Poglejte na itevilEe poleg naslova ža dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino 'vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi - slovenskih • del Telephone: CHelsea, 3-1242 m flteni am Matter September 25th. 1M» mi the PMt Offlee a» Mew York. No. I 4 — Štev. I 4 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 21, 1942i-SREDA, 21. JANUARJA, 1942 AmerfkL vrt kot WA DAN D0BITAT1 C "GLAS NARODA" po pofin nautn08t hi i \ __svoj dom (iiiimii nm, < \ [# * T" —« * i«—). , ><> s: Citajte, kar Vas mnhf 91 1* % under Act ot Cuagrtm of Mareb 3rd. 1879. Volume L. — Letnik LL MOŽAISK V RUSKIH ROKAH zdaj je rusom odprta pot za nadaljnje prodiranje proti smolensku. — artilerijski ogenj je prisilil nem-ce, da so se umaknili iz mesta Možaisk, 'zadnja močna trdnjava pred Moskvo, jo včeraj popoldne padla po 18 dneh naj-hujšega artilerijskega obstreljevanja v eoli vojni. Današnja poročila naznanjajo, da je bilo že mnogo Nemcev vjetih, ostanki razbite nemške in detloma tudi 14. armade pa divje beže iproti ju-gozapadu in le zadnje straži? se včasih postavijo v bran. Rusi pa, ki so že pred več dnevi iprodrH severno in južno od Možni ska proti zapadli, se naglo zbližujejo zapadno od Možaiska, da za pro zadnjo pot 100,000 Nemcem, ki so se branili v Možaisku in okolici. Rusom so »padle v roke velikanske množine vojnega materjala, to-da moskovsko radio pravi, da. je ruska artilerija v Možaisku uničili a m n 0.2:0 več vojnega m«-terjala, kot pa so ruski častniki domnevali. Ko je padel Možaisk, so Nemci izgubili zadnjo močno steno proti Moskvi na č»rti Bri-ansk-Vijazma. Vsled tega napoveduje rusko vojaško povelj-STT> narrezkroj nemške armade v t ti predelu. Ruski informacijski urad je po radio opisal velikansko o-pu» tošen je v Možaisku. Hiše so porušene, stene, ki še stoje, so črne od dima; po ulicah so kupi zidovja, na njih in pod njimi pa razbiti tanki in topovi ter trupla nemških in ruskih vojakov. Med razvalinami pa še vedno nastajajo raz«trelbo, ko prihaja ogenj do skladišč mnnicije in gasolina. "Zgodovina bo pokazala," pravi moskovski radio, da je z bitko za Možaisk napravil Hitler največjo napako ves čas, odkar je 22. junija napadel Rusijo. Velika Hitlerjeva napaka je tudi 'bila, ko je 14. januarja rekel, da bo nemška zimska črta tekla vzhodno od Mozaika." Natančnih podatkov o bojih za Možaisk ni. toda znano je, da so motorizirani oddelki razbili skoro nepremagljive utrdbe vzhodno od mesta, nakar so vdrli v mesto. Že 2. januarja f=o Rusi po zvočnikih (pozvali ntosadfko -Možaiska k predaji rekoč: "Podajte se. ali pn sprejmite posledice." To je bilo tedaj, ko se je ruska artilerija razpostavila na črti severoza-paduo od Ruže. Da po zavzetju Moža i ska Rusi no nameravajo počivati na ■svojih lovorikah je raizvidno iz drnsrotra poročila iz Moskve, ki naznanja, d>i so Riwi pričeli silovito napadati Novgorod povemo od Umen jezera. Na tem kra ju imaio Nemci zelo n-trjene posto^nnke in so njihovi topovi rabili ruske tanke vrsto za vrsto, toda nmvzlie temu Rn=' rnrodiraio dalje. To rusko proč ir an je ima namen prerezati sovero-južno zve^o med Leningradom in Vi+eHskim. brez katere zvero se Nem^i ne morejo zdržati pred Leningradom. Na Kirimn up vnsp samo boji m*»d rwaamcanimi oddelki in so h rez kake posebne važno« ti. Spor v delavski stranki Se ne bo poravnan Philip Murray, predsednik CIO, je Včeraj izjavil, da se mirovna konferenca mod AFL in CIO, ki je bila prekinjena lota liCIO, še ne bo tako kmalu pričela, ker ima CIO ravno sedaj zeio važna .pogajanja z jeklarskimi družbami glede plače. S to izjavo je Murray odgovorili Johnu L. Lewi: u, ki je stavil predlog, da pride med CIO in AFL do sporazuma, da o>be delavski stranki delate složno in skupno, ko je dežela v vojn L Svoje mišljenje glede iporav- Konferenca v Rio de Janeiro Argentina ni sprejela resolucije skupnih ameriških republik, da prekinejo diplomatsko zvezo z osiščem.—Javno mnenje je proti temu koraku. svo- Chile je sestav ila predlog za konferenco generalnih štabov vseh ameriških republik. Predlog za pretim diploinat-jskill zvez z osiščefn pa bo pri-j šel najlbrže na plenarno sejo v nave je Murray izrazil v jem pismu, ki ga je poslal Le-J^J^ek wisn in v katerem pravi, da, Sest posebnih odborov je mora tnk predlog priti iz glav- bilo ^^^ da p^knla-nega urada ClK) m tedaj od j0 Avstralci na Malaji Avstralski vojaki se hrabro borijo proti Japonskim tankom v malajskem džunglu. njega (Murray«) samega, ker je (predsednik CIO. Lewisu je tudi naznanil, da bo njegov predog predložen izvršilnemu odbora CIO, ki bo imel svojo sejo v soboto. V - "Prepričan sem, da bo izvršilni odbor vesel, da se vdele-žite seje in pojasmfte -svoje mnenje," je pisal Murray Lewi su. rumunci so siti vojne 'Z l-uske fronte prihajajo poročila, kLnaznanjajo, da pride med nemškimi in rumuns'ldmi vojaki do pogostih Spopadov In ffii rivrtmsfci vojaki v včTT kem številu dezertirajo s fronte. Pred nekaj dnevi je tudi neanško vrhovno poveljstvo izdalo ukaz, po katerem morajo pod sin rt no kaznijo mnrunski vojaki, ki so "odšli" s fronto domov, do 20. januarja vojaškim oblastim izročati orožje. Nemški radio pravi, da je bilo to povelje namenjeno ru-munskim vojakom, ki po vrni* tvi s fronte onstran Dnjepra še niso izročili