini še danes ostanki ljudi, hiš, živali in predmetov tistih prednikov, ki so postali žrtev potopitve prvotnega mesta Plankenstein. O. UMNI KMETOVALEC_| POMEN UMETNE VZGOJE SADNEGA DREVJA * Nov obrok krompirja z dne 5. februarja. Po- čenši z 72 dodelilno perijodo se zniža obrok krompirja za pol kg tedensko pri predložitvi nabavnega listka. Ištotako se prilagodijo vskladiščene količine novo predpisanemu obroki; da bodo dalje časa krile potrebe. Potrošniki ki so vskladiščili 150 kg, morajo vrniti 25 kg. Nadaljnja vskladi-ščenja krompirja se ustavijo. Krompir se bo prodajalo odslej samo na tedenske odrezke. Podrobnosti so razvidne iz razglasov prehranjevalnih uradov. * Hermann Krauth 40 let časnikar. Časnikar Hermann Krauth, član uredništva dnevnika »Ta-gespo6t«, je obhajal ravnokar štiridesetletnico svojega novinarskega udejstvovanja. Rojen leta 1878. v Graz-u kjer ]e izvršil siednješolski študij in pravno fakulteto, se je ves svoj vek bavil s časnikarskim poklicem. 2e davno pred prvo svetovno vojno je nekaj časa med drugim urejeval tudi glasilo spodnještaierskega nemštva »Mar-burger Zeitung«, skoraj vsa ostala leta uspešnega in pridnega poklicnega dela je pa prebil pri dnevniku »Tagespost«. kjer še danes deluje čil in zdrav. Krauth velia za velikega ljubitelja svoje ožje domovine Štajerske, ki jo prav dobro pozna, kar se najbolje izraža v objavah njegovih zgodoviskih prispevkov. * Prevozne zobne klinike za konje. Nemška živinozdravniška služba razpoiaga s prevoznimi zobnimi klinikami za konje ter je zajela doslej že 50 tisoč konj, ozdravila in popravila zobovje je pa tridesettisočem. Pri tem je ugotovi'a, da boluje 93,7 od6t. obolelih koni ne preveč ostrih zobnih robih, 75,8 odst. na ranah in brazgotinah na čeljustni sluznici. Vse to so ugotovili živino-zdravniki šele po sistematičnem delovanju s svojimi konjsko-zobnimi klinikami. Tam, kjer so bolezni že bolj razširjene, jp ugotovitev lažja in hitrejša, ker se to vidi že po zunanjosti konja. Na zobeh oboleli konj nima teka, njegova prebavila ne predelujejo krme v redu, konj hujša. Tam, kjer zobovje ni v stanju temeljito pregrizti in premleti krmil, je izkoriščanje istih samo delno. Živinozdravniška veda ozdravi in popravi vse take nedostatke in nepotrebnosti in kmalu po teh neznatnih operacijah se izboljša konjem tek, zdravje in tudi zredijo se zopet. Neko mesto v provinci Hannover ie z vso svojo prostrano okolico vred poslalo svoje konje na pregled in zdravljenje v ambulantno konjsko kliniko, znak, da ni pomislekov zopet novost, ki ni samo edinstvena v živinozdravniški vedi, temveč tudi nad vse potrebna in koristna * Povpraševanje po pisemskih znamkah. V Zagrebu so nedavno izdali serijo izrednih poštnih znamk, ki so jih prodajali poštni uradi. Pri tem je bil naval za nakup tako velik, da so stale človeške »kače« po vseh poštnih uradih ves dan in še pozno v noč do popolne razprodaje. Pri tem so bili najbolj ogorčeni zbiralci znamk ki so zatrjevali, da je število zbiralcev naraslo v vojni v nedogledno visoko število. Pri tem pa ni šlo za zbiralce v pravem smislu besede temveč za špekulante, ki bi radi kupili serijo pisemskih znamk za 400 kun, iz katerih bi radi izvlekli 400.0fl0 kun. * Redek angleški primer. Časopis »News Chronicle« poroča, da ie nedavno postal ladijski kapitan neki nekdanji navadni mornai, kar ie edinstveno v večstoletni zgodovini angleške mornarice. Gre za kapitana Horace Johnson-a, ki je dobil poveljstvo nekega parnika za popravila drugih ladij. Njegovo kariero so opisali angleški listi kakor nekakšen roman. Takšne 60 razmere in možnosti za navadnega mornarja v toliko hva.isani trgovinski mornarici »demokratične« Velike Britanije. * 40.000 letalskih qangsterjev so izgubili Vrhovni poveljnik 8. severoameriške letalske armade, generalni lajtnant Deolittle, je ob tretji obletnici obstoja ameriškega vojnega letalstva podal poročilo o svojih dosedanjih izgubah v tej vojni ter dejal, da so izaubili Amerikanci doslej 5000 letal ter 40.000 mcž letalskega osebja. * Duce je obiskal svoje vojake na fronti. Mussolini je obiska! koncem meseca ianuarja fronto v Apeninih, kjer si je ogledal oddelke bersaljer-6ke divizije »Italia«. * 12.000 ameriških vojakov je