Št. 3. V Gorici, v soboto dne 10. jannvjirja 190']. Letnik V. l/.liaja vsak tort'k in HuUoUt v («mIhii ol> II. mi prctl|M)l.liic za mcslo t.cr (»I, ;'». uri popoltlih> za dr'/.^io. Ako psuliMiiitsi iliicvsi pni/nik izi<> posti piejeman all v (iorici n;i «loin po.šiljan m'IoN'Imo S K., imllHno 4 K. in (VlrtlH.no 2 K I'rodaia sc v (iom-i v toh:ikarii:ih Sell war/ v Solskili ulirali in .h'l- lersitz v ...mskili ulicali po H vm. &0RICA (ZJutranjf i/(ljuijc.| rrfdiii^itvo in iiiiravnifttvo s«- naiiajata v «\ ;i nul n i li skarni», ulna Vt-Uuiini h At. 9. I)of)is»- }c nasloviti na un-dnnUvo, - in narodniiio pa iia upravriiitvo «fioric«-». Oplasi ssti zavrnil stavijeni nasvet. Dr. T u m a pritrjuje predgovorniku ter pravi. da razlogi. katere je navedel dr. Treo 7a svoj predlog, so pač istiniti, ali da o pokritju stroskov ne more biti govora v tem zakona, marvee v onem radi vzdrževanja ljudskih Sol, ali v kate- rem posebe za to stvarjenem. Pri glaso- vanju pade predlog dr. Treota z vsomi italijanskinii glasovi inzglasom dr. Turne; vsi ostali slovenski poalanci so glasovali za deželni äolski zalog. Italijani so se sprgledali, ko so videli slovenske poslance zjedinjen<\ izvzemšh' dr. Tumo, indr. Ma- rani je opozoril svoje tovariäe glasno na ta pojav z benedami: Avete capito? Ali ste videli ? K s? 26., ki določa, da zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve, stavi dr. Verzegnassi, kakor je bilo v italijan- skem klubu dogovorjeno in v slovenakem sprejeto, dodatni predlog, da zakon stopi v veljavo z razglašenjem, ko bo potrjen zakon o pristojbinah od zapuščin, ko se določijo letni preostanki normalno-žol- skega zaloga za šolske potrebščine, in ko dovoli vlada prispevek najmanj 60.000 K na leto učileljskim plačam. Dr. Gre- gorčič pritrdi temu dodatku, des, da drugače bi morai nositi vse troške za učiteljske place, ki narastejo vsled no- vega zakona, edino le okrajni žolski za- logi, ki dobivajo svoje dohodke izključno le od naklad na izravne davke, ki se ne morejo dalje višati brez nevarnosti za obstoj našega kmeta in obrlnika. Pravo mesto za take določbe glede pokritja je zakon sam, ker druga oblika, n. pr. re- solucija vlade ne veže. Getudi bi se vlada radi tega kaj časa kujala, morala bi se vendar slednjič udati, in pomagano bi bilo učiteljem, ne da se kmet in obrtnik obremenita. Dr. Tu na a govori proti predlogu, češ, da tako se z eno roko jeailje, kar se z drugo daje, da glavna potreba je pomagati učiteljero, da treba opustiti vse,* kar bi utegnilo zategniti ali otežiti naj- višje potrjenje zakonskega načrta. Pritr- juje rriu Naglos, ki izjavi v iraenu svoje ožje f'rakcije, da bo glasovala proti predlogu svojega tovariäa. Dr. Verzeg- nassi, ki je bil svoj predlog že prej obširno utemeljil, poslaša začuden nove glasove ter jim ugovarja. Za njim se oglasijo vladni zastopnik groi Attems, dr. F a i d u 11 i in dr. Luzzatto, ki govorijo vsi proti dostavku. Dr. V e r- zegnassi, videc, da ga je lastni klub pustil na cedilu, se raztogoti, odtegne svoj predlog in zapusti dvorano; njemu so slediü drugi alovenski in italijanski po- slanci; ostalo jih je le še toliko (med njimi dr. Tuma s svojima tovariäema), da so sprejeü v naglici zadnja dva paragrafa ter naslov in uvod zakona; potem je predsednik naznanil, da so gospodjo ne- sklepeni in da rnora sejo zaključiti. Med italijanskimi poslanci je vladala splošna razburjenost, ker njih postopanje v zbor- nici se ni ujemalo s sklepi, storjenimi v klubovi seji. — Odkod ta prememba, kdo ve? — Politiöni pregled. DrŽavni ibor. Državni zbor je sklitan na If», t. m. Na dnevnem redu prve seje stoje te-le točkp; Prvo branje sladkorne bruseljsko konvencije in d'idatka k po Uvi o dav- äcini na sladkor. NacVf zakona o kontin- gontu novincev. Proraeun za leto 1903 in konečno načrt o novem tiskovnem zakonu. Spravna akclja. V pondoljek je imel ministerski prod- sednik dr. Körbor, kakor je bilo določeno v soboto, posvetovanja in 8cer: predpo- ludne z nemäkimi in češkimi zastopniki z Moravskega, popoludne pa z nemškimi in cVskimi zastopniki s Če^kega. Jednim in drugim je oznaOil novi elahoraf, katerega je izdolala vlada in ki im>i služiti za pod- lago pri spravnih pogovorih. Ta elaborat se dotis^a te dni in ga dobe zastopniki olieh strank v roke. Dr. Körber je povabil zastopnike obeh strank, da prnuče v naj- krajšem časa ta novi elaborat in naj stavijo potem vladi svoje predloge V ta narnen se snidejo danes k posvetovanju čežki poslanci z Moravskega, jutri pa sesnidejo eeški poslanci, da bodo pretresali ta novi elaborat. Zastopniki nemäkih slrank so pa izmed sebe izbrali v ta namen po- seben ožji odsok. Dr. Körber je priporočal, n?ij se jedni in drugi o elaboratu izjavijo prej ko prej, čes, da se jako mudi vladi, da izve, ali bo iz te moke kaj kruha. Splošno se pa govori, da irna vlada že pripravljena jako radikalna sredstva za uredbo naSih zamolanih notraniih pr»!| tičnih raziner za slučaj, da bi tudi se- danja spravni akeija med Čehi in Nemci ostala brezuspelna. Avstro-ogr8ka nagodba. V torek in sredo bil je na Du naj u ogrski ministerski predsednik pl. Szell in je imel z našim ministerskim predsed- nikom in z naäira finančnim ministrom daljša posvetovanja gled(§ ätilizacije teksta za novo carinsko in trgovinsko nagodbo, sklenjono med obema državnima polovi- cama dne 31 decembra 1902. Te dni mudili so se na Dunaju tucM doticni ogrski strokovni poročevalci ter so se. ustanovile vse podrobne določbe glerlt» nove nagodbe. Ko bodo vse to spisano in prepisano, tiskano in pretiskano, poj- dejo naši ministri v Budimpešto, da se ves elaborat tarn podpiše. Vojaška posvetovanja. V sredo so se na Dunaju pod pred- sedništvom našega cesarja vräila vojaska poavetovanja trajajoča jedno uro in pol. CJdeleŽili so se teh posvetovanj: Presto- lonaslednik Franc Ferdinan'i, načelnik generalnegaätababar. Beck, vojni minister pl. Pilreich, generalmajor Weigl. Spet novi miljonl za vojaštvo. Iz Budimpešte se poroča, da izde- laje novi voini minister nov vojaäki zakon# Po tem zakonu skrčila bi se stalna vo- jaSka slnžba na dve leti, a število no- vincev poviäalo bi se za 125.000 mož. S'rozki pa za takö organizirano vojsko bi iznaäali vsako leto 110 miljonov krön več, nego znaäajo sedaj. Ta novi vojaški zakon bi stopil v veljavo 1. 1906. Nemčija odpovedala trgovinske poyodbe. Nemčija je odpovedala trgovinske po- godbe Avstro-Ogrski, Rusiji in Italiji. V prihodnjem mesecu ali v marcu odpove trgovinsko pogodbo tudi Švici. Oalmaclja. V hrvatskih rodoljubnih krogih vlada neka radost zaradi dveh uspehov T prilog Dalmacije in dalmatinskega hrv. prebival8tva. Prvi uspeh je odpoved vinske klavzule Italiji, kar prihaja v naj- večjo korigt vinorodni Dalmaciji. Dragi uspeh bi pa bil po zatrdilu „Hrvatske krone" v Zadru ta, da je namestnik baron Handl pričel razgovarjati se s predsednikom prizivnega sodišča o mo- dalitetah za pohrvačenje državnih uradov. Namestnik da se pač hoče pomenkovati o tem z raznimi strankaiiii, ker pa je v Dalmaciji samo jedna jedina narodnost, t. j. hrvatska, tedaj se Hrvatom ni bati, da ne prodrö; v tem slučaju potem tudi za vedno odklenka italijanščini v dal- matinskih državnib uradih. ßoje se pa, da bi namestnik ne rnislil na kompen- zHcijo v prilog nemškemu jeziku. Vse- kako pa da je že veselo znamenje, da se je sploh na merodajnem mestu o stvari začela resna akeija. Hrvatske opozieijske «tränke. Prihodnje dni se vräi v Zagrebu shod VH(ih opoziciJHkih hrvatskih strank. Namen temu shodu je združiti vse te stranke v jedno samo opozieijsko stranko ter določiti taktiko, kako z združenimi močmi upirati se proti vedno narašča- jočemu navalu madjaronstva na Hr- vatskem. Srbskl kralj Aleksauder se loöl od kraljloe Dräne !? Nemäki list „National Zeitnng" pri- občuje to 16 aenzačno vest, dobajajočo mu z D.inHJa: Potovanje ruskega ministra za zuna»JH zadeve grola LamsdortVa na srbski dvor v Nišu je imelo poleg macedonskega vprašanja, se drug ne manj važen nameii. Že prvi naslop ruskega ministra na srbskem dvoru vz- budil je nekako pozornost. On ni namrec, kakor je drugod pri takih prilikali na- vada, poljubil kraljici Dragi rok<\ Grot' Lumsdorll' ni storil tega, ker je imel od svojega vladarja nalog, da zahteva od srbskeg.'i kralja. naj urodi vprašanje o presto! nasledstvu v Srbiji. Grof Lnms- dorll" j<» povedal srbskemu kralju, da se >tne le tedaj zanašati na rusko pomoč, ako uredi vprasanje prestolonasiedstva s tern, da si izbere za prestolonnsiednika jodnega izmed treh kandidatcv, kalere inu predložita Rusiia in Avstrija, ali pa da se loci od kralj ice Drage. Ti trijo kandidatje $bi bili in sicer : Clrnogorski knez evič iMirko, ki se je po dogovoru z Rusijo in Avstrijo poročil z go*podično Natalijo Knstantinovit'; inlaili Leuehten- burski knez Nikolaj, ki jo v sorodu i. rnskim dvorom in ki se nalmja še na vojaški akademiji v Petrogradu. in knez Batternberg. Grof Lamsdorll' dal je srbs- kemu kralju 24 ur casa, da se odloei. Srbski kralj, tako poroča zgoraj omenjeni list, se je odločil za ločit^v ml kraljice Drage, češ", da se potetn zopet ožoni z osebo, katera bi bila po volji tudi Rusiji in Avstriji. Kraljica Draga pa bi dobila za odžkodnino primerno svoto, katero bi ji tudi Husija izplačevala vsako leto. Kraljica Drxga bi bila s tem kra- ijevim sklepom tudi zadovoljna in bi sama na to delala, da se stvar reši prej ko prej, ker se je baje že odločila. da si nakupi neko vilo v Draždanih. Vsa za-leva pa se ne bode najbrže tako hitro izvräila, ker se je kralju dovolil rok jednega leta, da vse to uredi. Odstop srbskega ministra za zunanje zadeve je baje v zvezi z vso to zadevo. Ta vest se zdaj preklicuje kot iz- mišljena. Srblja se oborožuje. V listu „National Zeitung' se po- roči iz Belegagrad«, da ie srbska vlada po- vabila več zunanjih tvrdk, da ji odposljejo svoje ponudbe gledč izdelovanja ostrih patron. Takih patron namerava srbska vladft naročiti za dva miljona frankov. Ta vest vzbuja z ozirom na razmere v Mjcedoniji splošno pozornost. Srbski vlada se sicer izgovarja, da ni najo ti naročila nobenega drugega pornena, nego nadomestiti mnnicijski materijal, ki je bil pred kratkim uničen vsled eksplozije v stnodnišnici kragajevaški. Aü tetn zatr- dilom srb^ke vlade se dosti ne veruje. Oglasile, so se na to povabilo angležke, belgijske, in nernske tovarne. Najugoil- nejšo priponudbe pa so storile belgijske tovarne. Ruskl car in nemski cesar v Rlmu. Ualijanski list „Tribuna'' poroča, da pridrtu meseca maja v Rim ruski car in neinžki cesar in sicer da pride nem.