Don Craviza.
]0on Craviza vino pije, Vino pije, premišljuje, Kako to, da ga ne ljubi Krasna deva dona Mara.
Mandolino si napravi Ter udarjati uči se, Tja pod okno grede k devi Brenkljajoč ji melodije.
Ž brenkom spremlja petje milo, j Kolikor dopušča grlo, Vinsko grlo posušeno Po prežlahtnem španjskem cvički.
Ko začuje dona Mara Krokanje pod oknom svojim, Plašna senorito vpraša, Staro senorito Miro:
£
edaj pri divkah krasnih dveh V nemilost sem prišel, Pri prvi jezo sem našel, Pri drugi pa zasmeh.
»Ni li to spomin mrtvaški? Ne pomeni to mi smrti?« »Angelj moj nikar se bati, Don Craviza tebi poje.«
i
Probatum est.
Oj, kdo ne ve, kako boli In peče smeh v srce, Kako hudo je, kdo ne ve, Če ženska se zjezi.
»Če Craviza zdolaj poje, Hajdi draga moja Mira, Nesi doli mu pijače In pa kake stare hlače.«
Konjski rep.
Odšel sem tožen in skesan, Podil me je obup — Kar čujem žvenket polnih kup, Pa jo zavijem v stran.
In praznil kupe sem do dna Veselo pevajoč, Oj vince čarno ima moč, Ki nam vedri duha.
Čeprav sem jezo in zasmeh Pri divkah skupil bil, Na jezo, smeh sem vince pil, Na jezo divelc dveh.

Čvekač.
trgu hodijo trije In se mladosti vesele, Vržinke žulijo dolgč.
Na trgu.
V zvoniku zdajci zadoni Ter k litanijam pozvoni. Srce se fantom zveseli.
Spod mesta deve mi gredo, Jih fantje koj ugledajo, Lehno se jim pridružijo.
Kramljajo sladko govoreč, Neumnosti — seve največ — Vsak fant za svojo je goreč.
Jaz pa sem tam na strani stal Natihoma se jim smejal ; Jo v krčmo pivo pit ubral.
Dekleta k »andohti« gredo; Po trgu fantje hodijo, Da litanije nehajo.
Tačas pa dež je liti jel, Dežnika nihče ni imel, Jaz pa pri pivu sem sedel.
Konjski rep.
<> IO f-
Slika iz življenja v nekem trgu na Slovenskem.
Spisal C—t—£. (Dalje.)
II.
edar smo priredili kako slav-nost, volili smo ga vsakokrat za člana osnovalnemu odboru, zajedno je bil permanentni predsednik čitalničnemu vese-ličnemu odseku. Čitalnica naša je slula tedaj daleč na okrog po svojih pogostih » Besedah8 in plesih. Imeli smo na razpolaganje prilično obilo močij, pevskih in igralskih. Mej temi je bil tudi jeden sedanjih državnih poslancev, katerega smemo prištevati najsposobnejšim in tudi najljubeznji-vejšim, kar se jih hodi na Dunaj ravsat in kavsat s tistim glasovitim Knotzdfn, ki ne pozna rapirja, pač pa
—	cepec.
Nekatere igralke naše so se vzpele — lahko to rečemo — skoro nad diletantsko višino. Zato pa je bila vdeležba pri vsaki predstavi zares obila. Posebne važnosti je pa to, da je dalo kmečko ljudstvo iz okolice znaten kontingent vdeležencev. Vpliv teh veselic na razvoj narodne stvarij ne da se tajiti; uprav te veselice so vspešno gladile pot do src pravi nžrodni zavesti in pristni narodni ideji. In tak6 je prišlo, da mej kmečkim ljudstvom našega okraja ndrodnost in značaj-nost nista pobeljena grobova, ampak da priprost oratar
—	dasi ga tarejo nebrojne skrbi in neznosna bremena
—	v narodnem pogledu mnogo korektnejše misli in čuti, nego gladke glage-rokovice noseča, diplomati-zujoča »narodna intelegencija8. Zadnja državno-zborska volitev nam je klasična priča. In nedavno pretekli dnevi so nam jasno pokazali, da nemali del slovenske inteligencije čuti slovanski v teoriji, če pa je treba mišljenje to preložiti v prakso tedaj pa — kaj čete, korajže nam jnanjka — zgine kakor kafra, kar duha ne sluha nij več o njem — pač pa se prikažejo razni »protesti8 in sumničenja onih, ki so ostali konsekventni. Konsekvenca je znak neumljive najivnosti, kakor nas uče nazori računjajočega oportunstva, ki je sedaj v velikem čislu.