orožja. Ako bi buli vojaki demobilizirali, tedaj bi jim bilo orožje takoj odvzeto m takega pove- predloge in resolucije raznih delegatov. Ameriški zastopnik Kumner Welles je imel posvetovanje z brazilskim vna. njim ministrom Osw-aldom A-ranho v palači Itamaratv. Po posvetovanju pa sta povabila venezuelskesjia in rolombi jskega delegata, ki sta skupno z mehiškim delega/toin predložila resolimijo, da so prekinjeni di. plomatski od noša ji z osiščem. Rasnin Argentine in Chile podpira resolucijo vseli ostalih 19 ameriških držav. Ko je argentinski delegat vnanji minister Enrique Ruiz-Guinazii izjprevidel, da se ostali delegati ne bodp zmenili za to, kakšno stališč^ zavzameta Argentina in :'e pros2 konferenco za 24 ur odloga, da se v tem leasn odloči, kaj naj napravi. Argentinsko stališče na konferenci je zelo mučno. Pred-, . . , ... sednik Castillo je zelo konser- stevidu dezertirajo, ker so bih, vativen, če ne trdovraten. zelo razočaram na ruski fron- |Vnariji minister Ruiz-Ouir.azu ti; mnogo Rumuncev je padlo, pa jo bil voilno nakioujo!l oijem in fašistom. V tem stališču ija ne bi (bilo tret>a izdati. In še manj vzroka bi hilo za to I>ovelje, ako-bi bili vojaki od- pifw^rri -totssčasni dairost. Zato tozade«\*no povelje kaže, da so romunski vojaki de-zertirali s fronte in se nočejo več vrniti in tudi orožja nočejo izirooiti. Kot pravijo razna poročila, R-umunoi v velikem Na Malajskeni polotoku so .bili proti Japoncem poslani v 'boj Avstralci. Oi> reki Muar jo (i japonskih lahkih tankov priropotalo po cesti o<> reki in avstralski kaprol jih je opazoval. Ko so prišli samo 30 jar-dov daleč, je toničarjem dal povelje: "Streljajte naravnost v trebuh!" Prvi tank je bil zadet in naenkrat je hil v plamenih. Ostali so se prevrnili čez prvega eden za drugim. St'vje so bili (takoj irazjbiti. Šestega tanka pa ni bilo mogoče zadeti s topom, zato je nek vojak skočil in vrgel nanj ročno bombo, ki ga je razbila. Japonski vojaki so pričeli lezti iz razbitih tankov in eden •Za dragim so hiii vje44. Na nekem drugem mestu je samo en avstralski ,protitančni top raabil štiri japonske tanke in napad je bil odbit. brana je zelo pičla, obleka ni zadostna iproti hudemu ruskemu mrazu in tndi nemški poveljniki prestrogo ravnajo z romunskimi vojaki. Poleg tosra pa tudi nemški vojaki poberejo «Ves plen in ves žive%,-tako da •za rumnnske vojake ne ostane prav nič. na- nazadovanje produkcije zlata v kirkland lake-u V Ki i tk land Lakeu, Ontari-ju, Kanada, je že rudarski fitrajk v deveteau tednu. Po poročilu, ki je bilo izdano od Kitfkland Lake Gold Mines, Ltd., je razvidno, da je produkcija zlata izelo padla v zadnjem četrtletju leta 1941. V tem četrtletju jeibilo izikopanih 23,547 ton rude, vz katere so je dobilo zlata v vrednosti $352,363, t. j. .-$14.96 za vsako tono rude. — •Mlini so razkrojili povprečno 256 ton rude dnevno. V tretjem četrtletju je pa ta -družba izkopala 38,073 ton in iz vsake tone rude je dobila $lt05 vrednosti. — Skupen proizvod je bil v vrednosti $535,000. Skozi drofoilce je šlo leta ]941 136,613 ton rude, produkcija je bila v vrednosti $1,878,-73±, povprečen prritabitek pri toni $13.68. Feldmaršal Keitel v Budimpešti Nemška radio postaja je naznanila, da je prišel v Budimpešto nemški feldmaršal AVilliehn Keitel. Ffcnsi pa se pripravljajo na močan napad na celo nemško črto. Cela fronta od pa do Taiganrogta Leningrada ob Črnem Nemci gredo iz Norveške na rusko fronto Nemci poš-Hjajo svoje vojake iz Norveške na rusko fronto, na Norveško pa so poslani starejši vojaki. Amerika kuje denar Ameriške kovailntoe denarjia so lansko leto natko vale več de- morju je v ognju in zlasti pri narja, kot 'katerokoli leto po-Taganrogiu napadajo Rusi prej. Mrs. Nellie Taylor Ross, Nemce od strani. Polovica O-(ravnateljica kovalnioe, pravi, •rela v Ukrajini je že v ruskih [dia je bilo nakovanih 1,827,486,-rokah in Rusi so še vedno t 0-1276 kosov različnega denarja v 'fenzivi. 'vrednosti $102,209,510.45. pa podpira prodsedika le neznatna manjšina argentinskega naroda. Ca-stillova vlada se oklepa Evrope, četudi je razibita; nima rada Združenih držav, /pa tudi ne svojih latinskih sester. Toda Castillo se zaveda, da bi bila Argentina osamljena, ako bi odklonila z ostalimi ameriškimi republikami sprejeti skupno resolucijo in bi mogoče nastala kaka revolucija. Delegati pa tudi pravijo, da Anglija in Združene države kaj lahko sklenejo mir z osiščem, ne da bi izguibile le iped svoje zemlje, f^aano da osiščn dovolite prosto roko v Evropi, Azijr, Afriki in v Južni Ameriki. Do dflnes zjutraj je bilo še vedno nekaj itpanja, da se bo Argentina premislila in bo skupno / ostalimi ameriškimi' republikami sprejela resolucijo, po kateri ameriške republike prekinejo diplomatske zveze z osiščem. Toda (argentinski' poslujoči predsednik Ramon S. Castillo je časnikanJkim poročevalcem sinoči rekel, da je Argentina povedala svojo zadnjo besedo, kar se tiče prekinjen ja diplomatskih odnosajev z osiščem. Castil'lo je glede tega r^kel naslednje: "Stališče Argentine je odkrito in ga je natančno razložil v Rio de Janeiro vnanji minister Rniii7t Ouinazn. Staline, ki simo sn zavzeli, je neiTmromenljivo in po mojem mnenju je za de-7p1o najdaljše. V vsakem slu-čajn, če je pravilno ali napačno, odgovarja