^ki cosar v prvi polovici, ruski car v drugi pc»lovici meseca maja v Rim. Anglija in Nemčija. Med nemSkim in angležkim dvorom obstoje, kakor znano,se nadalje prijateljski odnoäaji; vse drugače pa je med obema narodoma, katerih volje tolmač j« öaso- pisje. Nedavno je objavil list „Times" pismo angležkega zastopnika Gibson Bowlesa, v katerern le-ta napada Neračijo in pravi mej drugim : „Nemäka država še nikoli ni opustila prilike, da se izneveri svojim zaveznikom, ako je to v njeno korist. Tradicijonalno vojevanje Nemc'ije v svrho brezobzirnega pridobi- vanja novega teritorija ni vitežko, marveč v»ndalsko. Postopanje z venezolanskim brodom „Viktoria" ni delo modernega vojevanja marveč roparstva. List zatorej svari angležko vlado pred prenagljeno zvezo z Nemčijo v svojo škodo. Ako tako sodi o svoji po- sestrimi Anglija, kako moramo soditi še le mi Avstrijfli v očigled izkušenj, ki smo jih imeli z Nemčijo. Macedonsko vprasanje. Listi poročajo, da sta se Kusija in Avstrija o priliki Lamsdorffcvega bivanja na Dunaju dogovorili, da sestaviti po- sebno spomenico, katero dopošl.jeti vsern drugim^velevlastim. V spomenici bodo natanko popisane neznosne razmere ma- cedonske ter tudi dokazano, d>" je na teh razmerah kriva edino le Turčija. Po teh poročilih sta se bajo Rusija in Avstrija t.idi dogovorili o resormah, ki naj se uvedejo v Macedoniji. Po tem načrtu moral bi stati na krmilu nove uprave gouverner kristjan, a ta bi bil pod kon- trolo velevlad. Maroko. Maroška državica je danes v ognju civilne vojne. Bije se namrefi boj rned cesarsko vojsko in ustaši. Navidezno gre za preatol, katerega se hoče polastiti pi-etendant Hamed ben Mohamed Hassin. Sultan ima svoj dvor v Pezu, Hamed ben pa v l'aziju. Hamed ben je enor- gičen človek, polastil se je vseli državnili zakladov in skladišč orožja pa udaril s svojimi tanatizovanirni četami na sultana. Poslednji je izročil vodstvo čot namest- niku pokrajine Sefra. Po trikratnem boju so bile cesarske öote popolnoma poražene. \l joze zaradi poraza jo ukazal sultan, da ae v Tazi ropa, mori in požiga. — Pretendunt Hamed b^n je orodje nekili evropskih velesil v prvi vrsti Anglijo, katerim je Maroko zelo väeö. Maroko irna velixo trgovinsko in strategitlno važnost in to ja vi'liko za nenasitno Anglože. Preliivalstvo prislili občii in olriv Sodni Okl'Wi. Preblvalstvo (Zfis " - ¦ ¦ '•¦?!§ občine in kraji , ,890 ,. ,900|JJi 1. Ajdovščina . . . 73;") 2 Črniče ... . 1509 Ijatuje..... 380 Or nice..... ftiif» Mavna..... j 221 Selo...... ; 427 :{ Gabrje..... j 647 4. Goiače..... ' 42H 5. Kamnjo .... 474 I). Sv. Kri-2 .... 2252 7. [«okavec .... 220G Dol...... 716 Lokavec ... 927 Angeljska Gora . 5o:i 8 Rihenborg . . . 2495 Brje...... 828 Rihenberg ... 1667 9 Skrilje..... 820 Žt. TomaZ ... 388 Skrilje..... 432 10. Šmarje .... 1074 1097 -f 11. Vrtovin .... 578 661 -f 852 1706 407 015 217- 467 085 438 500 2334 2402 811 975 563 2648 931 1717 873 417 456- 17 137 21 so 4 40 38 15 32 82 19<; 95 48 153 103 50 53 >> :>* (Dalje pride.) Domače in razne novice. (Ysurjev «iar. — Presvitli cesar daroval je 7.a zgradbo nove cerkve v Krnu 200 K. Imenovanje. — Davčni nadzornik Evgonij Petris pl. Steinhol'on je imenovan za višjega davčnega nadzornika. Ciosp. dr. Mart. Kerifvani jejuko nevarno bolan. Po mestu se jo že dvakrat ra/nesla vest 0 njegovi Hinrti in to je tudi krivo, da je zainji „Primorski list"' to vest zabeležil. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedn'ku: Josip Kodelja, župnik všmartnem 10 K; Neimenovan v Gorici 40 K; g)- spodje deželni poslanci: Leopol Bolko 50 K, Ivan Lapanja 20 K, Anton Klančic 20 K, Anton Jukončič 20 K, dr. Anton Gregoreii'1 30 K ter za božičnico 10 K ; Šfrekelj Alojzij 20 K. Otilij Medveš, ka- plan v Volčah 10 K ; Kran Kodrič, vikar na Trnovem 10 K (toliko tudi za „Aloj- zijevišče".) Prejelo upravnižtvo: Franc Zuc- chiatti, veleposestnik v Medani 10 K, (ravno toliko za „Aloizijevišče"); Čer- melj Andrej, ätacunar na Kornu v Go- rici 4 K. Preostali znesek kegljavcev Silvestrovega večera v Logu pod Man- gartom, nabran po pokritju stroškov za 24 pestov in zraven še okovanega konja v skupni vrednosti konja in pndkev 80 krajcerjev 12 K; J. M., kaplan 5 K. Srčna hvala vsem darovateljern! Za božlčnlco v „Šolskem Domu" je šol. vodstvo nadalje prejelo od g. 1. Grila 68 koladev; od g. Jeretičn, knjigo- tržca 4 molitvenike, 7 torbic, 6 tablic, 4 äkatlice peres, mnogo peresnikov in svinčnikov; od g. Andreja Jakila iz Rupe en sveženj usnja. Bog povrni! Ilarovalci, koji so darovali za božithileo otroškeinu vrtu v Pevmi: Baronica Teuilenbach 2 K; Katarina Pn- možič 2 K; Anton Gravner 2 K; Baronica Thömel darovala razna obladila, namreč: čepice možke in ženske, nogavice, za- pestnice in spodnja krilca; ves lzdelk ročnih del; „Krojaäka zadruga" darovala blago za obleke v vrednosti 10 K. Franja Stantič, vrtnarica. Iiusskij kmžok. — Ker je dosel učitelj ruskega jezika g. Labenskij, skli- cuje so društveni občni zbor na soboto dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v hotel Tri krone". Dvorana je reservirana. Vspo red: I. Sprejem novih članov; II. Konečni dogovor radi učnih ur; III. Do- polnitev odbora. K mnogobrojni udeležbi vabi 0 d b 0 r. Vojaški koncert v kavarui „tcn- tral" na Travniku. — Danes dne 10 t. m. bode v kavarni „Central" na Trav- niku vojaäki koncort, ki priöne ob 8. uri zvečer. Vstop h koncertu je prost. Nade- jati ae jo prav obilne udeleJbe. Obdiiskc volilvc v rerknein. — Zdaj ali pa nikoli. tako so pisali prislaSe dr. Tumo in „Soče"', ko so so jele bližati novo obcinske volitve v Cerknem. Zdaj ali pa nikoli je čap, klicala sta jim iz Gorice dr. Tama in „Soča", da vržete ob tla črno temo. In v tern Hmislu pisnni so bili dopisi in članki, s katenmi je pol- nila „Soča" svojo predale obsipajoč naj- polleneiäe in za blagor cerkljanske ob- čine najbolj vnele može z namesram- neišimi psovkami, katere je /amogla po- roditi v lažiliberalnih možgamh inijhujša strast in duševna propalost. Ceravno smo a« že večkrnl preprisiali, da so ti Ijndje. zmozui vHchin ludi najpodlejših sredstev in nam je bilo dobro ziihik', da se hod.« lakili sredstev posluževali ludi pri vol.lvali t»» nuivečje občine na Goriškem, hili srno vendar prpprirani, ila je vse bobnan.je, o bodnči zmagi pristašev dr. Turn«' in Sočp'' 'e K°'i humbuk in grdo farbanje. fn da «<* iiistno iimtili nam dokazujeta Jjrzojavki, kateri sta nain dospeli sinoči \l Gerkna. Občifskc volitvc» vr.šile so se v (iorknem v sredo, v četrtek in v pelek. Nasprotniki dosedanje starašinske večine vrjjli so so z vso silo na tretji volilni razred. Pa zastorii, kajti lista kandidatov dosedanjega župana zmagala je s 119 glasovi vertine. To pa je Tumovce in ,,Sučane>l, tako oplašilo, da so pri volitvi v drngem in pmmi volilnein razredu pometali puške v koruzo ter zbezali v svoje brloge. Opomnite moramo, da jo sedela v dosodanjcm starežinstvu tretjina ^larcšinov nasprotne slranke, tcr da ni potein takern „Slogina" stranka le obdr- žala svojo dosedanjo posest, marveč, da je zmagala na celi črti. Zavedniui (ier- kljanom kličemu o ti priliki najprisrč- nrjšr; Živeli zavcdni volilci, le tako in po ti poti slozno naprej /.a blagor obširne obOine corkljan^ke! Nasprotniki pa so se prepričali, da torej no z faj in nikoli ne pridejo oni na krmilo dokler ohrani cerkljansko ljudstvo svoj zdravi razuin. vsled katerega mu je dano spoz- navati svoje prave prijatclje ter jib ločiti od onih, kateri bi jc Imtcli zlorabili If za svoje sebične nauiene. In.:niU porotnlkov za prihodnj«* porotno zasedanje, ki st* vrii rncseca februvarja t. I. I'orotniki: Stua Alojiij \i Kormina, Stabile Uan iz O^leja, Hustja Anton iz Skrilj, Morinolja Josip \z Mima, Ric<;i Jakob iz Tržiča, l'i^natari France \z Crnie, Ceriani Nikolaj iz Tržira, Culot- Lukežič France iz Renč, Šavli Kcrdinan I iz St. Petra. Ko/.uh Vinccncij iz 0-»eka, Venuti Alojzij iz (Jorice, Colautti Nikoiaj iz Tržiča, (Ihiurlo Anton iz Goricc, C.ii- stellan Leopold if. Fare, C.astelli/. Anton iz Gorice, Kancler Anton iz Solkana. Lulman Josip iz ŠtandrcžM. Pavletic Josip iz Gabrij, dr. Pinausi^ I'cter iz (Jnrk'e, Guglielmi Alojzij iz Gorice. Luzzatto Kmilij iz Gorice, dr. Lisjak Amlrej iz Gorice. Jakončič Anton iz Gorice, Keja pi Josip iz Kozane, O.ernic Valentin iz St. Petra, vitez Kranzoni Emilij iz Medeje, Le^isa Josip iz Devina, Furlani Ivan iz Honkov, pi. Hatistič Mibael iz Solkana, vitez Hlasi^ Aleksander iz Konkov, Bavdaž Josip iz Gorenje vasi, Presel Ivan iz Gorice, llme- lak Franco iz Lokavca, Fogar Alojzij iz Pevme, lečenko Josip iz Pekla pri Ri- hemberku, Cleliovin Florijan iz Branice. Namestniki: Culot Josip iz Gorice, Cicigoj Mibael iz Gorice, Rocco Anton iz Gorice, Valentinuzzi R., dr. Cesciutti iz Gorice, DOrlles Atilij iz Gorice, Albisser Viktor iz Gorice, Cossar Ivan iz Gorice, Glessig Avgust iz Gorice. Dra/ba jasnikov v Čitaliiicl. — Minoli pondeljek so se v tuk. Čitaluici po dražbi prodajali časniki, naročeni za društveno bralnico. Dražba je bila nena- vadno živahna. Gg. dražitelji so bili v obče pri dobrem humorju ; rekla se je niarsikatera dovtipna opazka, vzbujajoca »sploäno veselost. LJdeležniki so se razšli zadovoljni, da so prebili nekaj veselih trenotkov. Najbolj zadovoljen je pa bil gotovo odbor, da je iztržil za prodane časnike izdatno vsoto, kakor že mnogo let ne tako. Ženska mestna boluišuica. — L. 1902 je bilo sprejetih v razne oddelke ženske mestne goriške bolnišnice 1045 oseb. Koncem 1. jib je ostalo v bolnišnici še 97. Ümrlo jih je v bolnišnici med letorn in sicer odraslih 123 nedoraslih 29. Na oddelku za blazne je bilo koncem leta 1901 97 oseb. V letu 1902 sprejetih je bilo 33 oseb. Torej bilo je na tern oddelku v I. 1902 132 oseb. Od teh jih je okrevalo 13, urnrlo pa 25. Ostalo jih je v blaznici koncem 1. 1902 Se 84. V bolulšnicl imiilljenih bratov in sicer na oddelku za blazne je bilo vzprejetih v 1. 