Ali kam smo zašli!
Kakor rečeno: imeli smo na razpolaganje toliko igralk, da so vsakokrat ostale dve — tri v rezervi.
To pa je tudi bilo sila potrebno, kajti nijedenkrat se nijsmo pripravljali za Besedo8, da bi se nam ne bila skujala jedna ali druga, včasih celo potem, ko so bila vabila že razposlana. Uzroki taki odpovedi so bili seveda malenkostni, ničevi, smešni, izvirajoči iz pretirane ženske samoljubivosti.
Ta ali ta je tako rekla, oni se je tak<5 izrazil
.....in dovelj je bilo. Pa še nekaj: razdelitev vlog,
to vam je bil križ, da ga ni takega! Iztočno vprašanje je prava igrača, v primeri s problemom, ki smo ga morali rešiti.
To vam je bil težaven problem, ki nam je delal obilo skrbij in preglavic. Treba nam je bilo biti jako previdnimi, da se nismo spodtaknili na desni ali levi. Le pomislite: zadovoljiti gospodično Olgo in ne se zadeti ob samoljubivost gospodične Fani — ugoditi gospodični Terezini in ne se zameriti gospodični Emiliji — o to vam je bila prava vožnja mej Scilbo in Ca-rybdis.
Morete si misliti, da je priletel glas o odpovedi te ali one gospodične, kakor bomba mej pomilovanja vredne aranžerje. Čitalnični generalštab staknil je hitro glave skupaj, da pogodijo, kaj da je ukreniti navzlic nevšečnemu fait acomplit. Treba je bilo hitro storiti potrebne korake, da so se odstranila nastala nesporaz-umljenja in ugladila nasprotstva. Originalen pa je bil način, kako smo se vsi otresali sitnih potov. Jeden druzega smo potiskali v prednjo vrsto. Porabljajoč vso svojo sofistiko, dokazoval je vsakdo izmed nas, da on ni sposoben za tako misijo in zajedno zatrjeval sosedu: vidiš, ti najlagje greš, tebi gotovo ne bo odrekla 1 Skratka: vsak se je hotel znebiti neprijetne naloge pros-jačenja in pregovarjanja kapricijoznih žensk, ter jo naložiti na pleča svojega bližnjega, dasi bi on sam ravno tak6 lahko šel,, ali pa šs lagje, nego oni, komur je prigovarjal. Tako smo se pestili drug druzega: ti pojdi, ti pojdi, ti pojdi — a koaečni rezultat je bil vsikdar ta: predsednik veseličnemu odseku vzeti je moral križ na svoje rams, da je odrešil vseh nas, ki smo dobre svete kar iz rokava usipali, sicer se pa izogibali sitnostim, če je le bilo mogoče.
Gospod predsednik je tedaj nastopil trnjevo pot, da omeči žensko trmo. Izvršiijočami važno to misijo treba mu je bilo vse zgovornosti njegove in vseh di-
<§> ii 4-
plomatskih fines, da je bil pregovoril kujajočo se igralko, ali pa ji dobil nadomestovalko. To poslednje pa zopet ni bila takd lahka stvar, kakor bi kdo mislil, kajti dobival je, kjerkoli je potrkal, stereotipen odgovor: a ta, sedaj pridete, sedaj, ko ste v zadregi, pred niste vedeli zame! — Kaj mislite, da sem jaz samo takd, za silo?!