arsapntinskemu iaivnemu mnenju, ki noče preki- Japonska kri žarka potopljena Vojni department v Wash-ingtonu naznanja, ua so ameriški bomlbmki jjotopili eno japonsko krržarko, general Mac-Arthur |>a je otlbil močan japonski napad in iizstreljeni so bili trije sovražni aeroplani. Japonska kri žarka je bila potopljena blizu malega otoka Jolo v Filipinskem otočju. Zadet je bil tudi nek japonski tanker, ki je pričel goreti. Križarka je že 40. japonska ladja, ki so jo potopili Ameri-kanoij odkar se je pričea voj-{ta na Pacifiku. Governer Hong Konga cesar liffrohito je Uo- smrt slovenca — letalca Pr%-a žrtev slovenske krvi v zračnem oddelku v sedanji vojni je poročnik Frank J. Kobal, ki se je ponesrečil na povrat-ku poleta nad Pacifikom. Pokojni poročnik Kobal je dovršil znani Waibash College z odliko, nakar je vstopil v arma-dno letalsko šolo, katero je dovršil z najboljšim uspehom ravno pred -poldrugim letom. Vsled njegove izredne sposobnosti dodelili so ga kot vodilnega pilota k našim ogromnim zračnim "trdnjavam", ki varujejo kalifornijsko obalo. Pokojnik je sin poznanega primor skoga rodoljuba , Valentina Kobala iz Chicaga in nečak našega narodnega delavca dr. Andreja Kobala. Pogrob se bo vršil v Chicago v sofooto, vsemi vojaškimi1 častmi in delovanjem Ameriške čikaškega zbora. Rooljše, da gredo vsi skupaj v <4isti čoln." • Da .pokaže ameriškim ženam, kako se je treba ravnati, ako zaradi vojne česa primanjkuje, je imela črne nogavice iz bombaža. Rekla je, da za svoj avtomobil ni kupila novih gumijevih obročev in da se uradnih avtomobilov poslužuje čimmanj je mogoče. Vroči boj v Libiji Italjansko vrhovno vojaško j^yveljstvo naznanja, da so v teku vroči boji med Agedabijo in Mersa Berga, 80 milj jugo-zapadno od zaliva Si rte. Italjansko poročilo pravi, da so bili Angleži odbiti in da jih je bilo več ujetih. "Več. oklopnih oddelkov je bilo uničenih," dodaja poroči- Osiški bombniki so napadli angleške motorizirane oddelke južno od Agedabije. V teku so artilerijski hoji. V pristanišču v Tohmiku je foil poškodovan velik angleški parnik. dno obrežje Catanije in poseb no Vizzini, toda povzročena >koda je neznatna. Angleži so tudi vrgli več močnih 'bomb na Palermo in j Lentini. Italjanski in nemški aeroplani pa so zopet bombardirali Malto. Novi miljoni za zračno silo Stric Sam Se je trdno odločili, da bo premagal osišče v zraku in je v ta namen predsednik Roosevelt priporočil kongresu, da dovoli $9,041,373 za povečanje ameriške zračne sile. V svoji poslanici na kongres je predsednik 6. januarja rekel, da bodo Združene države letos zgradile 60^000 aeropla-nov, prihodnje leto pa 125,000. KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS Id STAMPS niti diplomatskih odnošajev, še manj pa napovedati vojno. In stališče, ki smo ga zavzeli, ne bo premenjeno." Nemški general bolan Kot poroča^ list Tribune v Lausanne v Švici, je general Heinz G-uderian, poveljnik tan-čnili armad pred Moskvo, zbolel za pljučnico. Pomoč brezpdselriim Predsednik Roosevelt b o komyresu priporočil, da dovoli $300,000,000 za pomoč onim delavcem, ki so bili zaposleni v privatnih industrijah, ki pa so bile premenjene za izdelovanje mnnicije in bo vsled tega okoli 4,000,000 delavcev brez dela. Predsednik ima v svojem načrtu, da bodo delavci, ki so zaradi vojne izgubili delo, skozi 26 tednov dobivali vladne podpore v znesku $24, v tem času pa se bodo vežbali v izdelovanju mnnicije. V kateri državi dobivajo brezposelni podporo, bo zvezna vlada prispevala toliko, kolikor primanjkuje do $24 na t-^-d en, v katerih državah pa sploh ni nobene podpore, bo zvezna vlada plačevala ves znesek $24. dovolj gumija v ameriki Profesorji California vseučilišča so naznanili, da se v al-kalijskih puščavah šestih ameriških zajpadnih držav nahaja 500,000,00*) funtov naravnega gumija, ki sicer ni tako dober, kot je gwmij iz Holandske Indije, toda je popolnoma zadovoljiv. Najbolj važno pri tem je, da je ta gum i j že na rokah in ga je mogoče samo nabrati in gia predelati v avtomobilske obroče in druge gumijeve iz-ddlke. To gumijevo snov dajejo takoimenovani "zajčji grmi", ki rastejo po razsežnili zapadnih planjavah. Največ tega grmovja imajo Californi-ja, Nevada in Colorado, pa tudi raste v New Mexico, Utah, Idaho in tudi po drugih državah. To dejstvo sta oznanila profesorja H. R. Tollev in Morris S. Rosenthal. Že tekom prve svetovne vojne je po naročilu washington-ske vlade šel iskat gumij med domačimi ra^linaani pokojni botanik profesor dn H. M. Hali. Zajčji grai vsebuje 3 do 7 odstotkov surovega gumija in ga je bilo po Hallovean zatrdilu moijoče pridelati 150,000 ton. Toda tedaj iz tega ni bilo nič, četudi je Narodni raziskovalni urad leta 1918 izjavil, da je ta gum i j za porabo zelo velike važnosti. Po mnenju profesorja dr. Goodsipeeda Ibi bilo sedaj mogoče iz zajčjega grmovja pridelati 250,000 ton gumija. Takega gumi ja bi bilo mogoče pridelati po 45 centov za funt, medtem ko je vzhodi:o i - i j>ki guimij imel ceno 22 centi. . i .nt. "q CAfl M A It jO P,A» - New Jrnk W^dhescky, JaiK^ry 2tr l942& GLAS NARODA (▼oici or m nopu) Ownod Ud Pnbllahed by SU*«ok Poblbbtet " | (A Corpora**). Frank Safcaar. President; J. Lopsba, Bee. — Place of btulnoos of t*0 •arpopatloa and .........of above offlean: 21« WBST Utb 8THMT, NEW IORK. K I. 49^ Year "«m Naroda- li •vary day except Saturday*, and Holiday a. ■abocrlptloa I early It.