1902 114 oseb, iz 1 1901 pa jih je ostalo 37. Na oddelku za te- lesnobolne je bilo vzprejetih 1. 1902 1228 OHob, iz 1. 1901 jih je ostalo na tern oddelku 97. Urnobolnih in telesno- bolnih se je zdravilo lani v ti bolnišnici 1470 oseb. Od teb je ozdrnvelo Ho'S oseb; 1H8 osebarn se jo zdravje zboljšalo; urnrlo pa jib je 14f>, a popolnoma neo- zdravljenib je ostalo 61 oseb. Skupaj torej 1262 oseb. Bolniki so bili iz naj- raznejših dežel in držav, celo iz juAne Amerike bil je jeden teh nesrečneJev. Na/nanite |)s<*. — Tukajšnji ma- gistrat pozivlje vse one, ki imajo pse, da jih naznanijo v teku jednega meseca. ter da vplaČHJo »loticno pristOjbino od fisov. Proti onim, ki bi tega no atorili, postopalo se bodo, kakor dolocajo dotični predpisi. Pokradena rreva. — Mesarskemu pomočniku Suliču, bivajočernu na Placuti. je bilo ukradenih 20 /. v kolikor se pribodarina ne placa na način označen v fj \'Mi zakona od 2ö oktobra 1890 drž. zak. 3t. 220, t. j. potom odbitka, trebn jo pnravnati v dveh jerlria'iih 1. junija ter 1. decemb^a dospevajočih obro- kih : f> osebno dohodarino je plačati 9 pridržkom določeb ij 234. zakona od 2b. ! oktobra 1K96 drž. zak. At. 220 oziroma cesar-;ke naredbe od 8. julija 189H drž zak St. 12u. ? dveh jednakih 1 junim tfr 1. dfcembra ilospcvajočih obrokih. Vsled teh zakonilib odredeb so dolžni ˇsi oni. ki izplačujpjo dohodke r ^ ^7 ter 168 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj sprfmpnljivi, odtegniti pre- jemnikom od t'*b dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino. ki sejim v to svrho vsakuletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih raz- mernih obrokih, kakor izplačevanje pre- jernkov Kedor navedenib neposrednih dav- kov ne plača najpozneje t 14 dneh po preteku nka s doloconPL'a za poravnanj* vnakega teh d^ykov, je dolžan plačati zariiudne obreäti. če preseže po«amezni redni davek vr^d za vse leto 100 krön. Zamudnp obresti se raiunajo od dneva sledeeega roku za vplačanje do dne piačila. tako da pride po Is ... h na vsukih sto krön v»ak dan, kar se z dolžnirn davkom vred potirja. Dolžni davek se lahko plača na pri- stojnern uradu — v Trsta na m^stnem davčn^rn uradu — ali pa na v^akem c. kr pnitnem uradu na čekovni račun dotične davkarijp Slednjič se opozarjajo plačalci 3e na «ledečo dnločbo L b. zakona z dne 9. rnnrc-a 1870 dr?.. zak At. 23 : ^Če bi se ob začeUu novcj,'i davčnega leta še ne bil mog«-l dolžni davek za to leto po- samnim davkoplaOevalcem stalno predpi- sati. naj se davki za u«tavno dovoljeni fas plačuiejo v zresku prpdpisanem za prdeklo davčno leto, dokk*r se ne od- merijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršenn plačila". Intiuenca. Na Heki in v Trstn se je zaOela /.ndn/1 dni močno ra?^irjati intJaenc.H. Posebno «ilno nastopa intluenca v Padovi Listi porocajo. da je obolelo tarn na iniluenci čez löOOOoseb. Umrje pa da vsak dan od 10 do 15 oseb. ObtMnske folitve v Tisnanu v pazinskem p<»llti^ueni okraju. — Kakor smo poročali. so pri zadnjih ob- činskih voiitvah v Tignanu po hudi vo- lilni borbi zmaRHli Hrvatje v vseh treh volilnih razredih. Nasprotna stranka, y kateri se nahajajo hrvatski renegatje in zagrizeni Italijani, je vložila proti tern volitvam utok. Triaako namestnistvo je temu utoka ugodilo ter razveljavilo to- litve. Zato so se morale razpisati nove volitve in te se vräe dne 12, 13, 14, 15 t. m. Borba bode tudi zdaj jako huda, Italijani poskasili bodo vse, da izpulijo to zgolj hrvatsko občino iz rok sedanjih tamošnjih hrvatskih prvakov Za tolma^a hrvatskega jezika. — Pri ljubljanskem deželnem sodiiču je imenovan namesto g. prof. Rutarja, ki sn je saradi bolezni odpovedal, g. protesor Macher. V Ameriko se je odpeljalo od 5. do 6. t. m. z južnega kolodvora v Lju- bljani 122 oseb. Dva prozna umora v Gradcu. V četrtek primerila sta se dva grozna u- mora vGradcu. 42-1. zasebnik Kraft je prižel v kuhinjo k 31-1. Jul. Kremčker, ženi kavar- narjevi, ter nanjo ustrelil. Žena se je, zadeta v trebuh, hipoma mrtva zgrudila. Nato je napadalec pomeril nase, a ker se revolver ni sprožil, je ubežal domov. Policija, ki mu je bila skoro za petami, je dobila na njegovem domu v naslonjaču mrtvo 81-let staro mater napadalčevo z rano v glavi. Tudi Kraft je ležal blixu matere mrtev, ustreljen v glavo. Na mizi je ležal listek, na katerega je napadalec zapisal, da je storil zločin radi nesrečne ljubezni, in da je vse svoje premoženje sežgal. V peči so res nažli sežgane vred- nostne papirje. Kraft je imel okolu 20.00Ü kron premoienja. Novi list za orqznike. — V Gradcu je začel izhajati list „Österreichische Gen- darmerie Zeitung", ki bode zagovarjal koristi orožnikov Izhajal bode 1. in 16. vsakega meseca in stane za celo leto 10 K. UredniStvo in upravništvo se na- hajata v Gradcu, Klosterwiesg. At. 39. Uinii je v Gradcu v 73. ietu svoje starosti gospod Alojzij Daniel, ki je bil več let restauratr-r na kolodvoru 9 Na- brežini in v Trstu. Dr. Herold ponesreril. — Znani ceäki voditelj dr Herold je na Uanaju na cesti padel in «e znatno poškodoval na roki Vrnil se j<* v Prago. V Riiliu |P umrl v zavodu sv. Je- ronima na Božič* -davni brvatski pisatelj in učenjak prečasliti kanonik Dragotin Anton Parčič. Pokojni se je porodil I. 1832 v Vrbniku pa otoku Krku, kot s.in priprostih a jako «poStovanih kmečkih roditeljev. V ma5mka j»* bil posvečen 1. 1854. Pokojni krAki biskup Vitezic odrnenil ga je za profesorja na gimnaziji, kat-TO «o takrnt hoteli osnovati na otoku Krku, a ker ni do tepa pri^lo podal se je Urauotin Anton Parčic v sam^stan. da bi sp tarn po^vetil vdi in knjitfi. s katbnma se je najraje bavil že od naj- mlaj^ih let. Dragotin Anton Parčir je že kot bogoslovpc spi-al in i/.dal italijansko- brvatski slovar. kateri je že v prav kratkem času doživel drugi natis. KHsneje je spinal in izdal tudi brvatsko italijanski •lovar. Spisnl je tudi brvatsko slovnico, katera je bila prevpd^na celo v framozki jezik L 187b" je bil Parči' sckulariziran in tedaj vzprejel ga je v svojo biskupijo biskup Juraj Strossmayer. Ker je namreč zaradi pomanjkanja glagolit^kih inašnih knjig gla^'olitica v^dno bol| pe>a!? začeli so misliti kr^ki. senjski in djakovaski ikofje na izdanje novega glagolitske. VABILO na I. redni obeni zbor .HranilBicc in posqjilBice' t DornbenLu, pegistrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vräil dne 18, Jan. 1903 ob 3. uri pop. v dvorani občinske liiše. Dnevni red: 1. Poročilo načelnikovo ; 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo ; 3. Potrditev letnega računa; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Odbor. ' Mladenič lepega obnašanja v sesanskein (tkrnjn, s posesfvornvrednim nad ,'/ tisoc kron, obsfoječim is hi- še, njiv in travnikov, heli se sc- sfianiti c dekletom it'Pe sunn- njosti, is poŠtene kmetske dm- bine, ki ima itiri do pet tiso? krott irotovine in veselje voditi ktnetijst-vo ?• sensko podroeje spadajočti dela. Predttost imajo one, ki hive pri'stariših na de- heli. Leresne ponudbe, čeje mo- goee s s/ik(t, mij se pošljejo fin tif>nj7'tiištro „Ciorice" pod tin slorom: „Resmi ponndbn". Dobro izučena kuharica želi rtopiti v služho pri kakem gospodu duhovniku v mestu in sicer takoj ali pa i ludi med letorn. — Oi,TUsiti se je pri nhšpm upravnižtvu. _____________________________________________________________________! Naznanilo. F'odpismi \ecletni gostilničar v ( znimi in zdo ubiskovani gust i 1 n i ! „Pri zlateili leva*' na trgu v Ka- iiahi. otvuril sem sedaj vis-a-vis v ' svoji hiši na novo I in zagotavljam najboljšo in ločno po- stiežho z jedili. Točim pristna do- maea črna in bela vina ter Dreher- jevo pivo v sodčkih. Imam p. n. gg. gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišča, shrambe za vozove in hleve za konje. V kratkem na- pi-avini na vrtu tudi kegljisče in krogljišče. Prosim za obilen obisk ter se biljožim z vsem spoštovanjem udani Fran Ulaga, lastnik. . Razpis tajnikove ink V obf-ini Biljana v Br- ! dih je razpisana tajuikova služba z letuo place 60O K. Prosnje je vložiti pri žu- panstvu do 14. jan. 1903 in izkazilo sposolmosti za to službo v slovenskem je- ziku. /M\ so tudi znauje kaj ii('uis(v'iLie in italijauščine v govern in pisavi. /upaiistx» v Biljani dne 10. dec. 1902. Šfili goj, župan. Izvrstno delajoca pitilia ,PRI ZLATEM LEVTJ' v Kanalu v soški dolini se odda v najem odnosno se tudi prodä. Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanje tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hisno in gospodarsko opravo. Radi gradnje bohinjske že- 1 e z n i c e obeta se gostilni še večji pro- met. — Ponudbe sprejema lastnik A. Kriznič, Kanal. Anton Pečenko Vrlna nlin* 8 GORU'A Via Giardino 8 nriooroi:ti pristna bela in črna vina , iz «ipavskih, furlanskih, briftkih, dal- i- matinskih in * isterskih «i j noarado«. i I'oslavlja na ili»m in ni/poSilj;i po Zt'loz- .lici na vsi kraji' avstro-cptTskt1 ini>ii:irhiji> ˇ SDilili öd 5li lilrov naproj. N;i zahtovo poäilja tad i uzorce. Cene imerne. Postreib» pofttena. : Jpitraloa posojilnica^ v Gorici, registrovnna zaüruga z omejeno zavezo, sprt'jciiKi hranilne vloge, katcro o- brestujf po 4'/s polumoseiiio; nevzdigneiif obrosti pripisuje konec lota h glavnici. Kontni davek plaöuje poso- jilnica sama. Dajp posojila inioin na osebni kredit po 6° 0 in na vknjižbo po S1/«- SprrjtMiia člane z g 1 a v ni in i d c- 1 e ž i po 200 K in z opraviliiimi d e I i-zi po *2 K. Otvarja <51aiiom li'koi'o računo, katcrt' obrcstiijt' po dogovoru. Za nala- gan|o in vraüanjt» so na razpolago p.1- ložnirr c. kr. poStiu* liranilnice, tako da je niogoiV poslati denar brer, poätnih atroäkov. Uradneureso vsak delavnlkod8- 12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtklh tudi popoludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9. I Jakob Miklus, ' I trgovec z lesom in opeko, zaloga I vsakovrstnega trdega in mohkega I koroškega in kranjskega lesa ter i I pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih iger slovenskih „Mari- I janiC t. j. ličnih in trpežnih ' miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- | ljišče z vrtenci in kegljavnieno blagajno po najnovejši sestavi. za | kremarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica. | priporoča p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. L ^"^ m^. ^«^k ^k^ ^¦^, f^. ^"^ Samo llo kron TW stane jL Orig. Solinger ,,Comfort" ^F stroj za striženje las, ki je svetovno znan , po dobri in lični I izpeljavi. Zaradi u- 1 metalnega dela in dobre snovi zagotavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče poroštvo za dobro in nežno striženje las. — Z 2 podložnimi česali, 3, 7 in 10 mm dolga rez, s poni- keljnim ročem (1 nadomesina zavita zmet). Gena K 7.50. Za brado K 6 — 500 dvojnih - poljskih kukäl (UoDDel-Feldstecker) 144 /t/m, Mod. „Zeus", či- sto akromatična kukäla, ki so neprekosljiva glede povečanja in obsega, z natančno reprodukcijo najmanjših predmetov brez pačenja, ponujam v eleg. usnjatern etuju i naramnico ali pasom po K 12 mesto po K 35. Pošilja s post, povzetjem, dokler je kaj zaloge II. Muiidbakin, Dunaj, 1X./1, Berggasse St. 3/32 a. Cebelno-voš5enesveček^Cr jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zclo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnirn spoštovanjem •»- -froi^A^ tvečar v Gorlcl, ullca sv, Antona. PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pinnot, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, niisalov, brcvirjcv, ritualov, diurnov iu ucSloviliio nabožnili razlicno fino vczanih kiijijj;, svccnikov, križev, svetilnic, kclihov, ciborjov sc srebruo kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni vclikosii in kvalitcti, uinetiik'ko dclo v roiiiaiiskotn kartoiiu, pripororljivih posebuo za vlažue cerkvo. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi inešaiic svcčc I. in II. vrstc, podob, venccv, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz uiuctnih cvollic in vsakovrstnili drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezcuja (ricanii) uajfincjša za zastave, prcgrinjala i. dr. Popravlja se vsakov/stno stvari za cono,------ ---------pri Kojej je izključona vsaka konkuronca. Naročitve se izvršijo točuo in liitro. jj^T Ob iicdeljah in prazuikili je prodajalnica zaprta. "TpBf Z odlifnin. spoštovanjem Anton j VOgrič. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovSčini in slavnornn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Luoca, St. Angelo, Korsd istersko in dalmatinsko. PetroN'j v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prvc in druge vrste, namree po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Motoda. Moka iz Majdičev^a mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po posti se razpošilja v znbojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kra.je. Pisarniške in ik polrebii, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . od—24 v navgor Žepni nožiči.....,, —50 ,. ,, Mošnički za denar . . ,. —20 „ ,. TobaOnicein smodcnin* ,. —80 ,, „ Zavitki, kuverte 100 . „ äO ,, „ Papir: pisemski 100 pol ,. —60 ,. ,, ,. uraden bei 1000 pol ,. 6— „ ,, ,. zarnaslo ovijati kilo ,. 140 ,, „ ,. zacigaretelOOsnop. „ 220 „ „ Posctnice s tiskom 100 „ 1 20 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni ..Narodne -tiskarno14 v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v n;tročilu naventi približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, smli Snišk<> ulict» proti Plncuti 10. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadrujfa" Gorlca, Uosposku uliea št. 7 -- Priporoöa hu v to ntruku Hpadajuče kakovoHti bla^a za bli/jijo«iü He h'tno dobo, kakor: volue, pcrkal, «atiu, batiwt, zejihir «vile, nvilc za prati, Voille de Lanie, TenniH, Okwford, piqu^ luknJaHti. ITIožka nukna po vsaki ceni v veliki i/.beri. \adalje ima bu^ato zalo^o preprop, pregrinjal, zave», blaea za mobilj«*, platna, (hiffona, ruHkesa platna, KneippoveKa platna, hlasievine, volnenih odej, kovtrov, nrajr, bombaževin, žepuihrut ltd. Oospode opozarja na izborno perilo, katero se raiprodaja 16 % pod oeno, dokler je še aaloge. Pod popllo spada sledeče: bele srajce z barvanlml oppsnlkl, ovratnikl, zapestniea, nogavlce, srajee za hrlbolazce ltd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah! ===== Na željo se raapoSiljajo uzorci poStnine prosti. b^ ^—s^tf^___________;_____Ä^ r TISKA: Časopise - - - - Knjlge ------ Diplome..... Trgovske račune Cenlke - - - i Vnblla zave8ollce Plsma 8 firmo - Razne etlkete - - t 1.1. d. NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji liikake ^ konkurence. ^ TISKA: M Tlsk. za duhovnije Plakate..... Sprejemnlce - - - Račun8ke 8klepe- Pobotnlce Razne posetnlce - Poročnlce - - - - Osmrtnlce - - - - 1.1. d. Št. 3. V Goriei, v soboto dne 10. januvarja 1903. Letnik V. l/.haja vs.ik torck in noImiIo v I.mIiiii (»!i II. 111-i prnlpuldiie za iim'hIo ter ol, :-i. 1111 jiMpoliliic za *» . /.vcč.T. Slanc po pošli |>r«*j«*m»ii all v .tirici i.a -lorn pošiljan ci'lolcfiK» h K., ollelno i- K. in «VliLlt'tno ^ le momente. I'orocevalec dr M a r a n i je z ztf<>- vorno besedo opisal zgodovinn in kak<>- vost sedanjib učiteljskih plač in pokojnin, ter z eml'aticnim, povzdignenim glasom pozivljal c-lane deželnega zbora, na| pre- idejo v pndrobno razpravo o predlože- nt'in zakonskem načrtu, ki znači za uči- telje izdatno zboljSanje sedanjib ra/.mer, ter naj j,ra sprejmejo, kakor %& predla^a šolski ods(jk. V splošni razpravi povzt'.nic naj- prej poslanec Holzer beseilo. onieni važnost učiteljske>ja stanu ter potrebo, da se zagotovi spodobna ekzistenca uei- teljem, njihovim udovain in sirotam ; pa priznava tudi težave v tern oziru, ker naž šolski zakon je zvrnil vse Solsko breme na äolßke okraje, ki štejejo med svoje dohodke sarno naklade na izravne davke. Dr. U r e f^ o r č i č je tzjavil, kakor Hino že poročali, v imenu svojem in svo- jih tovarišev, da priznavajo potrebo, da se uredijo učiteljske pravne razmere, da so pripravljeni pri tern sodelovati, a da ho v skrbeb radi pokritja večjih stroškov, ki na8tanejo, ako bo potrjen ta zakon, da zahtevajo, naj se v zakonu sameni določi, kako ae bodo pokrivali večji stro- äki, ter da z ozirorn na te določbe ure- dijo svoje nadaljne korake v tej stvari. Dr. Treo je izustil daljši govor, v katerem je povedal nekaj svojih, nekaj Tumovih nazorov o šolstvu in drugih stvareh. Najprej je napravil globok po- klon „pijonirjem omike" in „mučenikom na šolskem polju" ter rekel, da j?ospo- darski in moralni oziri silijo ooslance zboljšati place učiteljem, ker drugače za- pustijo najboljše učiteljske moči deželo, kalera ne zna ceniti širiteljev omike in jih noče odäkodovati, kakor zaslužijo. Priznava, da deželni zakoni so poman- kljivi in napačni, ker nalagajo vso bu- taro za ljudsko šolstvo okrajem. oziroma na izravno davke, ter zahteva, naj se Solstvo centralizira, naj prevzame dežela Btroške, katere šolstvo prouzroča, kakor bi rnorala prevzeti tudi razne invest'eije in melijoracije, za kature naj bi se vzei večji znesek na posodo. Mesto goriško ni trn v našem mesu, marveč je tud Slovencem glavno mesto in zaaluži pod- poro Od deželfi. knlrnr r?moi trail TIa- tc.r investicijami v velikem slogu ; po svojem dosedanjem delovanju, ko pode- Ijuje malenkostne podpore in miloščine na levo in desno, opravlja bolj posle ne- kega duriHJske^a ubo/nega svela (Wiener Armenratb). V podrobni razpravi boče staviti neki predlog. Dr. ü ra z i a d i o je z vzvišenimi besedami nastopil za predloženi načrt zakona, kakor rnož, ki hoče, da naj se sliSi njegov glas med navzočimi učitelji, pa tudi dalec te/ zbornk-ne zidove. Njernu je glavna stvar, da se place poviSajo ; odkod naj se vzarne potrebni denar, za to naj skrbijo drugi ; on si ne dela radi tega sivib las Klubova disciplina ga vež". da bo moral glasovati za dodatni predlog, ki mu ne ugaja. a preprid-an je. <]a uči- teljern Irelia pomagati in da se jirn bo K'otovo poniHijalo Mnogi navzo<:i ucitelji mu pritrju;ejo in rahlo ploskajo Vladni zastopnik «rof A 11 e rn 9 [lozdravi z veseljem predloženi načrt za- kona, v kolikor se namerava zbolj^ati umotno stanje uc'iteljev, ne more pa pri - trditi predlogn. da naj bi se sprejple v zakon določb". kako treba kritivečji tro- >ek za ^nhtvo. oziroma določbo. da naj bi stopil zakon v veljavo ^e ie tedaj. ko vlada zagotovi letni prifpevek iz držav- nib zaloijOT za Aohke narnene. Taka do- locba bi lahko imela za posledico. da zakonski načrt ne bi dobil najvisjega potrjenJH. kar bi bilo iako obžalovati z ozirom na jako žalostni sedanji gmotni položaj uciteljstva. ki potrebaje izdatnega in hitrega zbolj^anja. Dr. F a i d u t t i je tudi za to, da se učiteljfMTi zboljAa njib gmotno stanje, ker je si a bo ; zahteva pa, da tudi ucitelji dajo ljudstvu, kar sine od njih zahtevati, posebno da se v kmetijstvu in v danasnji socijalni ortjanizaeiji i/.urijo in kmetu v tern pomagajo ; do, ut de«; dam, da mi daš Dr. Turn a začne z letom 1870, ko se je izdal /,a učitelje priraeren za- kon : potem se ni za nje nic vec storilo; ta greh treba popraviti. Lolski zakon je povsem liberalen ; ali liberalna večinaje padla, in zdaj je vae drugače. Duhov^čina je kriva, da naSi ljudje niso znali in ne znajo čitati in pisati ; kajti ona je imela Sole v rokah do leta 1870 (pa brez pla- čila, to je dr. Tuma zamolčal). Dvoje treba imeti pred očmi: potrebo šolskega poaka in ekzistenčni minimum vnajmanj§o plačo) za učitelja. Ta znaša že po davč- nih naredbab 600 gld., enako 1200 K na leto. Časi so se spremenili; danes bije na vrata socijalno vprašanje; v sredi tega vrvenja stoji učitelj; kot geslo mora veljati: le sola more pomagati, le iž nje more izhajati boljša prihodnost; učitelj je poklican, da širi omiko, da dvigne maso, da reäi kmeta. Zato pa ne baran- tati radi njegove place, radi borih COO gld., ki so ekzistenčni minimum; učitelj je pogoj boljše bodočnosti; kar se zanj potrosi, je dobro naloženo. Zakaj torej pogoje stavljati vladi ? Vladi naj se pove, kako reči stoje, pa naj stori, kar more. Ce stavljate pogoje, nočete dati; brez po- gojev in brez dostavkov 1 a h k o damo ; dajmo s polno roko, s polnim sreem ; največ med deželami dajemo raznih pod- por in miloščin ; a smo ubogi, ko gre za učiteljstvo. Učiteljstvu nič ne zboljšamo s tern poviäanjem, kajü 600 gld. je da- nes to, kar 400 gld. leta 1870. Učitelj je voditelj ljudstva po svojem poklicu in nn svniftin snlrtSnAm 7iinnin Pnmonainin ziranja in da mu ne bo treba tegazala- jevati. DanaSnja napredna lilozolija obstoji v tern, da Me resnico in da jo daje ljudstvu, nevečv odvisnosti od duhovačine in drugih faktor- j e v, rnarveO po prostern svetovnern na- ziranju. V to je puklican ljudski učitelj :.'