Pa tudi možki niso bili brez jednakih slabosti. Povedati hočemo jeden slučaj. Vprizoriti smo imeli igro: »Kdor prej pride, prej melje8. Zahajali smo prav pridno k skušnjam in sam pokojni gospod dekan — naši tržani ne bodo imeli nikdar več takega — dre-siral nas je, kako se nam je gibati, kako ljubeznjivo laskati, kak<5 se jeziti. Tudi neka dama — soproga sodnijskega uradnika —, visoko čislana od nas vseh, kar nas je bilo »od gledališča* — Theatergesindel so nas šaljivo nazivali —, ki je imela gledč prirejanja predstav posebno fin ukus, bila je navadno pri skušnjah navzoča.
Sešli smo se k zadnji in glavni skušnji. Kar pri sopiha v dvorano nositelj jedne glavnih vlog — mli-narskega hlapca — rudeč, kakor rak in hudo jezen, kar se mu je takoj na obrazi poznalo.
»Jaz ne igram, jaz se odpovem ! Kaj mislite, ka-li,
da sem jaz ?! Če sem Vam preslab, ako se me sramujete, pa bi me pri miru pustili! Saj se Vam nisem
silil!......8 Tako mu je vrelo izmed zob, kakor
hudournik po najhujši plohi. »I kaj pa je, za božjo voljo ?c vpraševali smo prese nečeni in kar vsi hkratu
Tu le poglejte!
Te besede izgovorivši izuleče iz žepa z neko sveto jezo in tresočo roko jeden izvod ravnokar iz »Narodne Tiskarne8 došlih vabil.
»Povejte nam vender, kaj je pravzaprav!8 — zakličemo mu v koru.
A on nam odvrne: »Le prečitajte na vabilu iskana imena posameznih igralcev.*
Ubogam ga in prečitam glasno vsa imena, jedno za drugim.
Zdaj mi je bilo kar najedenkrat vse jasno. In veste, kaj je bilo?! Oni, ki je spisal program za tiskarno — in ta nesrečnež sem bil, če se ne motim, ravno jaz — izpustil je v naglici vlogo mlinarskega hlapca in vsled tega seveda ime dotičnega igralca. In poglejte, ta-le pomota, ki je bila le lahko umevna posledica že prirojene mi vihravosti, prouzročila je nevarno krizo, da je visela »Beseda8, ki se je imela vršiti sledeči dan, le na jedni sami niti. Mož si je vtepel v glavo, da so nekatere gospodične na to vplivale, da se izpusti njegovo ime in sicer zato, ker je pri-prost rokodelec. Dolgemu prigovarjanju in uprav advokatski zgovornosti se je komaj posrečilo, uveriti ga, da je bila le pomota in da se ni zgodilo namenoma.
S takimi težavami boriti smo se morali vsakokrat, A vsakokrat smo jih tudi srečno premagali, »Beseda8 ,' se je vršila po določenem t programu.
Ubogi aranžerji! Koliko tekanja, koliko potu, koliko skrbij je treba, in to samo zato da se vesele — drugi.
Potem smo pa čitali v kakem slovenskem listu obli-gaten dopis »o sijajni zvršbi obširnega programa8, »gospodični A in B sti se po-»gospod C je za naše društvo ne-itd. itd. — pa saj veste, k&ki so ti
Imm
sebno odlikovali8
precenljiva moč8 dopisi, podobni so si, kakor jajce jajci. Včasih je vestni kritik in dopisnik sestavil dopis že popoludne, pred »Besed.o8.
Najlepša je pa bila ta, da sta večkrat prišla jeza in razžaljenje post festum, po veselici. In tega je bil kriv tisti nesrečni »dopis8. Ali so kžko igralko premalo pohvalili — dotični sami saj se je tako dozdevalo —, ali pa se je prigodilo najhujše, da je po. ročevalec kako igralko v naglici čisto prezrl. Nos seji j e vsled tega globoko povesil in povedala je vsakemu, kedor je le slišati hotel, da se čuti žaljeno, hudo ža-
-4" i2 4"
ljeno. Je pa tudi res nezaslišano, da se tak, ves svet pretresujoč dogodjaj — da je namreč gospodična Cim-ferlina par besed na odru jecljala — javno ne ocčni, kakor zasluži.