—. AdvertisoaMnt m Za eelo leto vetja Uit u Ameriko In -: aa pol leta H^] ■a Ootrt leta «1.00. Za New York m eelo leto »7.«; la pol leta MM Ka taoaemetTo ea eelo leto »7.— ; ea pol leta 98-50. "•Us Naroda" lakaja vsaki dan 1st ■oboe oedelj la praanikot. NEMŠKO UMIKANJE Pri vsem tem, da se nemška armada umika že sedmi teden, Berlin še vedno govori o defenzivni vojni iproti rdeči grmadi. V Ru=nji pa se bliža najhujša zima v februarju, in i Ubka armad«, je še vedno na zmagovitem pohodu proti zapadli. Ceste inf polja so pokrita z nemškimi mrliči, tanki in topovi in rasnim drugim orožjem. Mofckva je sedaj izven nevarnosti, da bi jo mogli Nemci kdaj zavzeti, toda velike in mogoče se večje važnosti je ruska ofenziva na Krimu, kajti ko bodo enkrat Nemci pognani s Krima,-tedaj jim bo odvzeta vsaka priložnost napasti Turčijo. Kdor je r posesti Krima, obvladuje tudi Orno morje in ima tudi dostop do petroleja. Zato so ruske operacije na Krimu tadi prečrtale Nemcem vse načrte za prezimovanje. Nemci so že zbrali na Bolgarskem tprecej vojaštva in vojnega materjala, toda še vedno ne dovolj, da bi mogli pričeti kako večjo ofenzivo proti Turčiji. In proti Turčiji Hitler tako dolgo ne more pričeti noflbene ofenzive, dokler ni dosegel popolnega uspeha proti Rusom. In ravno v tem dela največja preglavice maršal Simeon Timošenko, ki velja v sedanji vojni za najbolj zmožnega vojskovodjo. Timošenko je po-četne poraze naenkrat izpremenil v celo vrsto velik zmag. Timošeko je prišel na mesto maršala Simeona Budennvja, ki je doživel več hudih porazov ob Dnjepru. Stalin je na predlog svojega vojaškega svetovalca maršala Borisa M. ŠapOs-nikova maršala Budennyja in poveljnika na severni fronti maršala Klementija E. Vorošilova odstavil ter jima ipoveril nalogo v ozadju itzvežbati novo armado 2,000,000 vojakov, za katero delo sta oba najbolj usposobljena. Stalin je vodstvo nad armadami poveril maršalu Ti-mošenku na jugu in generalu Grigorijn K. žukovu na severu. Ta dva generala sta vstavila Nemoe in sama pričela ofenzivo, ki je sedaj že v sedmem tednu. Njima v obilni men pomaga general Mereckov, poveljnik na skrajnem severu. Ruski generali so se naiučili strategije večinoma v Frunzejevi vojaški akademiji v pričetku sovjetske vlade. To akademijo je vstanovil tedanji vojni komisar general Mihajil V. F/jnze, ki je postavil načelo: "Rezerve naj se drže v o-atadju do vrhunca sovražnih napadov, nato oa bodo slane v valnost z Združ mirni državami — da bi besede ministra zunanjih zaUev (lUvft/tmalo, čism je Japonska napadla Hawni in Filipine, in so nadaljevale svojo r^ktično akcijo za Obrambo, ko sta Nemčija m Italija napovedali vojno Združenim državam. Vsaka hsmed drugih 20 republik je zagotovila podporo ne l*1 z besedami, marvel- ukrenila dejansko obramlbo, kar je moralo o-supmiti IfiO.erja po njegovem dolgom pr »pagandističnem delovanju iM-oi* Združenim d ia-varu v teh d';tženjti drfav, dočiin ostanejo zaprta ladjam OnjŠfsa, oviranje propagande i — kakor s« je predsednik Venezuele izrazil —t njihovih mo- rahvih, umnih m materijalniili moči, za zaSčito hemi^fero proti nasiktvu. Republika Chile je snjgestira-ki, naj se zunanji ministri, sini-v zmishi dogovorov v Buenos, Aires, Lima ali Havani 'ki bi določali skupilo posvt4-tovanje. ako bi bile Amerike o-firožene. Združene države so se pridružile in skupaj z republiko Chile, stavile formahli Ipredlog za konferendo. Program, ki je bil odobren po vodilnem svetu Pan-amea-ijSke U-nije, je v dveh delih tabel: 1. zaščita hemisfere in 2. gospodar £ka solidarnost. Nekatere pripombe drugih vlad razodevajo željo, za Se bolj specificiran program edi-hosti kot je raavadno iz široke-•ffa programa Na primer republika Ecuador je naavetova-la, da se prvi del spremeni tako, da hi se glasil: "Zveaa in zaščita zapadne luMnl^fere" in Vene«uela je suge&tirala, naj se pretrefsioejo koreeki aa "koordiniranje akcije, potrebne za kontinentalno varnost," dodatno k korake«! za "razvoj gobovih skupnih ciljev in načrtov, ki bi prispeli k rekonstrukciji svetovnega reda." E«pTrt>lffla6 Ohtfe je predlagala, naj sexlo&a proučevanje načinov, kako bi se preprečilo po-draženje cen, kakor tudi varnostnih odredb v »vrbo zaščite ladij v medam;Hriški trgovini "proti napadonil s strani sovražnih s\L'l Venezuela je sn-gestiraia "organiziranje in skupno urejevanje medameri-ških pomorskih zvez." Zatorej dogodljaji, ki so do-vedli do konference v Rio de Janeiro «snačnjejo, da oibatioja "skupnost namena'' amefriškiii L uril dežel, ki bo imela za poledico učinkovito akcijo. V brzojavki predsecfcniku repu/blike Ecuador, Arreyo del Rio, zahvaljujoč se za njegov telegram prijateljstva do Združenih držav, je preldsednik R<*)r sevelt rekel: "Ta skupnost namena se bo izkazala kot oden izmed najmočnejših stebrov v obramlbi naših svobod." POLKOVNIK L. J. FORTIES. ODLIKOVAN. '(J.) — Polkovnik Louis J. Fortier, bivm vojaški ata^šej Združenih držav v Beogradu, je bil odlikovan z "Armiv Dns-tinguiish)Cki Service Modal" za jonaako izpostavljanje v nevarnosti na bojišču v njegovem prizadevanju, da naciji ustavijo kjjbktreljbvainjo Beograda v metsecu aprilu 1941. OdUkovanje