. mi mn moramo poskrbeti potrebnih sredstev. da ne b© siljen zatajevati svo- jih nazorov ter iskati si dohodka morda celo kot organist ali občinski tajnik. * ¦ Na to preide zbornica v podrob- no rnpravo, v kateri se pretresa točka za točko. Prvi ^ dolooa vrste učiteljev in uči- teljic na javnih ljudskih in mežčanskih ^olah. Naslova podučiteljev in podučite- Ijic odpadeta. K si 2, ki določa učiteljem in uči- tt-ljicam nove place. 9e oglasi dr. Gra- z i a d i o ter pravi, da srčno rad bi pred- lagal. naj bodo place za oba 9pola enake. ker prav dobro pozna, priznava in ob- čuduje nesebično delavnost. požrtoval- nost in krasne u-pehe ženskega učitelj- skegH osel'ja. ali da tega ne stori. krivi so edino le oziri na firančr.o stanje äol- j skih okrajev, ki bi bili neprimerno obte- , ženi. ako bi se hotelo že zdaj ugoditi : popolnoma opravicenim zahtevam učite- , ljic, da naj bodo glede place ravnopravne z ucitelji. kskor so I njimi ravnopravne glede dolinn^ti in vec kot ravnopravne glede irtev in vzgojnih uspehov Kdino. kar se je dalo zdaj doseči, je to, da dobi , učileljica z učiteljem enako odškodnino za stanovanje. kajti tudi njej ne more zadogtovati ena soba spalnica, marvec ' potrebuje še drugo. kjer lahko — spre- i . , jema. i Tretji ij doloc'uje. da prideta dve desetinki stalno nastavljenih učiteljev in učiteljic na deieli v prvo plačno vrsto. štiri desetinke v drugo in štiri v tretjo. Dr. Tuma predlaga, naj bi jih prišlo v prvo vrsto tri desetinke in tri v tretjo ter pravi, da ta malenkost premeni malo v tVnančnem oziru. Poročevalee dr. M a- r a n i pravi, da ta ,,m a I e n k o s t" bi znašala že zdaj na leto 14.000 K, a poz- neje še več, in da nobena učiteljak« prošnja ne zahteva te premembe. Pred- log dr. Tunie se odkloni. V i$ 7. je rečeno, da s prvim dnem onega meseca, ki sledi datumu spričevala usposobljenosti, bodo začasni ucitelji in učiteljice upravičeni dobivati prejemke, določene za tretjo plačno vrsto učitelj- skega osobja. Dr. Tuma je hotel, naj se sprejme v ta tj 3e sledeči odstavek : „Kakor hitro napravijo začasni ucitelji in učiteljice izpit usposobljenosti, posta- nejo stalni in ee morajo uvrstiti v tretji razred stalnega uciteljstva javnih ljudskih šol'', — pa je propadel. § 8. doloöuje voditeljem in vodite- ljicam javnih ljudskih Sol opravilne do- klade v zneskn 60, 100, 150 in 200 K, ki se vätevajo v pokojnino, in sicer z ozirom na to, ali ima sola, katero vodijo, 1, 2, 3 ali 4 in več razredov. Dr. Tuma je predlagal, naj bi znaäale te opravil- nine 100, 150, 200 in 300 K, kar bi zm- Salo na leto čez 10.000 več stroškov. Predlog dr. Turne je padel. Po določbi § 9. dobijo učitelji in učiteljice, ki so skozi pet let nepretrgoma inz dobrim uspehom učiteljevali na kateri javni ljudski šoli, koncem pe- tega leta poviäek place, ki znaäa 10 od sto rim UHpehom*', ker tako pridejo ucitelji v popolno odvisaost od okrajnega gla- varja ali okrajnega äolskega nadzornika, ki svojevoljno zanika učitelju r.dobre uspehe', ako rnu ni naklonjen. L'citeljstvo zgubi na veljavi in na prostosti, ako ga sme šolski nadzornik svojevoljno preso- jati (ali naj se godi nasprotno. da učitelj sodi svojega nad/.ornika? Stavec . Vladni zastopnik priporoča. naj ostane omenjena določba nepremenjena. ter brani okrajne äolske nadzornike pred napadi dr. Tume. Potem ko se je äe dr. G r a /. i a d i o iz- rekel o tej stvari. se odkloni predlog dr. Tunie. Glasom L 10 se člani uciteljstva upokojijo rs privoljenjem deželnega od- bora". ker deželni zalog plačuje priman- kljej v učiteljskem penzijskem zalogu. Vladni zastopnik pricovarja. naj bi navedene besede izostale. ker avto- nomna obla9t nima pravic^ vmeSavati se v delovanje državne uprave. h kateri spada deželna šohka oblast. in ker je mogoče. da pričujoči načrt zakona ne bi dobil najviäjega potrjenja, ako osta- nejo v njem naveHene besede. Dr. T u ma se s ^pravnega stališčau strinja z vlad- nim zastopnikom ter zahteva. naj se one besede izpustijo. Dr. Graziadio mu ugovarja. sklieujoč se na svoje „pravno stališče**, ki zahteva prav nasprotno od tega. kar trdi dr. Tuma. ki pravi. da de- želnemu odboru ostane odprta pot utoka na višjo «olsko oblast. ter predlaga do- stavek v tern zmislu. Graziadio in dr. Marani ugovarjata Tumi ter pravita. da je boljše. ako se v ^ čisto nič ne omenja dež. odbor, nego da se mu izreeno pri- držuje pravica utoka. ker to ga ponižuje na >topinjo stranke. Predlog dr. Tume sp odkloni : odsekov nasvet se sprejme nespremenjen. Pri upokojenju učitelja je v zmislu jj 13. vštevna ona službena doba. katero je Clan učiteljstva doslužil na kateri javni Soli po prestanem izpitu usposobljenja. Dr. Tuma je hotel, naj se besede „po prestanem izpitu usposobljenja*' izpustijo in naj se vätevajo učitelju v odmerjenje pokojnine vsa leta po dovršenem zre- lostnern izpitu. Tako bi pridobil vsak uči- telj najmanj dve leti pri pokojnini. Pred- log je padel. V zmislu § 16. se sme začasno upo- kojeni učitelj poklicati zopet v službo, ako odpadejo razlogi, radi katerih je bil upokojen, in to dogovorno z deželnim odborom. Vladni zastopnik grot' At terns je govoril proti besedam „dogovorno l deželnim odborom", ter pravi, da je mo- goče, da radi teh besed, ako ostanejo, zakonski načrt ne dobi najvUjega potr- jenja. Dr. Tuma pritrjuje vladnemu za- stopniku ter priporoča, naj se one besede opustijo. Zbornica pa ne ugodi govorni- koma, marveč sprejme to točko, kaknr je bila nasvetovana po šolskem odseku. Tudi pri §§ 19. in 21., ki govore o pokojninah učiteljskih udov in odgojninah njih sirot, je skušal dr. Tuma nasveto- vati premembe, pa skoro ni vedel, kako in zakaj. Ostal je s svojimi predlogi v manjäini, kakor ni drugače pričakoval; saj tudi jih ni stavil v nadi, da bodo sprejeti, marveč da se bo pisalo in go- vorilo, da jih je stavil. Predno je vzela zbornica v pretres § 26., ki določa, da ta zakon stopi v ve- ljavo z dnem razglasitve, poprosi za be- sedo poslanec dr. Treo ter 3tavi pred- i^™ nm; u: „^ „„_„»:! .„„a mt o& ;» oa stroäkoT, ki nastanejo iz prioujočega za- kon». se ustanoti deželn i 3 o 1 s k i z a I o g, čegar potrebiöina se pokriva tako, kakor rsak drug deželni potroäek. Svoj predlog podpira 9 tem, da učitelji so deieini uradniki in da brez te dolocbe bi zadeli vsi stroäki, ki bodo izvirali iz pričujočega äolskega zakona, edino le okrajne äolske zaloge, oziroma izravne davke, ker samo na te smpjo okrajni äol. sveti nalagati naklade. Vsled tega predloga se siino vzre- penti dr. Graziadio rekoc, da kot z:i- stopnik mestu goriSkega mora «lovesno in odločno ugovarjati nasvelu, ki bi po- menil, uko sprejet, veliko. neopmvičeno bularo in nrsrečo za goriško mesto. Že zdaj plačujo mesto ogromnih zneskov za žolske okruje na deželi v«led določbe, da deželni zalog odrajtuje okrajnim Solskim zalogom znani zn^aek 250.000 K na leto. Govornik no dobi besedij, da bi po vred- nosti zavrnil stavljeni nasvot. Dr. Tuma pritrjuje predgovorniku ter pravi. da razlogi. katere je navedel dr. Treo za svoj predlog, so pae istiniti, ali da o pokritju stroJkov ne more biti govora v tem zakona, marveč v onem radi vzdrževanja ljudskih äol, ali v kate- rem posebe za to stvarjenem. Pri glaso- \anju pade predlog dr. Treota z vsemi italij»nskimi glasovi inzglasom dr. Turne; vsi stali slovenski poslanci so glasovali za deželni šolski zalog. Italijani so se sprgledali, ko so videli slovenske poslance zjedinjene, izvzemSi dr. Tumo, in dr. Ma- rani je opozoril svoje tovariše gläsno na ta pojav z besedami: Avete capito? Ali ste vid«'li ? K § 26., ki doloca, da zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve, stavj dr. Verzegnassi, kakor je bilo v italijan- skem klubu dogovorjeno in v slovenskem sprejeto, dodatni predlog, da zakon stopi v veljavo z razglašenjem, ko bo potrjen zakon o pristojbinah od zapuščin, ko se določijo letni preostanki normalno-šol- skega zaloga za šolske potrebščine, in ko j dovoli vlada prispevek najmanj 60.000 K ! na leto učiteljskim plačam. Dr. G r e- ; gorčič pritrdi temu dodatku, češ, da ! drugače bi moraii nositi vse troäke za učiteljske place, ki narastejo vsled no- | vega zakona, edino le okrajni Solski za- | logi, ki dobivajo svoje dohodke izključno le od naklad na izravne davke, ki se ne morejo dalje višati brez nevarnosti za obstoj našega kmeta in obrlnika. Pravo mesto za take dolocbe glede pokritja je zakon sam, ker druga oblika, n. pr. re- solucija vlade ne veže. Četndi bi se vlada radi tega kaj časa kujala, morala bi se vendar slednjič udati, in pomagano bi bilo učiteljem, ne da se kmet in obrtnik obremenita. Dr. Tuma govori proti predloga, češ, da tako se z eno roko jeoilje, kar se z drugo daje, da glavna potreba je pomagati učiteljem, da treba opuatiti vse, kar bi utegnilo zategniti ali ot^žiti naj- višje potrjenje zakonskega načrta. Pritr- juje mu N a g 1 o s, ki izjavi v imenn svoje ožje frakcije, da bo glasovala proti predlogu svojega tovariša. Dr. Verzeg- nassi, ki je bil svoj predlog že prej obšii-no utemeljil, poslaäa začuden nove glasove ter jim ugovarja. Za njim se oglasijo vladni zastopnik grof Attems, dr. F a i d u 11 i in dr. L u z z a 11 o, ki govorijo vsi proti dustavku. Dr. Ver- zegnassi, videč, da ga je lastni klub pustil na cedilu, se raztogoti, odtegne svoj predlog in zapusti dvorano; njemu so 8ledili drugi slovenski in italijanski po- slanci ; ostalo jih je le äe toliko (med njimi dr. Tuma s svojima tovariSema), da so sprejeli v naglici zadnja dva paragrafa ter naslov in uvod zakona; potem je predsednik naznanil, da so gospodjo ne- ekle čni in da mora sejo zaključiti. Med itaJ ^dnskimi poslanci je vladala splošna razburjenost, ker njih postopanje v zbor- nici se ni ujemalo 8 sklepi, storjenimi v klubovi seji. — Odkod ta prememba, kdo ve? — Politiöni pregled. Driavnl zbor. Državni zbor jeskliean na If», t. m. Na dnevnem redu prve seje stoje te-le točkp: Prvo branje sladkorn» bruseljske konvencije in dndatka k po-tavi o dav- ščini na sladkor. Načrf znkona o kontin- gentu novincev. Proračnn za