Ti križi, te skrbi ponavljale so se pri vsaki a Besedi4. Ravno tako redno so vsi aranžerji zatrjevali, da zdaj so se zadnjo pot trudili, češ: »naj pa delajo drugi Da so pa pri sledeči veselici zopet tekali in se potili, prosili in prigovarjali, uklanjali se in se rotili, to je pa tudi gotovo. Pravemu prireditelju narodnih veselic
niti ne bi bilo po volji, ako bi šlo vse gladko in brez ovir, kajti potem ne bi bil triumpf tak<5 znamenit.
Tako se je godilo v našem trgu in tak<5 se menda dogaja povsod, kjer so društva navezana na mali krog sodelujočega osebja. Če kdo ve, da ga neobhodno potrebuješ, navedel ti bo sto in sto razlogov, zakaj ne more ustreči tvoji prošnji. Pa nikar ne misli, da ti hoče res odreči! Ne, ne, samo malo prositi se pusti, da bodo vedeli, da on ni kar tak<5.
Častilakomni smo, kaj bomo tajili!
(Dalje prihodnjjč.)
-V
Stari Olimp v sedanjem času.
Humoreska v distihih; zložil I. Toporiš. (Dalje.) III.
Krasno je solnce prišlo iz morja ter ljubko sijalo,
Vse se gibati začne — Jupiter se izbudi, Vstane iz postelje, gre proti oknu in gleda
Jutranji kras pod saboj, solnce na nebu svitlo. Nekaj zapazi vladar, zelc5 ga je to razjezilo,
Videl na zemlji je dim, kaj to pomeni, že ve. Vrže na tla daljnogled, ki prej mu izvrstno je služil,
Ua se na tisoč in sto koščekov koj razleti, Jeza mu stiska pesti in zemlja, nebo sta se tresla,
V temnem domovji še Had čutil je močen potres. Juno, soproga vender ga vpraša, zakaj da je jezen,
Slednjič na njo zareži: »Ogenj mi nekdo je vkral!4 Kmalu so vedeli to boginje in tudi bogovi,
Ženska ne more, ne zna, da bi ne šlo to okrog, Kar je prišlo do ušes jej, mora povedati drugim.
Bog je za bogom prišel h kralju zemlje in neba, Da je nedolžen, priseže mu vsakdo — a ni še zadosti »Kdo mi je storil pač to? v roke mi dajte tatu!4 Jupiter kričal je besno — in zemlja, nebo sta se tresla,
Predenj zdaj stopi Merkur, reče vladarju tako: ,Bili bogovi so vsi, pred tabo, bog Jupiter večni,
Tudi boginje so se prišle opravičevat, Enega bilo ni tu, ki včeraj mej nami je bival, Ta je pa bil Prometej, tega gotovo dobiš!4 »Blagor ti, zviti Merkur, še vedno si zvita butica!* Reče gospod mu vesel, »idi oj dobri Merkur,
Hrabre bogove pokliči, takoj naj pridejo k meni! *
Pride Saturn in Mars, tudi prišel je Kvirin. Jupiter govor prične, naslednje jim reče besede:
»Ljubi bogovi, veste, kaj da me danes jezi, Idite torej takoj, brez njega domov ne hodite 1
Toda orožje v roke, da se vam kaj ne zgodi 1 Dobro gotovo se skril je, a upam, da pride mi kmalu V moje pesti in potem — več nam ne bode ušel !* Vsak je oblekel oklep, na glavo dejal je čelado, Skusil vsak oster je meč, in ga opasal potem. Mars je verigo še vzel, da trdno bi zvezal lopova.
Urni Merkur zapusti sobo očeta boga. Kmalu se vrne, na rami visi mu boga Apolona Srebroblesteči se lok, zraven pa nekaj puščic. »Prosil in prosil sem ga, a vender ga dati ni hotel,
Slednjič mu tje položim uro in rečem tako : Če ti ga kaj pokončam, naj zlata ta ura bo tvoja.
Lepše nikjer ne dobiš! Bil je pripravljen takoj. Dal mi srebrni je lok in zraven še te-le puščice. *
To je govoril Merkur; hitro poskusil je lok. Lok zabrenči in puščica se v vrata sobane zadčre,
Spravil jo komaj je ven, vojni bog s krepko rok6. Družba se zdaj poslovi in šli so lovit Prometeja:
Vojni bog Mars in Saturn, zviti Merkur in Kvirin. Sli so na zemljo smejaje nikamor se ni jim mudilo: »Zbežal nam tat le ne bo, kmalu dobimo ga v pesti*

(Dalje prihodnjič.)