mu je bilo izročeno v pisarni vojnega ministra Stknsona in v prisotnosti podpolkovnika Mr. Živojina Radojčiča, jogoslov. vojnega atats-^a juffirosJovani9kega posla- ništva v Washinetlonu. lPolko\mik JFortier je dobil nalogo stopiti v zvezo najprej z jugoslovanskim predsednikom vlade v Zvornikn in potem z neirlškimi oblastmi v Madžarski, da hi se ustavilo otetrelje-vanje Beograda Od 9. do 12. aprila je polkovnik Fortier potoval skozi bo jižča in razdejane predele, cesto pod topniškim ognjem in zračniand napadi s strojnicami. Ha bi prišel v Madžarsko, je moral potovati s konjem, pes in po žefcoriidt s pontočjo ročnega samovoea, 30 kilometrov daleč skozi razdc«jane predele. Grof Ciano zopet v Rimu Italjanski manji minister grof Gaieazzo Ciano se je vrnil iz Budimpešte v ftim, kjer so ga pozdravili na -železniški postaji uradniki vnanjega ministrstva ter nemški m madžarski poslanik. NAZNANILO in ZAHVALA Nunanjamo znancem ln prijateljem, da je zatoni! svoje trodne ofi po trt letni težki boletni — Joseph Fabec Kojen je bil leta 1873. vok Pudjpnje na Prlmor»kom Pokopali smo ga. 2. Januarja, 1942. Prav lepo k zahvaljujem vsem, ki ao darovali, da smo ga pokopali po kaioUSkem obredu. Posebno se zahvalim aledefflm: Mr. ia Mm. Jefesetlc in d nižin i f5., Mr. Frank Zitko »5-, Mr. Joe VI-$B., Mr. Mike Jakwtlc $5.. Mr. Anton Ma«4o J2-, Mr. Frank Grčman $2.. Mr. Andrew Klemen $2., Mr. Anton Bostjan«C $2.. Mr. Frank v rich $3.. Mr. Harry Venellio f2., Mr. Frank Jakse-tlč $1., Mr. Frank Bavdek #2.. Mr. John Kavcic $fi., Mr. Tony Uljan $5., Mr. in Mrs. Seberek in družina $2., Mr. in Mrs. Molevec in družina. $5.. Mr. in Mrs. Skerl fl., Mr. In Mre. Andy Valen«e »1-, Mr. Andy Sefert fl.. Mr. Joseph Haiti, Mr. in Mrs. Andy Zuiek In druMna po $3.. Mr. Tony Apik »5., Mr. John Krajc Mr. In Mrs. Zagar In družina $2., Mr. In Mrs. Gržina In družina $3., Mr. in Mri Joseph Rolih in drniina $3.. Mr. in Mrs. Lois Uljan in drulliur #1.. Mr. In Mrs. John Bosnian ln družina *2-, Mr. Joe Uljan *2.. Mr. in Mrs. Joe Uljan $1., Mr. in Mrs. An too Brne in druiina *5., Mr. Mike Ran ,$2., Mr. Anton Martineic Mr. Frank Krajc |2„ Mr. Anton Hrvatin Mr. Andrew Krlžman $5., Mr. Martin MlkliC f2„ Mr. in Mm Vlnko Eskra $2., Mr. Joseph Rolih fJM Mr. Vinko Uljan fl.—, Mr. Ixris Ba5a $.">.—, Netti Fais fl.—, Mr. to Mrs. Mike Machernemu 50c. Mr. Francis Benaen $1., Mr. in Mrs. John Kandare $1., Mre. Frances Stembergar fl., Mr. Peter Pet-tinaU »1., Mrs. Valentin Faen #1., Mr. Frank Faes 50e, Mre. Albino Faes 60c, Mr. in Mre. Poklar in druiina $2., Mr. John Baasl 50c, Mr. Batlato Basal 25c, Mrs. Gmclxano 25c, Mr. In Mrs. Pleear $1.. Mr. In Mrs. Slgolln fl., Mr. Gna Anderson fl. — Prav lepo se zahvaljujemo Mr. C. L. Bert, ki nam je dal avtomobile na raspolago. Prav lepa hvala vsem skupaj, ki rte nam pomagali ga položiti k zadnjemu potttku ln ki ste ae udeležili pogreba. TI pa, dragi prijatelj Joe, pa počivaj mirno in naj Ti večna luč »veti. Lahka naj Ti bo am er i Ska gruda. ZapuSfh brata Johuna v stan domovini v vasi Podgraji ln tukaj ve»? prijateljev ln znancev. Colegrave, Pa., 0. januarja. 1941;. TOM JAKSETIČ. JKKBY KOPlttVSn hi njegov 1 Terezinka Polka Na pianincah—valfek Štv. M 975 In DUQUE8XK UNIVERSITY TAMBURICA — Mr. M 871 Za toč. cenik ln cene ploK se obrnite na: JOHN MARŠICH Ine. «3 Wait 4Snd Street. New York SIVALKE! Izve^foane nival k e slamnikov i učljivega. Ravno zaradi tega je Po Wage-flow postavi ano-ra delodajalec plačati delaven, ako dela več kot 40 ut na teden, «1 vsako uro navadno plačo in se pcjoviee te plačft povrhu. •Ponovni admimistrator De-lav. urada Baird Snyder je dobil več vprašanj, ako je mogoče delati ve6 kot 40 ur v enem delovnem tedna za navadno plačo za pfekumo delo. Po postavi tti mogoče delavcu odreči «e pravice "overtime." Ako pa de}a vaojeno samo snoj, trpljenje in smrt, in ki 90 -s svojim pogumom poka-eali svetu, da vsi narodi se se niso vkkmilr v verige n&cijske-ga suženjstva. Naj -bo tj jih breme še tako težko, lAHfi v n^h ni bilo mogoče volje in hrepenenja po luči svobode. Prišel too čas, ko ibodo tudi drugi imeli bolj jasen pogled v bodočnost in se bodo čutili dovolj močni njim slediti. Redek je mladenič v tej deželi, ki se ne zanima za naravo. Zanimanje ni v uničenju, pač pa v množitvi tega naravnega bogastva V mestu New Torku so štirje zoologičm vrtovi. Največji "je v Bronxra, manjši so v Central parku v Manhattan u, ProspeCt-parku v Brooklynu in tudi na Staten Islandu je zbirka divjačine. — Na tisoče ljudi obiskujejo te vrtove in najdejo V njih mnogo zanimivega in pd- ba matte stroje. — Mnogo dela, flolga sezona. — Vprašajte pri SANDRA HATS 40 WEST 37th ST., NEW YORK CITY Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jama Vam in V&iim Otrokom KRANJSKO-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . , Posluje že 48. leto Članstvo 37,500 Pttmofenj* $4^35,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAfiA 125.19% Ce boM dobra tebi fat mjtpi drffim, tararuj n prt nsjbaljftt, po-itenl In uMnoU podporni ortaiile, reptili, ptiči. -— To je rea knjiga, ki jo ne 'boste čirtaii enkrat, pa-č pa Vam bo v trajno zanimanje. p • Ob Novem letu je goapod v. Riibbentrop podkrepil nemški narod z trditvijo, da bo kone-čni uspeh prišel v letu 1942..