leto 1903 in konečno načrt o novein tiskovnem zakona. Spravna akclja. V pondeljek je imel ministeraki pml- eednik dr. Körber, kakor je bilo določeno v soboto, posvetovanja. in scer: predpo- ludne z nemškimi in češkimi zastopniki z Moravskega, popoludne pa z nptnskimi in ceäkimi zastopniki s Češkega. Jednim in drugim je ozuačil novi elahorar, katorega ja izdelala vlada in ki imn služiti za pod lago pri spravnih pogovorih. Ta elaborat se dotiska to dni in ga dobe zastopniki oheh strank v roke. Dr. Körber je povabil zastopnike obeh strank, da prouče v nnj- krajšem časa ta novi elaborat in naj stavijo potem vladi svojp predloge V ta namen se snidpjo danes k posvetovanju češki poslanci z Moravskega, jutri pa se snidejo češki poslanci, da bodo pretresali ta novi elaborat. Zastopniki nemških strank so pa izmed sebo izbrali v ta namen po- seben ožji odst'k. Dr. Körber je priporočal, naj se jedni in drugi o elaboratu izjavijo prej ko prej, čes. da se jako mudi vladi, da izve, ali bo iz te moke kaj kruha. Sploäno se pa, govori, da ima vlada že pripravljena jako radikalna sredstva za uredbo na^ih zamotanih notranjih poli- tienih razmer za slučaj, da bi tudi ge- danja spravnn akcija med Čehi in Nemci ostala brezuspešna. Avitro-ogrska nagodba. V torek in sredo bil je na Du naj u ogrski ministerski predsednik pl. Szell in je imel z naäim rainisterskim predsed- nikom in z našim sinančnim ministrom daljša posvetovanja glede štilizacije teksta za novo carinsko in trgovinako nagodbo, sklenjono med obern», državnima polovi- cama dne 31 decembra 1902. Te dni mudili so se na Dunaju tndi dotični ogrski strokovni poročevalci ter so se ustanovile vse podrobne dolocbe glede nove nagodbe. Ko bode vse to spisano in prepisano, tiskano in pretiskano, poj- dejo naši ministri v Budimpešto, da se ves elaborat tarn podpiše. Vojaška posvetovanja. V sredo so se na üunaju pod pred- sedništvom našega cesarja vršila vojaška posvetovanja trajajoč-a jedno uro in pol. (Jdeležili so se teh posvetovanj: Presto- lonaslodnik Franc Ferdinand, načelnik generalnegaätababar. Beck, vojni minister pl. Pitreich, generalmajor Weigl. Spet novl mlljonl za vojaštvo. Iz Budimpešte se poroča, da izde- luje novi voini minister novvojaäki zakon, Po tem zakonu skrčila bi se stalna vo- jaSkn služba na dve leti, a število no- vincev povišalo bi se za 125.000 mož. Siroški pa za tako organizirano vojsko bi iznaäali vsako leto 110 miljonov kron več, nego znaäajo sedaj. Ta novi vojaški zakon bi stopil v veljavo 1. 1906. Nemčlja odpovedala tryovlnske pogodbe. Nemčija je odpovedala trgovinske po- godbe Avstro-Ogrski, Rusiji in Italiji. V pribodnjem mesecu ali v marcu odpove trgovinsko pogodbo tudi Švici. Dalmacija. V hrvatskih rodoljaboih krogih vlada neka radost zaradi dveh uspehov v prilog Dalmacije in dalmatinskega hrv. prebivalstva. Prvi uspeh je odpoved vinske klavzule Italiji, kar prihaja v naj- večjo koriat vinorodni Dalmaciji. Dragi uspeh bi pa bil po zatrdilu „Hrvatske krune" v Zadru ta, da je namestnik baron Handl pričel razgovarjati se s predäednikom prizivnega sodiäca o mo- dalitetah za pohrvačenje državnih uradov. Namestnik da se pač hoče pomenkovati o tem z raznimi strankami, ker pa je v Dalmaciji samo jedna jedina narodnost, t. j. hrvatska, tedaj se Hrvatom ni bati, da ne prodrö; v tem slučaju potem tudi za vedno odklenka italijanščini v dal- matinskih državnih uradih. Boje se pa, da bi namestnik ne mislil na kompen- z«cijo v prilog nemškemu jeziku. Vse- kako pa da je že ves^lo znamenje, da se je sploh na merodajnem mestu o stvari začela resna akcija. HrvaUke opozlcijske itranke. Prihodnje dni se vrši v Zagrebu »hod vseh opozicijskih hrvatskih strank. Namen te:nu shodu je združiti vae te stranke v jedno samo opozicijsko stranko ter določiti taktiko, kako z združemmi raočmi upirati se proli vedno narašča- jcčemu navalu madjaronstva na Hr- vatskem. Srbakl kralj Aleksander se tool od kraljlce Drage 1? z Dunaja: Potovanje ruskega ministra za zuiianje zadeve grofa LamsdorHa na srbski dvor v Nižu je imelo pole^' mamlonskega vprašanja, äe drug ne nianj vazen namen. Že prvi nastop ruskega ministra na srbskern dvoru vz- budil je nekako pozornost. On ni namrec, kakor je drugod pri takih prilikah na- vada, poljubil kraljici Dragi rok<\ Grot' Lumsdortl ni storil tega, ker je imel od svojega vladarja nalog, da zahteva od srbskeif.'i kralj a. naj uredi vpraianje o presto! nasledstvn v Srbiji. Urof Lams- dorll" j<1 povedal srbakemu kralju, da se sine le tedaj zanašati na rusko poinoc, ako uredi vprasanje prestolonasledslvu s ttMn, da si izbere za prestolonuslednika jednega izmed treh kanditUtov, katore inu prodložita Kusiia in Avstrija, ali pa da se loči od kraljice Drage Ti trijo kandidatje bi bili in sicer : Črnogor.ski knez ovič Mirko, ki se je po dogovorn z Husijo in Avstrijo porot'il z gospodiOno Natalijo Kostantinovic; mladi Leuchten- buržki knez Nikolaj. ki je v sorodu z rnskim dvorom in ki se nahaja še mi vojaški akademiji v Petrograda, in knez Haüemberg. Grof LamsdorlT dal je srb.s- kemu kralju 24 ur imsa, da se odloei. Srbski kralj, tako poroča zgoraj omenjeni list, se je odločil za ločitev od kraljice Drage, češ, da se potem zopet ozi»ni z osebo, katftra bi bila po volji tudi Rnsiji in Avstriji. Kraljica Draga pa bi dobila za odäkodnino primerno svoto, katero bi ji tudi Rusija izplačevala vsako leto. Kraljica Draga bi bila s tem kra- Ijevim sklepom tudi zadovoljna in bi sama na to delala, da se stvar res» prej ko prej, ker se je baje žo odločila, da si nakupi neko vilo v Draždanih. Vsa zafova pa se ne bode najbrže tako hitro izvräila, ker se je kralju dovolil rok jednega leta, da vse to uredi. Odstop srbskega ministra za zunanje zadeve je baje v zvezi z vso to zadevo. Ta vest se zdaj preklicuje kot iz- mišljena Srblja se oborožuje. V listu ..National Zeitung11 se po- ro2 17 2 Ornisio..... H)ö9| 1706 137 Batujo..... 386] 407 21 Črniče..... 535 015 80 Itavna.....j 2211 217,__ 4 Solo...... ! 427! 467 { 40 :* Gabrje..... 647 685 j 38 4. Goiače..... 423 438|-|- 15 ft. Kamnjp .... 474 506' 32 (i. Sv. Križ .... 2252 2334 82 7. Lokaveo .... 2206 2402 190 Dol...... 716 811 95 Lokavec .... 927 975 - 48 Angeljska Gora . 5G3 563 8 Rihenberg . . . 2495 2648 4-153 Brje...... 828 931 -ftO3 Rihenberg . . . j 1667 1717 4- 50 9 Skrilje ..... 820 873-- fto Št. Tomaž . . . ; 388 417 - - 2 Skrilje..... j 432 4564- 2? 10. Šmarje . . . .1074 1097 4- 2: 11. Vrtovin . . . . ! 578 661 4- 83 ! i ' 3 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Cesarjev dar. — Presvitli cesar daroval je za zgradbo nove cerkve v Krnu 200 K. Imenovanje. — Davčni nadzornik Evgenij Petris pl. Steinhofen je imenovan za višjegd davčnega nadzornika. Gosp. dr. Mart. Kerševanijejako nevarno bolan. Po mestu se je že dvakrat raxnesla vest o njegovi smrti in to je tudi krivo, ua je zadnji „Primorski list" to vest zabeležil. Za „Šolski Dom44 so plačali pred- sedn'ku: Josip Kodelja, župnik vŠmartnem 10 K; Neimenovan v Gorici 40 K; go- spodje deželni poslanci: Leopol Bolko 50 K, Ivan Lapanja 20 K, Anton Klančič 20 K, Anton Jakončič 20 K, dr. Anton Gregorčič 30 K ter za božičnico 10 K ; Štrekelj Alojzij 20 K. Otilij Medveš, ka- plan v Volčah 10 K; Kran Kodrič, vikar na Trnovem 10 K (toliko tudi za „Aloj- zijevišče".) Prejelo upravništvo: Franc Zuc- chiatti, veleposeatnik v Mednni 10 K (ravno toliko za „Aloizijevišče"); Čer- melj Andrej, ätacunar na Kornu v Go- rici 4 K. Preostali znesek kegljavcev Silvestrovega večera v Logu pod Man- gartom, nabran po pokritju stroškov za 24 pestov in zraven še okovanega konja v skupni vrednosti konja in podksv 80 krajcerjev 12 K; J. M., kaplan 5 K. Srčna hvala vsem darovateljem! Za božlčuico v „ŠolKkem üoiriu" je šol. vodstvo nadalje prejelo od g. i. Grila 68 kolačev; od g. Jeretič», knjigo- tržca 4 molitvenike, 7 torbic, 6 tablic, 4 äkatlice peres, mnogo peresnikov in svinčnikov; od g. Andreja Jakila iz Rupe en sveženj osnja. Bog povrni! Darovalci, koji so darovali za božičnlco otroškemu vrtu v Pevmi: Baronica Teuffenbach 2 K; Katarina Pn- možič 2 K; Anton Gravner 2 K; Baronica Thömel darovala razna oblaöila, namreč: čepice rnožke in ženske, nogHVice, za- pestnico in spodnja krilca; ves izdelk ročnihdel; „Krojaška zadruga" darovala blago za obleke v vrednosti 10 K. Franja Stantič, vrtnarica. Russkij kružok. — Ker je došel učitelj ruskega jezika g. Labenskij, skli- cuje so društveni občni zbor na soboto dne 10 t. m. ob 8 uri zvečer v hotel Tri krone". Dvorana je reservirana. V s pored: I. Sprejem novih članov; II. Konečni dogovor radi učnih ur; III. Do- polnitev odbora. K mnogobrojni udeležbi vabi o d b o r. Vojaški koncert v kavarni „i-en- tral" ua Travuiku. — Danes dne 10 zvečer. Vatop h koncertu je prost. Nade- jati se je prav obilne udeležbe. Olu-hiHke volltve v tVrkiiem. Zdaj aii pa nikoli, tako so pisali pristaS« dr. Turne in „Socrk\ ko ho se j>l« bližati nove občinske volilvc v Cerknem. Zdaj *li pa nikoli je čas, klicala «ta jirn iz Gorice dr. Tama in „Soea", da vržete ob tla črno terno. In v tern smislii pisani so bili dopisi in članki, s katerimi je pol- nila „Soča" svoje predalo obsipajoč naj- poitencjše in za blagor cerkljanske ob- čine najbolj vnete može z najnesram- nejsimi psovkami, katere jo /amogla po- roditi v lažiliberalnih mo/gamli najhuj.