Zadela je v loteriji —.
»Nana, jaz sem pa ravnokar v loteriji zadela —* »Kaj ? Koliko?«
»Prismoda! Z nosom ob vrata!* Vn
Oba znata molčati.
Brivec: »Ali je položaj res tako kritičen, kakor se govori, ekscelenca?*
Diplomat: »Znate li molčati?* Brivec: »Kakor grob, ekscelenca. O, jaz znam molčati! *
Diplomat: »Jaz tudi!*
Va Nasledek.
Jože: »Kaj pa je tebi, da si popolnoma hripav?* Janez: »Dopoludne sem volil.* Jože: »Ali si se v volilni dvorani tako prehladil?* Janez: »Tepec! Ne veš li, da sem dal Višni-karju svoj glas!*
Otročje.
Ko je štiriletno dete, navzlic vsemu zdravnikovemu naporu vender le umrlo ; vpraša tožno mala sestrica svojo mater: »Kaj ne, mama; kader Bog kakega angelja potrebuje, pa kar zdravniku piše?*
Zlate resnice.
Mnogi se čuti na visoki gori vzvišenega nad drugimi ljudmi, a ne pomisli, da je prijezdil na oslovem hrbtu na vrhunec.
Mnogi ne vedo, kaj bi radi; ko bi vedeli, ne bi marali.
Presenečen.
Mala Milica ponudi častniku, ljubitelju njene starejše sestre, posodico črnih jagod; na kar jej častnik prijazno odvrne:
»Milica, hvala, jaz ne jčm črnih jagod, ker ne maram imeti črnih zob.*
>Pa jih uzemite iz ust, kakor moja sestra!* svetuje mu nedolžna Milica.
Neprijetno.
Tristo medvedov! Tako prijetni in gorki dnovi so se že pričeli, da sem mislil, da smo zimo že prebili; a jedva zastavim zimsko suknjo, začel se je mraz, da vse škriplje 1
Dva samotarja.
Potnik: »Prosim, jaz bi bil rad sam v kupeju.* Sprevodnik: »Kar tu noter sedite 1* Potnik: »Saj tu že jeden sedi.* Sprevodnik: »In ta bi bil tudi rad sam.*
Pod ničlo.
»Katera žival najlagje mraz prebije?* »Bolha! Kajti ona celo v najhujšem mrazi v srajci skače.*
Strasten šahist.
Burklja v treh podobah.
I.
4 14
III.

Narodni ocvirki z julskih planin.
Priobčuje TopcKn HnxnirHCT.
Opomba. Pod gornjim naslovom podam p. n. gg. čitateljem več večjih narodnih humoresk iz svoje zbirke. Se-ve: v pristni narodni obliki jih ne smemo priobčiti, siceT postanemo z n a r o d n i m blagom naioda svojega p ohnjševalci. smešno! ICer so pa menda jedino v nas Slovencih — in le pri nas je vse mogoče! — take razmere: fiat! vsaj deloma.
i. Karabuljca*) ali zvita boterca.
Kako Pis.
Tam za deveto gor6 sta živela nekedaj dva goreče se ljubeča zakonska človeka, ki sta živela tako zadovoljno in srečno, kakor drobne tičice pod nebom, ki ne sčjejo in ne ždnjejo. Vsaj možu se je zdelo, da je tako, kajti bil je dobra in odkritosrčna duša. Žena pa mu je bila prava tičica, kakoršnih še mnogo obseva solnčece zlato. Na lice se mu je dobrikala, da se je možu radosti topila do ušes zaljubljena duša, a za hrbtom mu je kazala roge, ter dan za dnem hlastno vživala ,prepovedanih' slajščic s sosedovega ,prepo-vedanega' zelnika, — kar je neki mnogo slajši ob-lizek, kakor pa navadni, vsakdanji ,kos' z vedno iste sklede. Skratka, znala mu je kredo, — kakor pravimo mi julski planinci.