dezertiralo. Londonski dopisnik lista »AFtonblaHet < poroča, da je dezertiralo kakih 12.000 ameriikih vojakov iz svojij, enot na vzhodni fronti. Sedaj nadaliuiejo svoje gangstersko življenje po vzoru pustolovskega življenja gangsterskih mestrvh četrti New Yorka in Chicaga. Mnogi starejši kmetovalci in sadjarji so mnenja, da je umetna vzgoja sadnega drevja — obrezovanje in oblikovanje — nepotrebna. Zatrjujejo celo, da to drevju škoduje, da je »protina-ravno« in da tako drevje slabo rodi. Res pa je, da nastane škoda le tedaj, ako vzgajamo ali obrezujemo nepravilno. Isto velja za rane, ako jih ne negujemo in ne pospešujemo njihovega cepljenja. Pri pravilno vzgojenem drevju na primer ne bo treba podpirati posameznih dreves. Podpiranje je tedaj potrebno le tam, kjer je bilo drevje prepuščeno samemu sebi, naravni ali nepravilni vzgoji. Naše staro drevje v kmečkih sadonosni-kih izvira predvsem iz domačih drevesnic. Vzgojeno je bilo na domačem vrtu ali celo na stalnem mestu povsem nestrokovnjaško. Se pred par leti pravi pomen pravilne vzgoje ni bi! znan. Se danes se obrezuje mlado drevje samo dva do tri leta po zasaditvi. Na ta način se vzgoji samo neka osnova krone, ki pa zdaleka ne odgovarja ^pravilnim načelom. Za nadaljnjo vzgojo — razen izredčevanja vej — se nihče ne briga in je prepuščeno tako drevo samemu sebi. Glede odpornosti pač nikakor ne smemo pri merjati našega žlahtnega sadnega drevja z gozdnim divjakom. Njegova krona se razvija primerno okoliščinam in se ga lahko primerja samo z gozdnim nikakor pa s sadnim drevjem. Gozdni divjak nikdar ne zarodi tako močno, da bi se ši-bil pod težo sadja in bi se mu moralo priskočiti na pomoč s podporami. Tudi plodovi ostanejo majhni in ne obtežujejo vejevja tako kakor žlahtno sadie. Gozdni divjak ima tudi trši, bolj žilavi les, mimo tega pa je še zavarovan med drugim drevjem. Nasprotno pa je žlahtno sadno drevje nežnejše narave, les je bolj krhek, drevesa pa so bolj izpostavliena vetrovom. Iz opisanega torej Pri žveplanju sodov delajo po kleteh čestokrat napake, čijih posledica je kvarjenje posode. Predvsem je gledati na to, da so sodi vedno dobro zabiti in neprodušno zaprti, da žveplo tako hitro ne izpuhti. Ako se pri žveplanju obesi žveplo na žico in veho zabije i lesenim zamaš-kom, se na ta način pokvari veha, ker nastanejo vsled žice brazgotine, skozi katere pozneje uhaja zrak v notranjost soda. Najbolje je uporabljati zamaške iz plutovine, v katerih je žica nekako vdelana. Sicer pa se naj pri žveplanju zamašek narahlo zatakne, dokler ne zgori rezina azbestnega žvepla. Sele tedaj, ko smo vzeli žico iz soda, je treba veho dobro zabiti. Vehe naj bodo nepokvarjene, gladke in lepo okrogle. Samo take vehe bodo zapirali zamaški dobro in neprodušno Vsak sod naj ima svoj lastni zamašek. Kjer so vehe pokvarjene, jih je treba popraviti ali pa uporabiti rogozo, ki lepo zapira. Cunje, ki se jih često uporablja, so manj vredne ker slabo za- sledi, da je po vseh pravilih vzgojeno sadno drevje odporno ter da je podpiranje takega drevja — razun v gotovih primerih — brez potrebe. Vzgoja sama se začenja že pri semenu. Dre-vesničarji imajo tu veliko nalogo glede pravilne vzgoje kakor tudi glede izbire cepičev in semenja, ki naj tvori odporno podlago. Za seme so na primer primerne le čiste lesnike, po največ pa nekaterih žlahtnih sort, ki dado odporne, dobro ukoreninjene ravne in rastne semenjake. Te se strogo sortira in uporabi za drevesnico le prvo kakovost. Požlahtnjujemo jih z okulacijo pri zemlji, za občutljive sorte pa uporabljamo kot deblotvorce odporne sorte, ki tvorijo močna, ravna in odporna debla, ki jih končno požlahtni-mo z namenjeno sorto šele v višini krone. Deblu vzgajamo po metodi obrezovanja ali krajšanja vodilnega poganjka, s čimer dosežemo močno in ravno deblo. V svrho odpornosti, rodovitnosti in kakovosti sadja se dandanes uporabljajo celo posebni tipi podlag. Kar se tiče vzgoje drevesne krone pa je to stvar sadjarja, ko je drevje že na stalnem mestu. Samo s smotrenim obrezovanjem bo dosegel sadjar svoj smoter. V splošnem razlikujemo navadno piramidalno obliko za visoko, poldebelno in pritlično drevje ter takozvano kotlasto ali li-jasto obliko drevesne krone, kakor jo uporabljajo za