—-To je letno naeijsko sporočilo, ko je obnovljeno vsako leto o- koli 1. januarja. * * 'Mi Nemci,'' pranridr. Goeb-bels, 4 * nismo vedno ljubljeni. *' Nekaj bolj neiapodbitega ni •še nikoli izrastil znani nemški profesor modrosti. «*I«A S Hit O D A'—*i«rY«ft »r Wednesday,,Jftjuiary 2£>*MM?/ TIIAMOflilR Lllll II Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci •Trgovina jo v Kanadi tokom preteklega leta ctoas&ln neverjetno višino, tako da jo je nek vodilni kanadski banikir označil kot indosstrijtako revolucijo Skoro polovica eole produkcije dežele pripada industri ji, skup no z rudarstvom ju gozdarstvom pa 70 odstotkov. Brerpowekiosti v Kanadi dn-nc» sploh ni in letini zaslužek d davoov se je povišal za 500 milijon, dolarjev. Industrijska produkcija se je m'i šala za 30 odstotkov lansko leto ter 60 odstotkov, odkar-se je pričela vojna. Farmerska nakupna cena in gradbeno delo je na vrhuncu; rudarstvo in gozdai*tvo je doseglo rekord. Kemična industrija .je podvojila število svojih delavcev v teku lanskega Ma tekstilna industrija pa je po svoji vrednosti naraBtla za *7o.nnc,ooo. Železnice so povečale svoj promet 2a 30 odstotkov. Jeklar-ne. tovarne za stroje in avtomobile delajo s polno paro. Kanadska de let ri ena pogonska sila — ki je večja kot električna sila we Evrope — je vsa porabljena, ker se je indnstri-ja ta-ko silovito razvila. N« mesec elektrarne proizvajajo 3,100,000,000 kilowatnih tir v primeri z 2,500,,000,000 zadnje n*e<* >ee leta 1040. Pržnc«t, da si nwre vsakdo kupiti, kar potrebuj*1 Iti «eli, kajti izdelovanje mors i/katere potrebščine je » : omejeno. Kanada bolj počasi omejuje izdelovanje raznrga za civilno prebivalstvo potrebnega blaga kot pa Združene države, to p« Katlo, ker ima "Kanada mnogo več, kot pa Zdm^ ne države, raznih kovin, kot so nikelj, alu-minnij fn balker, in zadostujejo za vojni materijal in za civilno uporabo. Toda Kanada anla- ga s temi kovhi&mt Anglijo m admiSene dnžave, vsfad. česar je bilo potrebno izdelovoanje nekaterih pot rebšciti ormejiti. Onltiitev gasolina «e prične 1. aprila, da hto odpravljena nepotrebna vožnja. Visaik avtomobil bo moral biti reigi^rtri-raft rti zal racijo bo t reba plačati $1.00, nato pa bo htsftnik rtofbfl naikiiipovalne nakazriio?.' Za v*?ak a vl o>iiv»bLl bo dolodema potrebna količina ga solina, ka-H4c;r$n» bo pot&bn Privatni avtomobili in t roki za trgovino bodo imeli predpravice. 52a ta me«oc .je izdelovanje radjo aparatov dolocvfno na polovico nie>eeno£a izdelovanja leta 1940. Že lansko leto je bjlo 25. okUdbra znižano za 25 odstotkov. To pomeni, da bo leto« v Kanadi izdelanih 240,000 radio aparatov manj. V septembru latUHkega leta je bilo izdelovali je avtomobikxv »niSaiio za 44 odstotkov, ta&fla da bo letos iacManih sairto 42,000 avtomoflov v primeri z $9,500 leta 1940. Ravno talko je omejeno »delovanje refrifle- ratorjev. pralnih strojev, pe&, in majhnih električnih priprav, da bo toliko več kto-vin prihranjenih. . Otimij je sli črno omejil kot v Združe©ib državah. tKanadake tngovine so imele velike zaloge otrobih šeteanRi voadčkov, dnsaik, električnih vlaikov in drugih kovinskih MRTac, tako da si je sadnji Božič lahko vos nabavil. Kadar pa bodo te aafcotfe po&le, jih nebo več aa razpoiaipo. . Vsej trgovini so nalojfco pričel z običajnim govorom s prcfctala generalni governer Earl os Ath-lone, ki bo podal vladno poročilo o položaju tier bo predložil program za bodočo leto. Ministrski predsednik W. L. Mackenzie King ni ničesar napovedal. kaj bo priporočal ali pa do kake meje je pripravljata zadostiti vedno naraščajoči zahtevi po celi deželi, da «e naj kar največ pospciši razno delo za dosego zmage. je vlada izdelala načrt, za bolj popolno mobilizacijo moške in ženske sile, tekom zaadsijega tedna pa je bik> rečeno, da je vtoffni minister Joseph T. Thomson dovršil natančen načrt. Vpatedo pa je pričakoval, da-bo iMaekeiknzie Itinirirvoj načrt razvtil po radio, kar je njegova navada, da vsalk načrt, pmino tg» predloži parlamentu, aziwni po radio kanadskemu narodu. Sedaj pa je Mackenzie King ta svoj nfičrt raje prihranil za sebe, ravno toke, kot je storil pred dvema letoma, too je pri otvoritveni secp parlaimfnta na-zavrnil, da bo razpisi splošne volitve. . fToda sedaj nikdo ne priča-Ura je take senzacije toda oči«-vidno je. da med javnim mtne- nnar.>a leta 1939 in bi bile splo-iSne volitve mnogo bolj na mestu, Wort pa v času, ko je bila Francija poraaena. Vladni fcritilvi -o mnenja, da se bo vlaida pied odločitvijo manj ozirala na tietnokratsfca načela i Xajvec v tej «nteri agitira Novice s severa Kanadski Rdeči križ namera-' va prispevati $900,000 za rusko pomoč. Po celi Kanadi prireju-jejo ipo naseljih veselice in druge prireditev s 6*m jkm bo bolj hitro nabrati potrebno *vo- to za nujno pomoč. ★ Tam gori v Ontariju živijo črvsti ljudje. — Pilot Clifford Mill, ki je uslužiben pri Staratt zračni službi je vzel življenje v roko, ko je skušal poiskati twfravnisko pomoč za Mike-a Vaa my-ja, ki se je ponesrečil pri delu v Greer Lumber kem- l«t "The TVxronto Globe" in pu v Lacsuehi. Yary se zdaj Mail", toda obenem poudarja da dosodanja vojna ni bila vojna na pravi način. fcoj&ke ko Or da se poslužujejo — UNITID STATES odroma OAMADIAN POSTAL MONEY OEDEE. •ko je vam le priročno lelkom zaidutih dveh mese-i pogosto slišati- daj htnrjemust, kot pa mestioa ja- m Poučni spisi \ ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. S««mvO dr. T. J. Kern. 0«na |2.00 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50® BODOČI DRŽAVUANJ "Bm U ftafMto«* — •f DaM V |e] knjld «o po)««afla ta Mko-□I ta tuieljenoe Ceo* ill eenl«? IMkMA£( tllttiOZDBiVMK, mpiml WrM-ter. 278 «r*at. Cm* trt« m 0*114 $1.60 Zelo koristna knjiga ta rtakega lltlBorkka t opU rasntb boietni ta adraTtJaaJa; tUM OOVBOORBJA. 