ša straat in duäevna propalost. Coravno sino so že večkrat prepričuli, da so ti ljudje zmožni vseh in Uicli najpodlojsih srwdstev in nam je bilo dobro znano, da ho Lodo takili sredslov poslužovali ludi pri volilvali Im iibjvečje obcino na (JoriSkfim. bili sum vendar proprirani, (Ik j<» vse bobnanje, o bodoei zrnagi pri.stašev dr. Turne in Soce'' le goli liunibuk in grdo farbanje. In da «e nisnio motili nam dokazujeta brzojavki, kateri *la nam dospeli sinoči jz Cerkna. Obcinskc volitve vršile so se v Cerknem v sredo, v čotrtek in v pelek. Nasprotniki dosednnje slarašinske večine vrgli so se z vso siio na trotji volilni razred. Pa zaatonj, kajli lista kandidalov dosedanjega župana zmagala je s 119 glasovi vertine. To pa je Tnmovce in „Socane"', tako oplasilo, da so pri volitvi v drugem in prvem volilnem razredu pometali puške v koruzo ter zbežali v 9voje brloge. Opomnite inoramo, da je sedela v dosedanjem starešinstvu tretjina starešinov nasprotne stranke, ter da ni potem takem „Slogina" atranka le obdr- žala svojo dosedanjo poaeat, marveč, da je zmagala na celi črti. Zavedniin Cer- kljanom klieemo o ti priliki najprisrč- nejse: Živeli zavedni volilci, le tako in po ti poti složno naprej za blagor obširne občine cerkljanske! Nasprotniki pa so se prepričali, da torej no zdaj in nikoli ne pridejo oni na krmilo dokler obrani cerkljansko Ijudstvo avoj zdravi razum, vsled katerega mu je dano spoz- navati svoje prave prijatelje ter jih ločiti od onih, kateri bi je hoteli zlorabiti le za svoje sebične namene. Imeuik porotulkov za prihodnje porotno zasedanje, ki se vräi meseca februvarja t. 1. Porotniki: Stua Alojzij iz Kormina, Stabile Ivan iz Ogleja, Rustja Anton iz Skrilj, Mermolja Josip iz Mirna, Ricci Jakob iz Tržiča, Pignatari France iz Črnič, Geriani Nikolaj iz Tržiča, Gulot- Lukežič France iz Renč, Šavli Ferdinand iz St. Petra. Kožuh Vincencij iz Oseka, Venuti Alojzij iz Gorice, Golautti Nikoiaj iz Tržiča, Chiurlo Anton iz Gorice, Ca- stelian Leopold i?, Fare, Castelliz Anton \i Gorice, Kancler Anton iz Solkana, Lutman Josip iz Štandreža, Pavletič Josip iz Gabrij, dr. Pinausig Peter iz Gorice, Guglielmi Alojzij iz Gorice, Lnzzatto Emilij iz Gorice, dr. Lisjak Andrej iz Gorice, Jakončič Anton iz Gorice, Reja pi. Josip iz Kozane, Černic Valentin iz St. Petra, vitez Franzoni Emilij iz Medeje, Legiäa Josip iz Devina, Furlani Ivan iz Ronkov, pi. Batistič Mihael iz Solkana, vitez Blasig Aleksander iz Ronkov, Bavdaž Josip iz Gorenje vasi, Presel Ivan iz Gorice, Hme- lak France iz Lokavca, Fogar Alojzij iz Pevme, Pečenko Josip iz Pekla pri Ri- hemberku, Čehovin Florijan iz Branice. Namestniki: Culot Josip iz Gorice, Gicigoj Mihael iz Gorice, Rocco Anton iz Gorice, Valentinuzzi R., dr. Gesciutti iz Gorice, Dorties Atilij iz Gorice, Albisser Viktor iz Gorice, Gosaar Ivan iz Gorice, Glessig Avgust iz Gorice. Dražba časnikov v Čitalnici. — Minoli pondeljek so se v tuk. Čitalnici po dražbi prodajali časniki, naročeni za društveno bralnico. Dntžba je bila nena- vadno živahna. Gg. dražitelji so bili v obče pri dobrem humorju ; rekla se je marsikatera dovtipna opazka, vzbujajoča sploäno veselost. Udeležniki so se razsli zadovoljni, da .so prebili nekaj veselih trenotkov. Najbolj zadovoljen je pa bil gotovo odbor, da je iztržil za prodane časnike izdatno vsoto, kakor že mnogo let ne tako. Ženska mestiia boluišuica. — L. 1902 je bilo sprejetih v razne oddelke ženske mestne goriške bolnišnice 1045 oseb. Koncem 1. jih je ostalo v bolnišnici äe 97. Umrlo jih je v bolnišnici nied letom in sicer odraslih 123 nedoraslih 29. Na oddelku za blazne jo bilo koncem leta 1901 97 oseb. V letu 1902 sprejetih je bilo 33 oseb. Torej bilo je na tem oddelku v 1. 1902 132 oaeb. Od teh jih je okrevalo ]}J, umrlo pa 25. Ostalo jih je v blaznici koncem 1. 1902 ie 84. V boliilšnicl nginljj«>nil> bratov in sicer na oddelku za blazne je bilo vzprejetih v 1. 1902 114 oseb, iz 1 1901 1228 oaeb, iz 1. 1901 jih je ostalo na tem oddelku 97. Urnobolnih in teleano- bolnih ae je zdravilo lani v ti bolniänici 1470 oseb. Od teh je ozdravelo 808 oseb; 188 oaebam se je zdravje zboljäalo; umrlo pa jih je 14fj, a popolnoma neo- zdravljenih je ostalo 61 oseb. Skupaj torej 12ü2 oseb. Bolniki so bili iz naj- rHznejših dežel in držav, celo iz južne Amerike bil je jeden teh nesrečnežev. Naziianite pse. — TukajSnji ma- gistrat pozivlje vse one, ki imajo pse, da jih naznanijo v teku jednega meseca, ter da vplačajo dotično pri.stojbino od psov. Proti onim, ki hi tega ne storili, postopalo se bode, kakor določajo dotični predpisi. Pokradena rreva. — Mesarakemu pomočniku Suliču, bivajočemu na Placuti, je bilo ukradenih 2" /.¦) hišno-razredni kakor tudi hiäno-najerani davek zunai mesta Trsta pa se mora plačati hiäno najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. aeptembra in 1. decembra; <¦) 5° () dav^cina od his davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hiäno-najemni davek t. j v Tratu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. aeptembra in 1. decernbra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačat>; dj obča pridobarina se ima plačati za vsako c"e- trtletjo naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra hto tako treba pla- čati pridobarino od javnemu dajanju ra- čunov podvrženih podjetij v Stirih jed- nakih 1. januvarja. 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajoöih obrokih; *) v kolikor se prihodarina ne plaea na način o/.nacen v i? 133 zakona od 2;> oktobra 18% drž. zak. SI. 220, t. j. potom odbitka, tr^ba jo pnravnati v dveh jodna'iih 1. junija ter 1. decernbra dospevajocih obro- kih; /) osebno dohodarino je plačati a pridržkom določeb i? 234. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. At. 220 oziroma cesarsk« naredbe od 8. jolija 1898 drž zak. St. 120. v dveh jednakih 1. juniia tor 1. dpcembra dospevajocih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167. ter 168 gortijega zakona omenjene, ako isti niso zgolj sprpmenljivi, odtegniti pre- jemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki ae jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki ae opravljajo v iatih rokih in v istih raz- mernih cbrokih, liakor izplačevanje pre- jemkov. Kedor navedenih neposrednih dav- kov ne plača najpozneje v 14 dneh po preleku roka a določenega za poravnanj« vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obreati, če preseže posamezni redni davek vred za vae leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako da pride po Is 1(J h na vsakih sto kron vsak dan, kar ae z dolžnim davkora vred potirja. Dolžni davek ae lahko plaöa na pri- stojnem uradu — ˇ Trstu na mestnem davčnem uradu — ali pa na vsakem c. kr. poštnem urada na <5ekovni račun dotične davkarije. Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo § 5. zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23.: „Če bi se ob začetku novegn davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto po- samnim davkoplačevalcem stalno predpi- sati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne od- merijo novi davki, v katere je potem všteti že izvräena plačila'1. Influeuca. — Na Reki in v Trstu se je začela zadnje dni močno razširjati influenca. Posebno silno nastopa intluenca v Padovi. Listi poročajo, da je obolelo tam na intluenci čez 15.000 oseb. Umrje pa da vsak dan od 10 do 15 oaeb. Občiuske folitve v Tiguauu v paziuskem polltičnem okraju. — Kakor srao poročali, so pri zadnjih ob- činskih volitvah v Tignanu po hudi vo- lilni borbi zmagali Hrvatje v vseh treh volilnih razredih. Nasprotna stranka, t kateri se nahajajo hrvatski renegatje in zagrizeni Italijani, je vložila proti tem volitvam utok. Tržaško namestniätvo je temu utoku ugodilo ter razveljavilo to- litve. Zato so ae morale razpisati nove volitve in te ae vräe dne 12, 13, 14, 15 t. m. Borba bode tudi zdaj jako huda, Italijani poskusili bodo vse, da izpulijo to zgolj hrvatsko občino iz rok sedanjih tamošnjih hrvatakih prvakov. Za tolmača brvatskega jezika. — Pri Ijubljanskem deželnem sodiiču je imenovan namesto g. prof. Rutarja, ki aft je zaradi bolezni odpovedal, g. profesor Macher. V Ameriko se je odpeljalo od 5. do 6. t. m. z južnega kolodvora v Lju- bljani 122 oseb. Dva grozua umora v Oradcu. — V četrtek primerila ata ae dva grozna u- mora v Gradcu. 42-1. zasebnik Kraft je priSel v kuhinjo k 31-1. Jul. Kremčker, ženi kavar- narjevi, ter nanjo ustrelil. Žena se je, zadeta v trebuh, hipoma mrtva zgrudila. Nato je napadalec pomeril nase, a ker se revolver ni sprožil, je ubežal domov. Policija, ki mu je bila skoro za petami, je dobila na njegovem domu v naslonjaču mrtvo 81-let staro mater napadalčevo z rano v glavi. Tudi Kraft je ležal blizu matere mrtev, iistreljen v glavo. Na mizi je ležal listek, na katerega je napadalec zapisa!, da je storil zločin radi 'lesreöne ljubezni, in da je vse svoje premoženje sežgal. V peči so res našli sežgane vred- nostne papirje. Kraft je imel okolu 20.000 kron premoženja. Novi lint za orožuike. — V Gradcu je začel izhajati list „Österreichische Gen- darmerie Zeitung", ki bode j&ÄfeOvarlal 10 K. UredniStvo in upravništvo se na- hajata v Gradcu, Klosteruiesg. At. 39. Uiurl je v Gradcu ? 73. letu svoje staroati gowpod Alojzij Daniel, ki je bil več let restauratcr na kolodvoru v Na- brežini in v Trstu Povodojl na ZmniijjavHtrljskem. — Te dni je močno deževalo na z\,fornje- avstrijskem. Reke in potoki so prestopili bregove in voda jo {»o nekaterih mestih in VRsph pritekla v hiss, tako da je za- vladal velik atrah med prebivalstvom. V Kimu ie urnrl v zavodu sv. Je- ronima na Božič slavni hrvatski pisatelj in učenjak preciastiti kanonik Dragotin Anton Parčic. Fokojni 3e je porodil I. 1832 v Vrbniku na otoku Krku, kot sin priprostih a jakn spoAtov;inih kmečkih roditeljfjv. V rna^iiika jc bil posvečen 1. 18J4. Pokojni kr^ki biskup Vitfzic odmemil i/a je za profesorja na gimnaziji, katoro ho takrat hoteli osnovati n» otoku Krku, a ker ni do tega priSlo podal se je Dragoliri Anton Pareic v ^anic-tan, da bi se tam posvetil vedi in knjigi, s katerirna se je najraje bavil že od naj- mlajsih Jot. Dragotin Anton Parčič je že kot bogoslovec spi.-sal in izdal italijansko- hrvatski slovar, kateri je že v prav kratkem čaau doživel drugi natis. K«sneje je spisal in izdnl tudi hrvatsko italijanski ilovar. Spisal je tudi hrvatsko slovnico, katera je bila prevedena celo v trancozki jezik. L. 1876 je bil Parčic sekulariziran in tedaj vzprejel ga je v hvojo biskupijo biskup Juraj Strossmayer. Ker je namreč zaradi pomanjkanja glagolit^kih masnih knjig glagolitica vedno bolj pe^ala, začeli ¦o misliti kräki, senjski in djakova.