breskve v Italiji. Za odpornost, kakor tudi rodovitnost se poslužujemo dandanes tudi drugih pripomočkov kakor So puščanje debel, obročki-nje, prevezovanje ali zadrgnjevanje v svrho oviranja pretakanja sokov radi boliše rodovitnosti itd. Brez umetne vzgoje in pripomočkov si dandanes ne moremo misliti modernega, naprednega in pridobitnega sadjarstva. pirajo in kei se v njih zelo rade držijo kali raznih vinskih bolezni. Kadar je sod čisto umit, ga je treba obrniti na veho ter izpahniti tudi čep. V takem stanju se sod v enem ali dveh dneh lepo ocedi in posuši. Nato zažveplamo sod ter vzamemo en azbestni žvepleni trak na polovnjak. Zažveplane sode je dobro zabiti ter nato tudi kontrolirati. Naslednje žveplanje je ponoviti tekom 14 dni do enega meseca. Pri sodih, ki smo jih morali čistiti, ker so bili pokvarjeni, je žveplanje spočetka češče po noviti. Poznejše žveplanje se lahko raztegne tudi na dva, tri in več mesecev. Merodajno je le to, da zrak nima dostopa ter da žveplo ne izpuati. Pregosto žveplanje ni dobro. Zveplena kislina se namreč sčasoma nabira na dogah v notranjosti soda in razjeda les. Za žveplanje je uporabiti 'e tanke azbestne žveplene trakove, od katerih nri gorenju žveplo ne kaplja na dno soda. Kaplja joče žveplo kvari sod, neizgoreto žveplo pa škoduje vinu * Dosmrtna ječa za Maurras-a. Charles Maur-ras, 77-letni voditelj francoskih rojalistov in izdajatelj lista »Action Française« je bil od nekega gaullističnega sodišča obsojen na dosmrtno ječo v samotni celici. Njegov založnik, ki je bil istočasno obtožen, je dobil pet let zapora. * Rudniki niklja v Petsamu uničeni. Švedski list »Expressen« piše, da so Nemci pri svojem umiku totalno porušili in poškodovali vse na prave rudnikov niklja pri Petsamu ob norveško-finski meji. Sovjeti bodo potrebovali več let, prdno bodo iame zooet v takem stanju da bi se morrlo pridobivati nikljevo rudo * Slika angleške mlad'ne. Nek? ženska sotrud-nica lista »Daily Mai!« našteva strašne podrobnosti o moralni propadlosti angleške ženske m'a-dine. Dekleta od 14 do 18 let ne poznajo v največjih primerih nobenega šolskega pouka, da ne govorimo o obvezni delovni službi ter se radi tega trumoma podajajo v London in druga mesta, kier se še nahajajo ameriški vojaki. V družbi teh voiakov. ki imaio dovolj dolarjev, se razvi-iejo iz dek'et najbolj nevarne vrste orostitutk. Te izgubljene ženske prenočujejo v mnogih pri- merih v raznih javnih letalskih zakloniščih, od koder odhajajo pozneje na lov za petičnimi Amerikanci, ki jih odvajajo na plesišča in prenočišča. * Bivši žid poslanik v Vatikanu. Vlada De Gaulle-a je imenovala poslanikom pri Sveti sto-lici nekdanjega Žida Jagues Maritain-a, ki je svoječasno prestopil v rimokatoliško cerkev. * Slaba disciplina v ameriški oboroženi sili. Ameriški glavni stan v Evropi je objavil vest, da je zapustilo 8000 ameriških vojakov svoje v Evropi se nahajajoče enote ter se odstranilo brez vsakega dopusta iz svojih poveljstev. * Novi nemiri v Sardiniji. Na otoku Sardiniji so izbruhnili novi resni nemiri. Med policijo in prebivalstvom je prišlo v glavnem mestu Ca-gliari do krvavih nemirov. -Nezadovoljnost prebivalstva raste iz dneva v dan vsled gospodarske revščine na otoku. * Amerika poziva 500.000 rezervistov. Vojni minister Zedmjenih držav Patterson ie iziavil novinarjem da morajo Zediniene države mobilizirati 500.000 rezervistov, večinoma v važnih službah stoiefih mož. v svrho iznopolnitve enot, ki so imele na frontah velike izgube. VINOGRADNIŠKI IN KLETARSKl KOVČEK_ NEKAJ O ŽVEPLANJU SODOV Urejen prevoz beguncev iz vzhoda Nepregleden tok begunskih kolon se zliva le dni iz vzhodnih Gauov v Retch, predvsem v pokrajine Kurinark, Pommern m Sachsen. Kljub vsem težavam, ki jim je izposfovljena taka kolona v zimskem času, so dospele prve skupine srečno na svoja mesta. Množina begunskih kolon prevozi trideset do štirideset kilometrov dnevno po predhodno določenem ledu v sprejemna okrožja, kjer jih za enkrat sprejmejo pod 6treho vasi in manjša podeželska mes*a. Če se pomisli, da gre pri milijonih Nemcev, ki jih evakuirajo, večinoma za kmete in kmetijske delavce, se šele lahko dobi približno sliko o obsegu in izmeri takšnih kolon, katerih organizacija in vodstvo