8pital A. u^mrt. 1« ttrtaL B aUka>»* O. 8pltai An too Pere. H allkaatl jtiul. ________ aa Mlakar]« ta ljubitelje aiiekarttrt ftOo OKRTNO KNJltiOVOORVO. M »tratil. Vaa... Kaf>ca je namenv prvi eraU «a aUtbn«. aaattuo lu »trojno kllotaTalCarMm tmr Cele-atWiata<»» C— $1.- UMNI ČEBELAR. 8i>Mil Craak Uknmr. SW atraal. JO&AVUJU tKIittCA n atraal 25c $3- NaroČite pri; . Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Zračni stražniki v New Yorku Na policijskih stražnicah v New Yoitoi sc je včeraj priglasilo 1447 zračnih stražnikov (air raid wardens), 1199 mož in 248 žena. Odkar je župan La Guardia izdal poziv, da se prostovoljno priglasijo za zračne stražnike, se jih je zgladilo 286,853. ... KONEC BELEGA NOSOROGA. INa že dolgo tega. ko je bflo belega nosoroga mogoče dobiti v žtrnah predelih Afrike, v deželi Kafrov in v MioeairtbHcn, v os redarji Afriki, pa ob Bar-el-Abiadu do Saintbeaija. Sedaj jh dobwt i tega pragtoedinega or-.iaka samo še v Ajbeeiniji in v jU2ŽlK>afi*iškiih za&citnih ozemljih Hftuhluveja ter Uorfoloci-ja, kjer pa tudi že izumira. To ni čudno, kajti v dobi suše zapuščajo skupine belih nosorogov zaščitna ozemlja, kjer «o kolikor toliko varne, druge postajajo žrtev lova na muho tee-t^e, ki ie v tleti ozemljih .zelo razširjena in ki.jo uničujejo z vsemi pripoanocki, ker po-■vairoča spalno bolezen. Pjyti tej anfcihi nas=topaio tudi s atru-penimi plini in živali, ki befte pred temi plini iz zaščitnega o- 3-emlja uidejo v kraje, kjdr jih ante vsaikdo streljati. , V znanstvenih krogih še ba-vijo sedaj z nwsliio, da bi za bele nosoroge poiskali kakšna druga sažoitam ozemlja, ki bi mruha tse-tse v ne razsajalo in ki bi jih redke živali ne zapuščale niti v dobi suše. nahaja z zlomljeno nogo v bolnici v Sioux .Lookout. Ker ni bilo mogoče vsled snega pripeljati Yarmy-ja po na/vadnih potih v tbolnico, je Staratt družba poslala Milka z zrakoplovom v Laesnel, da pdbere po-riesrefeenea. Ko je priletel Milit; čez jezero, je *«poznal, da ne bo mu mogoče pristati na ledu. ker ni bil dovolj defoel, da bi držal letalo. 0(b trenutku, jko je aeroplan zadel led, je hitro motor zopet eprožil v tir •sn aeroplan se je srečno vzdignil v zrak. Nekaj časa je vzelo prodno je Mills poiskal drugo mesto, kjer bi mu bilo mogoče pridati. Naložili so Tar-mv-ja in Mills je odletel v Sioux Lookout. Yarmy je bil v Lascuelu deset dni brez zdravniške pomoči in -samo s pomočjo letala in spretnega pilota je bilo mogoče poškodovancu dati potrebno oskrbo. * Kot pravi neko poročilo iz Ottaxre v Kanadi, je urad za 'oene iu trgovino sporočil, da eena čevljem ne bo zvišana. Da bo mogoče vzdržati sedanje cene, bo trgovcem nekako "pod- TO JE KNJIGA katero boste Z VESELJEM CITALI ŽIVI IZVIRI Spisal IVAH MATICIC Knjiga Je aro]erra«en pojav ▼ al o renski kuj lie most L kajti t nji je ▼ trinaJstlU dotfti pogl&Tjln opisanih trinajst rodov tloreoakega naroda od darnUi poCetkoT ▼ atanaa alovauatvu ** dant*n>«a dne. Knjiga Je tctoo ft&lo nafiega »vljenja ls trp»J«^ o J a. In kdor jo preb«** vedel o SloveneiU kot 4>o mor« soditi katerokoli oaJte sgodoviotko delo. It POGLAVU — 411 8TSAN1 v PLATNU VE«ANO »2. Pattnloa »Utena poro" plačala Commodi t y (Prices Stf#>ilization Corporation. Bibiča E>mil Laaki m Sam Pretaula sta bila dva dni ia dve noči primorana oatati na ržbiški ladji, ki je bila aamr-znena v ledn v bližini Port Ar-1 thurja, Ont. Motor ladje m i-mel dovolj sile, da bi prelomil led in po 36 urah sta ribiča sprevidela, da jim ne kaže drugega kot knogam iti na Obal. Lotila sta se poti s pomočjo skii-jev in sta tudi srečno dospela v Port Arthur. Dne 1. januarja se je prigo-dila svojevrstna nesreča v Rouyn-Povreli rovu v Rouvn v provinca Quebec. Posledica te nesreče je bila smrt jugoslovanskega rudarja Josipa Briški-ja. Briški je delal s svojim tovarišem H. Shejpchuko-vom v globini 1260 čevljev pri razstreljevanju odprtine. Briški je vzel 4 čevljev dolgo vži-galno nit, odrezal od nje 2 in pol čevlja in jo pripravil za razstreibo. Namesto, da bi se odmaknil je ostal na mestu. Tovariš, ki je bil nekoliko oddaljen od njega, je zaklical, da naj se odmakne. Briška pa ni se zmenil in je ostal na mestu. Ekqplosija mu je raztrgala desno roko. Odpeljali so ga v Yoisville bolnišnico; tri dni pozneje je podlegeL Malo je znano o ponesrečencu. Edini njegov ožji prijatelj je bil, — tako pravi poročilo, Joe Kayfer v IsTorandi. Kje se nahaja sedaj njegov prijatelj ni znano. Briški je bil star 51 let, rojen je bil v Sarapi v Jugoslaviji. • ■ ♦ - . Naročite prit knjigarni SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. H, T. Zopet sprejemamo naročilo za io zanimivo knjigo. i'j t KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations (V angleškem jezika) recepti vseh narodov 