Mož njen je imel izven rodne vasi mnogo opravila, da je moral večkrat cele dneve izostajati z doma. S solznimi očmi se je ločeval od ljubljene ženice svoje, kateri so se včasih tudi pokazale na licih ,svitle solzice' a le od veselja, da bode toliko lagje trgala prepovedana jabelka s sosedovega sadovnjaka. Da je po noči
*) Karabuljca — je neko jed. zelišče. Morda: Scandix = krebulica, poljski: trybula, trzebula.	Pis.
ni bilo strah, za to je najbolj skrbela — — — —, toda čujmo, kaj se pripeti.
Nekoč je mož, odhajaje z doma, pozabil v spalnici potno torbo. Dasi je bil že daleč od doma, moral se je vrniti, ker je neizogibno trebal nekih papirjev, ki so bili v nji. Bila je že trda noč in luna je že tudi pokukala izza hriba. Po prstih pritapa v spalnico, da bi ne vzbudil ljubljene ženke, pograbi za nekaj, meneč, da je ono torba in z ljubavi polno dušo zrč na ženico. Ali kaj vidi! Kaj je neki to, mari se mi dela ,mežurek' ali kaj. Tam na postelji vidi — dve glavi. Ali ne, ne, — to je le varkal Mož odide tiho, kakor je bil prišel. Ko stopa drugo jutro z voza, — torbe ni in je ni; na vozu pa zapazi črne gosposke hlače, a iz žepa pade srebrna tobačnica, iz katere je — vsaj tako se mu je zazdelo — njuh&l že marsikaterikrat. Toda: ne! ne! — to ni mogoče, nikakor ne! Take hlače in tisto tobačnico je imel jedino le jeden gospod' v domači vasi, — a kako so zalezle v spalnico njegovo ? Uf! to je strašno! In tisti dve glavi ? Toda ne, ne; — kak vrag me moti ?!
Ubogi mož je bil ves zmočen, v glavi so mu blodile le: črne hlače in znana mu tobačnica. Vrnil
IS
se je mnogo poprej, kakor je bil povedal ljubljeni ženici svoji.
Tudi žena in še nekdo drugi v vasi sta bila vznemirjena vsled te usodne naključbe. Tuhtala in mislila sta, kako ,potoflata' le-ta neljubi dogodek. Toda pregovor pravi: Če hudič ne more, pošlje babo**) — in tako je rešila tudi njiju neka ,baba' vseh neljubih zabreg. Poslušajte !
**) Naroden rek, o katerem se pripoveduje tudi lepa pripovedka. Znan je tudi v Bosni. Prim. „Narodno blago" — bega Kapetanovica.	Pis.
Le-ta ,zvesta' ženka razodela je nesrečo svojo neki sosedi, svoji botri, ki se je prav gorko nasmi-jala ,mevšetasti' boterci svoji.
»Ha, — ha, — ha! jaz znam take reči mnogo bolje/ — dejala je boterca.
—	»Kaj ste večerjali istega večera?* vprašajo botra.
—	, Karabuljco, — boterca/ —
—	»Hi, hi, karabuljco — je že dobro! Ali bi mi mogla preskrbeti par podobnih črnih hlač in jed-nako tobačnico?« —
—	»O da, saj mi d£ to — —
(Konec prihodnjič.)

Sedanji otroci.
»Mama! Kako si človek lagje življenje konča: če skoči v vodo, ali s strupom!«
»Kaj je treba tebi to vedeti!«
»Kij veš 1 Morda pa bom kedaj tako nesrečno ljubila, da mi bo treba vedeti.«
V-s Kritik.
»Kaj praviš, prijatelj, da je N., kot kritik tako slaven, a kot pisatelja, je občinstvo smešilo?«
»To je naravno! Le pomisli, kako ljudje slabo vino grajajo, a ko se skisa, je najboljši jesih.«
Umetnik.
Nek umetnik na goslih je priredil v Ljubljani koncert ter prvo točko tako slabo igral, da je bilo občinstvo docela nezadovoljno. —
»Lansko leto je pa bolje napravil,« opomni poslušalec svojemu prijatelju.
»Kako je to mogoče?«
»I, v Ljubljano ga ni bilo.«
»A, zatol«
Dobra kuharica.