predstavljata eno največjih storitev skupnosti v tej vojni. Navadno tvori prebivalstvo ene vasi eno kolono, ki se drži kolikor je možno skupaj, akoravno je neizogibno, da se jih nekaj porazgubi in pomeša. Velikost kolon je različna. Videti je male, ki so sestavljene samo iz nekoliko vozov in ogromno velike, katerih dolžina znaša trideset, petdeset in celo do šestdeset kilometrov z ogromnimi tisoči vozov vseh velikosti in vrst. Te številke so dokaz, da gre za pravcato gene ralštabno delo, dirigirati umik prebivalstva tako,' da omogočajo ceste istočasen dovoz in razvoj čet, ne da bi prišlo do zastoja večjega obsega. Doslej je to uspelo še na celi črti. Ob rheiah sprejemnih Gauov pričakujejo begunske vrste politični voditelji, SA-možje in orožniki v vseh krajih, na vseh križiščih in mostovih, od koder jih dirigirajo, kamor je potrebno. Tudi skrb za preseljevanje funkcijonira. NSV je postavila prehranjevalne postaje skoraj v vsaki vasi, deloma tudi pri mostbvih in cestnih križiščih, po gostilnah in šolah, tako da predstavifsio prav za prav kilometerske oznake na teh dolgih in težkih pohodih. Po vaseh so razen tega pripravljena prenočišča. Za bolnike so pripravljene postelie po bolnišnicah Z ureditvijo novih zasilnih bolnišnic in posebnih porodišnic, s postavitvijo zdravnikov, sester in otroških vrtnaric, je preskrbljeno vse, kar je potrebno na področju skrbi za .zdiavie. in -hirnjend. Radi.lega ie -tudi. mn'o obolelih beguncev. Težave in nevarnost takih kolon pa kljub temu ni omalovaževati. Nikak? malenkost ni. v dižiu, snefu in hudi zimi prevažati stotine kilometrov d=>leč starke, starce, žene, otroke,' bolnike, invalide, ki vse noči ne zatisnejo svojih trudnih oči Nadaljevanje iz 5. strani. so izsilili z revolverji v rokah sleherni nakit, vso obleko in perilo Ko so poznejši sovjetski oddelki našli le še malo takšnega, kar bi bilo .vredno s seboj vzeti, so skušali izsiliti boljši plen od ljudi s tepežem, streljanjem in Jrpmčenjem. Ker tudi to ni zaleglo, so v slepi togoti razbili vse pohištvo in delovno opravo.. V naslednji vasi — imenuje se Tardos — stanujejo Slovaki. Marsikateri prebivalec je mislil, da bodo kot »slovanski bratje« deležni iepšega ravnanja kakor 'madžarski in nemški kmetje te pokrajine. Na drugi božični praznik so vkorakali boljševiki in slavili praznik miru na svoj način. Neki major je izjavil, da bo skrbel za red in mir, potem je pa vodii oddelke, ki so se delali, da iščejo orožje po hišah, v resnici so pa najrajši vršili telesne preiskave pri ženskah. Vaški notar vitez Bela Berko, nekdanji vojak iz prve svetovne vojne, nam popisuje nasilja bolj-tevikov in pravi: »Vse, kar sovjeti govore in izjavljajo, je laž; nobeni njihovi besedi ne smeš zaupati Sovjetski krajevni poveljnik mi je izjavil, da je po moskovskih navodilih zapovedal svojim ljudem, naj dobro ravnajo z ljudmi. Toda ponoči je spustil zverine z uzde; noben oficir se ni zmenil za vpitje, streljanje in divjanje, saj so najvišje iarže še same sodelovale Bistvo vse zadeve se mi zdi v tem, da sovjeti enostavno sovražijo Evropca kot Evropca Mene so trikrat aretirali in samo nagli nemški prihod me je obvaroval usode, ki je doletela prenekat^rega v mojem okraju, to je, likvidacije. Rad priznam, da smo mislili — kakor mnogo ljudi na deželi — da ne more biti tako hudo. Zato smo tudi doma ostali. Če bi nas imela doleteti nesreča, da Sovjeti še kdaj pridejo, bi sleherni kmet pri priči pustil hišo in dom in ibežal pred to drhal jo tudi brez vsake prtljage na konec sveta.« „ in to s konji, ki so od ure do ure bolj slabi in jim primanjkuje krmil. Dnevno prenočevanje, hranjenje in krmljenje ljudi in živali, kar spada v delokrog Oris- in Kreisbauernfiihrerjev, povzroča tu in tam težave. Večkrat morajo kake kolone radi tega preko noči kreniti proč od glavnih cest v kake stranske vasi. To povzroča izgubo časa, ki je radi dolgih noči že itak omejen. Kljub vsemu je bi) razvoj preseljevanja doslej zadovoljiv. Da je temu tako, gre zasluga strinki, občinskim, in prehranjevalnim oblastem ter ne-omahljivi drži prizadetih, ki so s tem dokazali, da so močni tudi v nesreči. DNEVNI DROBIŽ_J *. Militarizacija hrvatskih državnih oskrbovalnih obratov. V svrho osiguranja prebivalstva