ški ikofjena izdanje novega glagolitskega mi- sala. Kot najboljäega poznavatelja ylago- litice amatrali se ravno Dra^otina Antona Parčiča. Zato ga je djnkovaški biskup Strossmayer vzprejel v svo.jo biskupijo ter ga poslal v Rim, kjer je bil nastanjen v zavodu sv. Jeronixa, kjer se mu je poverilo izdelovanje omenjenega misala. To z velikirni težavami spojpno de'o je izSlo I. 1892 in je bilo tako dovršeno in tako krasno, da je zaradi tega celö sam sveti oee papež Lev XIII Parčiča odlikoval z zlato kolajno. Pokojnik bavil se je pa tudi z drugimi vedami. Pos^bno prirodoslovje in zvezdo^lovje zanimala sta ga jako in bil je učenjak tu-1i v teh vedah. Sploh so naži bratje Hrvatje s Parčičem izgubili jednega najboljših. naj- učenejših in najdelavnejsih svojih sinov. Wilhelmov zeljiši-ui sok je v/.o Jolgo lot priljubljen sok proti k ;i š 1 j u. Eiu» steklenico po K. 25U. poštni zavoj s 6 steklenicami za K 10'— pošilja franko na vse avstro - ogerske poštne postajo Franc Wilhelm, lokartiar. c. kr. dvorni zalagatelj v Xounkirchen iSpodnje Av- I strijsko). V ziiak pristnosti je odtisajen ua vsa- ! kern zavitku srb trga Xeunkirchon i^dovet cerkva). Frodaja se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi. se pa direktno dopošlje. Slilla mm mi Op i] V področju komisije za pogozdovanje Krasa za GoriŠko-Gradiško oddaja se služba gozdnega čuvaja v Divaei, oziroma v Jdrugem kraju političnega okraja se- žanskega, s katero je spojena plača letnih 800 K, ki se plačuje v posticipatnih me- aednih obrokih. Služba je provizorna proti tromp..ečni odpovedi. Prcdilci, ki morajo biti avstrijski državljani, naj vlagajo svoje kolekovane ter laatnoročno pis&ne prošnje z do- kaailom, da niao prekoračili 25. leta avoje staroati, a šolskimi spričevali, s apričevalom o lepem vedenju, o do- sedanjih službah in o telesni sposobnosti za to službo do 31. januvarja t. 1. pri predsedništvu komisije za pogozdovanje Krasa za GoriSko-Gradiško v Gorici. Prosilci, ki ao bili vojaki ter znajo razven slovenščine tudi uemščino, imajo prednost. Gorica, dne 8. januvarja 1903. Predsednik : Bosizio in. p. VABILO na I. redni obcni zbor .Smiice id posojilnice' t Doriikrp, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 18. Jan. 1903 ob 3. uri pop. v dvorani občinske hiše. Dnez^ni red: 1. Poročilo načelnikovo ; 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo ; 3. Potrditev letnega računa; 4. Volitev naßeistva in nadjo/jjtj^- Mhuien it lepega obttašanja v sebanskcm okrtijn, $ posestrom vrednim tiad X* tisoi kron, obstojeeim is hi še, njiv in travnikw, beli se se- zminiti o dt'kletoM /<•/><• zuna- tijosti, iz poštene krnetske dm- zinc, ki ima itiri do pet tisoč kron goto-rine in rese/Je voditi kmctijstvo v bensko podroeje thadajoi'ti dela. Prednost imajo one, ki bire pri stariših na de beli. I.cresne ponudbe, eeje mo- goec s sliko, tiaj se posljejo tin uprarništro „doriee" pod na- /loront: „Kcsna poitttiiba". U.ibro izueena kuharica želi rtopiti v službo pri kakem gospodu duhovniku v mestu in aicer takoj ali pa tudi med letom. — OgUsiti se je pri nasem upravništvu. Naznanilo. Püdpisani večletni gostilničar v /ii;mi in zt'lo oluskovani gostilni „Pri zlntem levu*B na trgu v Ka- nalu. otvuril soin sedaj vis-a-vis v ^voji hi^i na novo i ^Hetei Blftgft66 in z^otavljam najboljšo in točno po- stro/.nu z jedili. Točim pristna do- niMČa črna in bela vina ter Dreher- jevo pivo v sodčkih. Imam p. n. gg. gostoni na razpolago eiegantne sobe za prenočišča, shrambe za vozove in hieve za konje. V kratkem na- pravim na vrtu tudi kegljišče in kroiiljižče. j Prosim za obilen obisk ter se biljožim z vsem spoštovanjem udani Fran Ulaga, lastnik. i Razpis (ajnikove službe. V obcMni Biljaiia v Br- dih je razpisana tajnikova služba z letno plaeo 6f)U K. Prosnje je vložiti pri žu- panstvu do 14. jan. 1903 in izkazilo sposobnosti za to služljo v slovenskom je- /iku. /,Hi so tinII zuaiije kaj n^uisr-ino in italijanšeine v govoru in pisavi. Župunstvo v Biljani dne 10. dec. 1902. ŠfiligOJ, župan. Izvrstno flelnjoca pstilna ,PRI ZLATEM LEVTP v Kanalu v soški dolini se odda v najem odnosno se tudi prodä. Gustilna ima velike hieve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenof-evanje tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hišno in gospodarsko opravo. Radi gradnje bohinjske ž e - 1 e z n i c e obeta se gostilni še večji pro- met. — Ponudbe sprejema lastnik A. Kriznie, Kanal. Anton Pečenko Vrtnji ulii-a 8 litrDV iiaprej. N:i /.»htcvo pošilja tudi uzorei'. Cene zmerne. Postražba poitena. i „ffiilralna pjiliica" v Gorici, reglstrovana zailruga z omejeno zavezo, spn>jeni;i hranilne vloge, katorc o- brestujt« po 4t/3 polumespČno; nevzdiguetio obrcsti pripisujo koni'c leta h glavnici. Hentni davok plačuje poso- jilnica aama. Daje posojila udoin n;i osebni kredit po 6° 0 in na vknjižbo po 5l/j- Sprejema člane z gla v ni nii do- h> 2 i po 200 K in z o p r a v i 1 n i rn i d e I c ž i po 2 K. Otvarja dlanoin t e k o f i1 rasant1, katore obn'stujo po dogovoru. Za nala- ganjo in vra«*anje so na razpolago po- ložniri' c. kr. pnštiu1 hranilnice, tako da je inognčc poslati denar brez puštnih stroäkov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutra] in ob pondeljklh In četrtkih ' tudl popoludne od 2—4 v ullcl Vetturlni 9. __________ ......... _. ________j r\ i-v ^v 4~i f\ y-x y~fc ^-» *~* **^ y» .-\r\ j"x rf-v s\ r^ r\r\ r\ i"V /~\ f\f\ rt f^ /~\ /N Av r\ Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga I vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter j pohištva, rakev (trug), vinskih po- I sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih iger slovenskih ,.Mari- jjiiiic'' t. j. ličnih in trpežnih j miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg- ljišče z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši sestavi. za krčmarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo i bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. I ^"±- ^—^ ^"* JL. *^ ^^ ^—% Samo 7X2 kron "WI stane ^» Orig. Solinger ,,Comfort" I^ stroj za striženje las, ki je svetovno znan , po dobri in lični izpeljavi. Zaradi u- I metalnega dela in dobre snovi zagotavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče poroštvo za dobro 'n nežno striženje las. — Z 2 podložnimi česali, 3, 7 in 10 utm dolga rez, s poni- keljnim ročem (1 nadomentna zavita zmet). Gena K 7.50. Za brado K 6 — 500 dvojnih - poljskih kukäl (UoDDel-Feldstecker) 144 mm, Mod. „Zeus", či- sto akrnmatična kukala, ki so neprekosljiva glede povečanja in obsega, z natančno reprodukcijo najmanjših predmetov brez paeenja, ponujam v eleg. usnjatem etuju z. naramnico ali pasom po K 12 mesto po K 35. Pošilja s pošt. povzetjem, dokler je kaj zaloge M. Kundbakin, Dunaj, IX./1, Iierggasse št. 3/32«. Čebelno-voščenesveče^Cr, jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga niödu pitanec in navadni po zelo ~ ..... ~ * iveöar v Qorlcl, ulloa iv. Antona. » ^ Pri svetem Antonu Padovanskem^^j \ PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi so bogata izbira pianot, dalmatik, pluvial, luimcral, roketov kvadralov, kolarjov l.co, prsnikov, misalov, brcvirjcv, ritualov, diuniov iu iioštevilno nabožiiih različiio fino vczanili knji^, svcčnikov, križev, svetilnic, keliliov, ciborjev se srcbrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, uinetuiško dclo v rouiauskcMii kaitouu, priporočljivih posebno za vlažne oerkve. Zaloga sveč iz čistega čebolnega voska kakor tudi inešane svcCc I. iu II. vrste, podob, vencev, kri/.Cvv in svetinj vsakovrstuili. Lastna izdelovalnica palm iz umdnili cvctlic iu vsakovrstuih dniuih del spadajocih k bogočastju, izvršijo se vezeiija (ricami) nnjfiiiejša za zastave, prcgriiijala i. dr. Popravlja so vsakovxStno stvari za ceno, ¦----- = ___ pri Kojej jc izključena vsaka konkuronca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. B^T Ob ncdeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "Tpff Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. Anton Kuštrin ! Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovšciini in slavnemn ! občinstvu v mestu in na deželi svojo | trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto j rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd I istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju I Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 | 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in i druge vrste, namreč po V» kila in od I I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & i Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe ' sv. Ciriia in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v j Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ' Po požti se razpošilja v zabojekih I najmanje po 5 Kg. na vse kraje. i Pisaroiie io solske potrebseine, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nožiči.....„ —-50 „ „ Mošnički za denar . . „ —20 „ ,. Tobačniceinsmodčnice „ —*80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ —60 „ „ Papir: pisemski 100 pol „ —60 „ „ „ uraden bei 1000pol „ 6— „ M „ zamaslo ovijati kilo „ 140 „ „ „ zacigaretelOOsnop. „ 220 „ „ Posetnice s tiskom 100 „ 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročiln navesti približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Scmeniske uliceprotiPlacuti 10. Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica st. 7 Priporoča se v to stroko Hpadajoö«* kakovoHti blaga za bližajožo h« letno dobo, kakor: volne, Krkal, satiu, batist, ^ephir «vile, Hvile za prati, Voüle de Lanie, TeniiiK, Oksford, piqu^ luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaveH, blaga za mobilje, platna, Chiffona, ruskega platna, Kneippovega platna, hlacevine, volnenih odej, kovtrov, «rajc, bombaževin, žepnih rut itd. Gospode opozarja na izborno perilo, katero bo razprodaja 16% pod oeno, dokler je še zaloge. Pod porilo spada sledeče: bele srajee z barvanimi oprsniki. ovratnikl, zapestnice, nogavice, srajee za hribolazce ltd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah! = Na željo se raapoSiljajo uzoroi pofitnine prosti. L J ¦felÄ------—----------------------zr^m^r^------------------------------r^n^: r TISKA: Casoplse --------- . Knjige...... ' Diplome..... ) Trgovske račune f Cenlke ..... i Vablla zaveselice [ Pisma 8 firmo - [ Razne etlkete - - NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko i stroko spadajoöa dela in j izvršuje v moderni in okusni j obliki po tako nizkih cenah j da se ne boji niltake J ^ konkureiice. ^j [ TISKA: [ Tisk.zaduhovnljf [ Plakate - - - - P Sprejemnlce - - i Ra5un8ke sklepe I Pobotnlce - - - f Razne posetnloe l Poročnlce - - - \ 08mrtnlce - - - ¦ ¦ t ¦