Mlada žena hoteča svojemu soprogu dokazati, da se tudi sama s kuho bavi in da je dobra kuharica, zakliče kuharici:
»Minka, prinesi milo, da bom salato oprala!«
Za postrežbo.
»Gospodi Tu nedostaje še deset krajcarjev, da bo račun poravnan, «
»To naj bo za postrežbo.«
Lagati se mora znati.
»Sinoči si mi pravil, da si je tvoj sin nogo zlomil, a danes ga srečam popolnoma zdravega,« očital je prijatelj prijatelju.
»Tako! Tedaj pa gotovo moj sin še ne ve o tej nezgodi 1«
l^s
-4> 16
Pri poroki.
Pri poroki se nek ženin ves čas ogleduje, kakor bi česa iskal; ko ga starejšina vpraša po uzroku, odvrne mu ta: »Kedar sem kihnil, vselej se mi je dejalo: Bog pomagaj! danes pa ko sem v najhujši sili ne vošči mi nihče božje pomoči.«
3%.
Odkritosrčno.
Zdravnik vpraša bolnika, kako kaj diha.
»I, tako noter pa ven, ako sem pa na mrazi, pa še celo meglo diham.«
3%.
Nepremišljen vsklik.
V	dolgočasni družbi je vskliknil nekdo: »Ves večer že sedim tu, pa je še le šest na uri!«
Pameten bolnik.
V	neki bolnici so slednji dan drgnili strežaji na protinu trpečim bolnikom bolne ude, kar jim je pro-uzročevalo tolike bolečine, da so razven jednega vsi kričali in stokali. Ko vprašajo voljnega bolnika, kako more tolike bolečine tako mirno pretrpeti, odvrne jim smeje: »Kako ste neumni! Mislite, da jim jaz bolne svoje ude nastavljam, da bi mi jih drgnili? Kaj še!«
Na polji.
Zakaj sem vtrgal cvetko to, To cvetko sred polja ?
Vsaj lepše tamkaj še cveto Prijetnega duha.
Pa ljube niso mi tako, Kot mi je cvetka ta,
Če tudi lepše cvetke so Oj tamkaj sred polja
Poljub — navada.
Dete: »Mama, strijc Ivan in teta Ana se pa večkrat poljubujeta!
Mati: »Ona sta mož in žena, toraj ni nič napačnega, ako se poljubujeta.«
Dete: »Saj ste tudi vi in papa mož in žena, pa se nikdar ne poljubita!«
Mati: »Papa nima navade poljubovati.«
Dete; »O pač; saj sem ravno včeraj videla, ko je našo pestunjo poljubil.«
3%.
Ljubitelj zrna.
»Jaz ljubim pri vsakej stvari le zrno.«
»S teboj bi bilo pa dobro češnje jesti.«
3%.
Ko bi bila moja.
Orožnik: »Od kod ste doma?«
Prosjak: »Iz Račjega dola!«
Orožnik: »No zakaj pa v tem kraji ljudi nadlegujete; kaj ne veste da smete samo po svoji fari prositi ?«
Prosjak: »I, če bi jaz imel svojo faro, pa bi šel za fajmoštra in ne bi tukaj prosjačil.«	Kirar.
Rešitev uganke v i. štev. »Rogača«, vreduo — rodno — edno — dno — no — o.
Prav sta jo rešila gospoda V. Marzolini dijak v Ljubijani in Alfonz Sket v Dramljah.
3**
Fopckh Hhxhjihct: Dobrodošlo! Hvala! — P. n. gosp. A. S. v D.: Hvala lepa! Za je Inako gradivo se Vam najtopleje priporočamo.
Častiti naročniki naj blagovoli oprostiti neljubi zamudi denašnjega lista, kajti krivo zamude ni uredništvo. Prihodnje številke bodo zopet redno izhajale, kakor doslej.
,,Rogač" izhaja io. in 25. dan vsakega meseca na celi poli četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 3 gld. 20 kr., pol leta i' gld. 60 kr., četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino sprejema upravništvo, dopise pa lastništvo in uredništvo v »Narodni Tiskarni«
v Ljubljani. — Tiska »Narodna Tiskarna« .