z živili in življensko važnimi predmeti, je poglav-nik Hrvatske militariziral vsa podjetja ter jih podredil vrhovnemu poveljstvu oborožene sile, ki imajo, opravka z oskrbovanjem" prebivalstva z živili in ostalimi za življenje važnimi potrebščinami. * Slika angleških delavskih razmer. Švedski socialistični list »Morgen Tidningen« je objavil na podlagi nekega švedskega strokovnega glasila zanimive vtise o angleških industrijskih okrajih ter pravi sledeče: »Prišli smo v značilno vrsto pekla, kjer vse zarjavi. Gre za veliki zarjaveli pekel, umazanijo, saje, rjo in žlindro. Milje in milje daleč samo ena in ista slika. Piramide iz žlindre, ena za drugo. Toda v njenih sobah ne počivajo egiptovski faraoni. Počiva samo rodovitnost zemlje, ki je uničena za stoletja. Ljudje, ki stojijo ob cestnih vogalih, imajo mrtve dbra- ze. Njihova telesa izgledajo v cunjah, ki pokrivajo za silo njihove ude, kakor da bi se hotela vsak čas zrušiti. Angleške žene v rudarskih ko-kolonijah so izčrpane in izmozgane. Njihovi obrazi so čudovito prazni. Uničila jih je industrijska vojna.« O Sovjetski milijonarji. Neki potnik, ki je dospel v London, je poročal, da je število 'milijo* narjev v Sovjetiji v porastu. Zaupnik Londom je nanizal o tem podrobnosti. Tako je zaslužil na primer vnuk grofa Tolstega za neko filmsko delo tri milijone rubljev. Pri tem je šlo seveda za agitacijski film, ki je bil po mnenju Kremlja vreden ta denar Pisatelj Zolohov, ki je napisal neko knjigo, tiskano v deset milijonih izvodov, je dobil dva in pol milijonov rubljev honorarja. Filmska producenta brata Vasilev živita kakor živijo v Holywoodu razni njuni poklicni tovariši Mayer in Laemmles. Veselice teh dveh sovjetskih filmskih magnatov so znane od HelsinkoV do Vladivostoka. Na iste seveda ne vabila delavce ali svojih statistov, temveč samo sovjetske funkcijonarje in inozemce, ki so potrebni takih' vabil. Takozvani »Junaki Sovjetije«, ki potujejo po železnicah na mehkih blazinah ter nosilci krasnih uniform vladajoče vojaške klike, sprejemajo mesečno j>o 5000 rubljev za osebo □ Tako tolažijo zasedene dežele. ' Časnikar in sotrudnik lista »New York Herald Tribune«, Lipp-man, je poskusil z nekim člankom razložiti zasedenim deželam Evrope, zakaj trpijo pod angio-ameriško zasedbo. Zaupno jim je povedal, da se tozadevne razmere ne bodo izboljšale iz čisto naravnega razloga, ker primanjkuje Anglo-A.me-rikancem ladijske tonaže, da bi oskrbovali svojo fronte v Evropi in Aziji, povrh' še pa oskrbovali z živili in surovinami zasedena področja Evrope. Gott dem Allmächtigen hat es gefalle», uns unsere innigstge-üebte Mutte. und Großmutter, Fiau - ..... . Johanna Kraner geb. Kautschitsch Besitzerin am 7 Februai 1945, nach kurzem Leiden, im Alter von 78 Jähren, abzuberufen. Wir betten die 'eure Dahlg-geschiedene am Freitag, den 9. Februai 1945, vormittags auf den Ortsfriedhof in Frauenberg zur letzten Ruhe 884 Frauenherg bei Marburg, den 7. Februar 1945 In tiefei Trauer: Alolsla Bau-man und Maria Kowaischitsch, Töchter; Josef Bauman und Michael Kowatschitsch, Schwiegersöhne, im Namen aller übrigen Verwandten 884 Schmeizerffillt geben wir die Nachricht, daß mein vielgeliebter Gatte unser Vater -BiUder, Onkel, Schwager urd Schwiegersohn" Herr Franz Remer Lokheizer der DRB am 5 Februar 1945 im 50. Lebensjahre, sanft Im Herrn verschieden ist. Die Beerdigung findet am Freitag, den 9. Februar 1945 um 15 Uhi, am Magda lenen-Fiiedhol in Drauweiler statt. Die Seelenmesse wird Samstag, den 10. Februai 1945, um halb 7 Uhr gelesen 885 Marburg-Dr., Neudorf, Dortmund, Jahrlng, den 7. Februar 1945 Tieftrauernd lulle Remer, Gattin; Franz, dzt im Lazarett. Fritz. Adolf, Stefan, dzt. im Felde, Söhne; Anni, Tochter, u. alle übrigen Verwandten. Schäferhund, iung, schön, braun-sctiw., hört auf Rolf, verlaufen. Bitte, gegen Belohnung abzugeb. beim Besitzer Ba-bitsch, Wachsenberg bei Marburg-Dr. 871-13 Akkumulator, 2 V (12 RM), tausche gegen 3 Paar gute Herrensocken oder gegen 1 Paar Win- terdamenstrümDle und 2 Paar Herrensocken. Zuschr. an die „M. Z.". unter „Herrensocken". 115-14 Frauenschuh aus braunem Leder, am Wege Mahien-berg-Leonhard-Mar-burg/Dr., verloren. Der Finder wird ersucht, den Sch-jb -. gegen gute Beloh nung bei Ladisla" Rudolf. Marburg-D' Hnilitzkag. 9, abzugeben. 863-13 ANZEIGEN im »Staierski Gospodar« sind erfolgreich1 g L Meine innigstgeliebte Mutti, unsere Tochter Schwester und Braut. Frau Daniele Kramberger geb. Brumat Buchhalterin ist nach langer", mit Engelsgeduld ertragenem Leiden, im blühenden Alter von 26 Jahren für imme- von uns gegangen. Wir werden unsere Teure Samstag, den 3. Februa- 1945. um 15.30 Uhr, in Drauweiler (Franziskanet-friedhoi), zur letzten Ruhe bringen. Marburg-Dr., Bamaluka. Stade bei Hamburg. 804 In tiefster Trauer: Daniele, Tochter. Johann u Ka roüne Brumat, Eltern; Johann u. Z„ Geschwister; Franz Ko-mann iun. Bräutigam, und alle übrigen Verwandten. Dnser Vater und Großvater, Herr Johann Hlebetz ehem. Bäckermeister hat uns am 6. Februai 1945. für immer verlassen., Die Beerdigung findet am Donne-stag den 8. Februar 1945. rm 15 Uhr. am Städ Friedhofe in Drauweiler statt. 882 Maiburg-Di., Lembach, am 6. Februar 1945 In tiefei Trauer: Johannr Josef und Franz, Söhne: Maria Sagode geb. Hlebetz, Tochter: Jakob Sagoce, Schwiegersohn. und allf übrigen Verwandten ÜW Auf der Fahrt mit einem Lastauto am 28. Januar 1945. von Cilli ab 9 Uhr bis St. Peter beim Aussteigen eine erbsengrüne Damenwollweste mit Xrmeln liegen gelassen. Bitte Kraftwagenfahrer oder Mitreisende über ev. Fund Tohan-na Bresnik. Marburg-Di., Emil-Ertlg 5. verständigen. m 883-13 Kopftuch, Wolle auf der Lembacherstr. gefunden. Abzugeben bei Gomik Johann, Faistritz 20, bei Rast 868-13 Chef der Zollverwaltung In der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. BEKANNTMACHUNG. Betr.: Verlängerung der Gültigkeit der Abschnitte übe: Schweinerohfett oder Schweineschmalz. Infolge Transportschw:erigkeiten konnten die Abschnitte L über 125 g Speck oder Schweinerohfett oder 100 g Schweineschmalz de- Giundkarten für Versorgungsberechtigte über 6 Jahre und der Ergänzungskalten für Teilselbstversorger, über 6 Jahre in aer 71. Zuteilungsperiode nicht restlos beliefert werden. Die Gültigkeit dieser Abschnitte wird daher bis Ende der 72. Zuteilungsperiode, das ist, bis 4. 3. 1945 verlängert. 44" Graz, 3, 2. 1945 Im Aultrage: gez Lungershausen. Chef der Zollverwaltung In der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. BEKANNTMACHUNG. Betr.: Bezug von Zucker. Die Kleinverteiler dürfen, soweit es die Vorratsiage gestattet, nunmehr auch die Zuckerabschnitte der Grundkarten der 70. Zuteilungsperiofte. die mit der Datumsbezeichnung 11 12. 1944 bis 7. 1 1945 und der Periodenzahl 70 versehen sind und zum Bezüge von Zucker für die 71. und 72. Zuteilungsperiode berechtigen, beliefern Diese Abschnitte gelten bis Ende der 72 Zuteilungsperiode, das ist bis 4. 3. 1945. 43 Graz, 3. 2. 1945. Tm Auftrage: gez. Lüdershausen. OSRÄM macht vieles leichter: .s. —auch die schwierigste (Arbeit Q)a$ gute OSRAM-Ucht erweist sich hier ols edles Werkzeug. Achten Sie ouf Blendungsfreiheit, richtige Beleuchtungsstärke und arbeitsgerediten Lichteinfall. OSRAM: viel sticht iür wenigStrom! falsch behandelt ergeben •inen unnötigen Ausfall an/J Arbeitsstunden und Verband- / stollmaterial. Heute ist jede Minute wichtigl Wird TEBEGE Tannin-Brand-Gelee sofort auf die Brandwunde gebracht, ist rasche, narbenlose Heilung verbürgt. TE BEGE AUS DER APOTHEKE Erfrierungen anHänden und Füfyen foroie an Sfafe unb Dfjren fittb befonbetd häufig, «eil biefe Körperteile bett iinflüfien üon Kälte unb 9läffe ant metfien ausgefegt finb. Qrt foldien Sailen empfiehlt fitf) bie ilnroen-burtg ber in ben Slpottjelen et« ijältlidjen £i)iofepM£mulfion. ©ie bewirft eine ("tariere Surd)-Blutung ber groftfteflen unb befeitigt fiierburd) bie Giftie« tungSetfdjeimmgen fotoie ba3 mit iljnen öerbunbene Unbehagen. 1—2 Eßlöffel £l)io« fej>t-®muifion ouf 1 Siter {¡eilen SBaffetä für Säbet unb llmjdjläge. Dr. Peter Mauritsch Stadtarz. und Geburtshelfer ordinier' ab 6. Fet'uar 1945 Reiserstraße l/II., von 7—II und von 14—15 Uhr. Teleton 28-17. 869 Als Verlobte grüßen: AUGUSTA WINTER, Besitzers tochter, MARTIN KRATSCHUN, Kaufmann und Besitzer Gonobitz—Hohlenstein. 25 Januar 1945 861 Ertolgrelche Russen- und Schwabenbekämpfung übernimmt Schädllngsbeklmpfungsanstalt A. STREIT Wien II.. Tandelmarktgasse 0 Tel A 47 t)-86 860 Fenster und Türen abdichten gegen Kälte. Zugluft u. Staub m. .Hermetrik' - Gummlschlauchdich-tung Patent Anton STAHL — WIEN. 9. Währingerstraße 75. R 51990 24 KICIICC futver für Wuchs und INCUCi Mästung der Schweine- REDIN, mit garantiertem Erfolg jßSfifif Zentral drogerle Emil ItlÜF Harham (Dran), Herreng. 33 » Im unermeBlichen MM Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser einziger Sohn und Bruder Jakob Papesch Gefreiter am 8. Oktober 1944, im Alter von 22 Jahren an der Südostfront gefaller, ist Windischfeistritz. am 31. Januar 1945. 860 In tiefer Trauer: Jakob und Rosalie Papesch, Eltern; Juliane und Anne-Marie. Schwestern. Statt eines glücklichen Wiedersehens, traf uns die traurige, harte und bittere Nachricht, daß unser unvergeßlicher, lebensfroher, einziger Sohn, Bruder, Schwager, Onke' usw Johann Moschkoteuz Grenadiet am 2. November 1944. im Alter von 2t Jahren, an der Ostfront sein iunges Leben ließ. Cilli. Trifail, Tüchern, Grübet Windischfeistritz, Erlachstein. am 30. Januar 1945. In tiefster Trauer: Anton und Josefine Moschkoteuz Eltern: Karla Moschko-teu: uno Ludmilla Nowak geb. Moschkoteuz. Schwestern: Josef Nowak, Schwager: Janko Nowak, Nefle; Maria Xollar, Nichte; Famiren: KrschUn, Nowak, Moschkotcuz, Schmacher, u alle übrigen Verwandten. 116 w Schmetzcrfüllt geben wir «sfe die traurige Nachricht, ^^ daß unser übei alles geliebter nnd einziger Sotn und Brude- Hans Rutschigei Gefreiter im Alter von 21 Jahren, an der astfront gefallen ist. Franz bei Cilli. Marburg-Dr., am 30. Januar 1945. 865 rieftrauernd Johann und Amalle Rutschigei, Eltern: Amalie und Gabrlelle, Schwestern und alle übrigen Verwandten. Für die herzliche Anteilnahme am schweren Verluste unserer teuren Gattin. Mutter usw., Frau ANNA PUSCHENiAK, Kaufmanns-gattin in Luttenberg, sagen wir allen innigsten Dank. Auch danken w:r allen, die uns in unserem schweren Leid behilflich waren, sowie allen Kranz- und Blumenspendern und für das letzte Geleit. Luttenberr im Januar 1945. Schmerzerfüllt gebe ich die traurige Nachricht, __ daß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel Franz Fürlinger Grenadier am 24. November 1944, im Alter von 24 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Rohitsch-Sauetbrunn. Gonobitz. Grünburg, am 1. Februar 1945. In tiefer Trauer: Leopoldine Fürlinger, Mutter: Maria Wesen-schegg geb. Fürlinger, Schwester, Hansi, Josef und Poldl, Brüder; Josefine FUrlinger und Josefine Hasenleltner, Schwägerinnen; Karl Wesenschegg, Schwager. sowi". alle übrigen Verwandten. 42 Schmerzerfüllt geben wir die »raerige Nachricht, daß unse- lieber Sohn, guter Bruder Franz Tschernoga Grenadier im Alter von 21 Jahren, an der Westfront, am 16 Oktober 1945, gefallen ist. Stuhlen bei Reichenburg, am 5. Februar 1945. 866 In tiefer Trauer: Josct u. Maria Tschernoga, Eltern; Maria, Johanna und Chrl-stlna, Schwestern; Josef, Anton und Johann, Brüder, und alle übrigen Verwandten. Schwer traf uns die schmerzliche Nachricht, daß mein herzensguter Sohn, unser Bruder, Schwager, Onkel, Neffe und Enkel Franzi Klampfer Ober-Grenadier im Alter von 23 Jahren, am 7 Januar 1945, fern seiner geliebten Heimi.t. an der Ostfront sein iunges Leben ließ. Ober-Kötsch. Roßwein, Haslach, Neumarkt, Fraustauden, Würzburg, Marburg-Df., am 5. Februar 1945. 878 In tiefstem Schmerz: Karoline Klatnpfer Mutter; Hansi, dzt. im Felde, Josef u. Stefanie, Geschwister; Bernard Alt, Schwager, und alle übrigen Verwandten. Vom tiefsten Schmerz gebeugt, gebe ich die traurige Nachricht, daß mein lieber Mann unser Sohn und Bruder Franz Rakoscha Gefreiter am 17. Dezembei 1944. im 21. Lebensjahre, an der Ostfront sein iunges Leb^n gelassen hat. Ein edles Herz hat aufgehört zu schlagen I Ober-Radkersburg. am 17. Dezembei 1944. 37 In tiefer Trauer: Karoline R.'koscha, Gattin und Kind, Eltern u. Geschwister Augustin und Jageritsch. Mein lieber, herzensguter Gatte, Vater, Bruder und Schwager Josef Mak Schlossermeister ist im 51. Lebensjahre einem feindlichen Luftangriff zum Opfer geiallen. 40 Wöllan, am 5. Februar 1945. In tiefster Trauer: Maria Mak. Gattin: Josef, Sohn; Olga, Nichte; Viktor, Bruder. Rudolf Lach, Schwager Schmerzerfüllt geben wir die Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder Franz Weber itsch Grenadier am 5. Septemter 1944. im 22. Lebensjahre, an der Ostfront gefallen ist Er kehrt nicht mehr zurück <ü seine geliebte engere Heimat; jedoch wir alle werden den Gefallenen in treuem Angedenken bewahren I Weigetsberg bei Radkersburg, den 2. Februa 1945. In tiefe Trauer: Weberltsch Matthias und Maria, Eltern: Weberitsch Kurl, dzt. im Felde. Bruder. 39 Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß mein gelieb er Mann und Vater, Sohn und Bruder Ferdinand Wogrin Gefreiter im A'ter von 31 Jahren, am 7. Dezember 1944. an der Ostfront für Führer und seine geliebte Heimat sein leben gab. Preßberg, am 2?. lanuar 1945. In tiefstem Leid: Franziska Wogrin. Gattin: Johann u. Johanna, Kindel; The-resie Wcqrin, Mutter; Veronika. Maria, Elise, Josefa. Anna und Johanna, Schwestern; Familie Friedau, und alle übrigen Verwandten 38 —1 n wir ■ daß A In tiefsvm Leid geben .... die traurige Nachricht, daß unser, über alles geliebter Sohn, Bruder, Enkel. Neffe und Cousin Ferdinand Takatsch Grenadier 'am 15. Dezember 1944, im 19. Lebensjahre an der Ostfront für Führer um Volk den Heldentod fand. ' 874 Marburg-Drau Egidi i. d. B., Agram, Peterw.ardein, Semlin, im Felde, am 5. Februar 1945. tn tiefer Trauer Stefan und Maria Takatsch, Eltern; Julius, 07t. im Felde. Rudolf, Stefanie, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. Tiefbetrübt unü schmerzerfüllt geben wii «Ve traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte Gattin, Mutter und Tante. Frau Anna Letschnik geb. Plösnig Uhrmachersgatiin im 61 Lebensjahre, nach langem Leiden gestorben ist. Das Begräbnis fand ?m Mittwoch den 31 Januar 1945 statt. Cilli. St. Georgen, Schwarzwald, Unterdrauburg, Gufnstein. am 27. Januar 1945. 113 In tiefer Trauer: Anton Letschnik, Gatte; Othmar, Anton, Sohne; Anna, Tochter, u. die übrigeu Verwandten. Kleiner k (aufe kleinen Besitz ider Bauplatz, Kot-aritsch — Pickern Ol. Post: Lembach. Stuten-Fohlen, acht Monate alt, verlaufe. Franz Kov->che, Löbnitz 2 — Sast bei Marburg Drau). 876-3 Kaufe S c h i a u s-t ü s t u ng f Frau, auch mit Bluse und Hose. Jel. Wosel — Lambert 5, Edlingen (Unter&im.). 875-4 Planino od. Stutzflügel wird zu kaufen gesucht Werte Antr bitte an die ,.M Z.". Cilli. unt. „Pianino- 114-4 Suche ein Pferd zu kaufen. Madjar — Marburg-Dr. Trte-sterstr. 62. 881-4 Ökonom, Absolvent der Wein-, Obst- u. Ackeibauschule, m. langiäh-iger Praxis in allen Zweigen d. Landwirtschaft, verheiratet. kinderlos und nüchtern, sucht Posten. Gefl. Angebote an den ..Stal. Gosp." unter ..Ökonomie-Fachmann". 853-5 Landwirtschafts-Gehilfe (Knecht) älterer. wird sofort aufgenommen mit Bewilligung d. Ar oeitsamtes b. loh. Zaff, Besitzer, Drau-weilergasse 2, Drau-weiler 877-6 Alleinstehender Invalide — Knappe — • ucht Pflegerin für lauernd am Lande. Zuschr. an die Verhalt d. „Staj. Go-soodar", unter ,,Invalide". 879-6 Frau, von 40-50 T- die auch in der Lanuwirtschaft mithelfen würde; zu älterem Ehepaar am Lande gesucht. Zuschriften unt. ..Luttenberg" a. d. Verwaltung des ..Staj. Gosp.". 870-6 nzeisjer Verschiedenes Besitz zu pachten Kaute sof. Gemischt-gesucht. Zuschriften Warenhandlung oder unter Besitz „Mittlerer an die Ver inderes Geschäft. Zuschriften an die waltung des St. G. „M. Z." unter . Ge-856-2 schäft" 862-4 Gärtner-Lehrling wird gesucht in d. Stadtgärtnerei Cilli. 36-6 Gebe Wohnung mit Garten una Feld, Stadtnähe, an Familie mit 3—4 Arbeitskräften. - Anzufragen: Schillerstraße 8-1. rechts, Marburg-Dr 847-7 Selbständ. Gärtner sucht brave Frau. Kinder kein Hindernis. Zuschr. unter „Vermögen nicht nötig' a. d. ..Stai. Gosp ". 880-12 Rucksack mit. Xp-feln und Korbflasche Freitag, den 2. Februar. abhanden gekommen. — Die Frauen auf dem Pferdeschlitten wurden erkannt und ¡Verden gebeten, den-selben an Mesaretz Spenglergasse 5. Drauweiler, zurückzusenden. ansonsten erfolgt die Anzeige. 872-13 ärieftasche am 31. lanuar 1945 am Bahnhof Pragerhof m Dokumenten, lautend auf Viktor K r a i n z, Schlosser. Marburg-Drau. Lembacherstraße 3, und 490 RM verloren: — Der Finder wird gebeten, die Dokumente an die ,,M. Z." zu senden, das Geld kann behalten werden. 867-13