00. Stane samo 2. || ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 Atrani^Eli "i ► 11' | Recepti so napisani v angleškem jedka; ponekod pa ao{ i' (J tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ▼ navadi, i i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo m1 tj i kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj uveibati in<'< izpopolniti. < N g^^^^S^^Ž^NaTOaite tiri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. m West 18th Street : t New York, 9. T. Zopet sprejemamo naročilo va to zanimivo knjigo. Po severnem Ontariju so ie dosti govorili o volleovah, ki prežijo okoli Aigoma. Prejšnji teden smo poročali že nekaj o volkovih v bližini North Bay a. V tem okraju je letos že marsikateri kotektal * ^bounty" aa volka. Pred dobrim tednom je H. Carlson vjel v pa?ti velikega volka. Ker je bila žival še aiva jo je vstrelil. Namesto, da se je prepričal, da je volk mi te v, se je obrnil, da fci Sel naprej pogledat še druge nastavljene pasti. Nekaj mu je pa vseeno zapovedak) se obrniti. Tu pa ravno v trenurtku, ko >e je dozdevni mrtvi volk k-trgal iz pasti in je 4>il v skoku na Carlsona. Lovec je hitro zopet sprožil in pogoden £trel je volka za vedno podrl. Volkovi po navadi ne napadajo ljudi; ako je pa žival ranjena je pa v stanu napasti. JlttHIHlIUtllllllllililittlUlIi Note za p i a ti o -harmoniko ali klavir SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO ohio valley STLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ spavaj milka moja orphan waltz dekle na VRTU oj. marioka. pegljaj žid ana marela (polk*) ve8eli bratci < nmnirka^ barCica mladi kapetane ko pticica ta mala zvedel sem nekaj pojdi z menoj dol s planine oremo na Štajersko StajeriS HAPPT POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $1. moja dekle je 8e Mlada S Po SSe komad: NaroČit« prt S KNJIGARNI M SLOVENIC PUBLISHING CO. M tU Wwt IStfa 8L, N«rt«k S ^illllllfllllllllllllllllllllllllHilllUlIlHiai * •GLAS NARODA" — New M Wednesday, January 21, 1942 ▼ STANOV L JIN L. 11«! Kakor plaz... ZGODOVINSKI ROMAN 14 ii:*:iiiiiiiHiiiiiiii»:ii!i!iiii! Kaj se dogaja v vesoljstvu Poklicala je koniiornico in se dala preobleki. Enostavna 1' n«na oblefe a, majhen klobuk z gosto kopreno je bila njena oaleta. Po stopnicah, po katerih je hodila elužincad, je za-puistila palačo. Nihče ie ni spoanal. V Taborski ulici se je vsedla v izvoščka, ki je bas pribijal mlimo. Grofovo stanovanja ji je poiskala v adresni knjigi njena komomnica. \Vol-\enstein je stanoval v III. okraju. Pot je biLa' dokaj dolga. Pc-ljala so je skozi notrarje mesto in jo tako imela dovolj prilike. da si je stvar temeljito premislila. Toda neamahljivo je ostala v svoji odločitvi, lirabro se jft naiptotila po stopni-or.-h k grofovrtmu stanovanju in poavonila. Grofov s t reža j ji odiprl vrata. Neobičajen poaet ga je tako prose nt il, da je kar otitrmol. Kot izkušen mož jo talk o j spoznal, da j«na pred -tboj damo iz najvišjih krogov, toda še nikdar se mu ni tekom dolgoletne službe dogodilo da bi njegovega gospodarja netila kakšna dame. Ža trenotek se je obotavljal in nato prosil, tla hi smel dajmo pHjaviti svojemu gospodu. S kretnjo veliko nMjxrirpezljiivo^ti n*u jo nadvojvodinja prokinila besedo: "Pwejtp gospodu grofu sf.mo to, da želi njemu znana dama govoriti ž njim smne en trenotek." Ortofu se je zdela stražarjev a piijava docela ne*verjetan. "Neka dama? No poznaim nobene damo, ki bi mo juise-oala v mojem stanovanju." "l>aoko priklonil. Trdno ;o bil prepričan, »la je ta dama vsekakor iz najvišjih krogov. Zdelo se mn jo, da zre nad njeno glavo nevidno krono. Nadvojvodinja je vstopila in odgrnila kopreno, eim je slu-ga zaprl vrata. Grof jo skočil pokonci. 4 4 Za božjo voljo! Cesarska visok est!" Z roko je nap: avila odklonilno kretnjo. Sapa ji je zastajala1. Neka nervoznost je objela vse njeno telo. Grof je jadru o pritisnil prod njo širok baržirmu-t fotelj, v katerega se je vtsedla. Prekrižala je roke na kolenih in uprla oči vanj. "Kaj ne, Sodite se gr of, da me vidite tu T" "»Cesarska visokost, preje bi pričakoval, da so podre no-hesni obok. Niti misliti ne morem, katksnenmi sreenemtu naključni se imam zahvaljevati za to izredno milost." "Srečnemu naključju, grof* Ali ne v os te, kaj vam'gro-zi ? Iz službe vas oi poklic«, marveč zato. ker ne morem več biti v vašji bližini." Nežno je zrla nanj. "Nisem slutila, grof. Nisem znala ceniti vaše iwlanosti. Nisem na vas huda, zahlvaljiujem se vam." Zdrknil je na kolena in storil »svoj olbraz v gubah njenega krila. N'ji(g4oivo telo se je treslo v viharju div^apočih Čustev Kakor bi ga hotela blagoslavljate j? položila stvoje tenke roke na njegovo glavo. No/bei i o nežno ljubezensko čustvo ni tre petalo v teh belih prstiih, dobrohotno, z nežnJqstjo in milobo raznmevajioče Ž toiske je giadila njogove la»e. Mehak je bil njen glas in mila njena ljoseda.. ■"In kaj naj bo iz naju, dragi prijatelj?" "Iz naj«, oosarska visokost? Ni nobenega pota, da bi fe najini usodi mogli strniti Vi ostanete visoko na vrhu človeške družbe, moja pot pa vtqdi niadol v (globine neznanim, tiflnjnini. ciljem na?(proti." S široko odprtimi očmi je zrla preko njegove sklonjene giave v daljavo ob nebesnem oiworju. "Grof, vi me ljubite in s svojo ljubeemijo sbri n*>ž ni mogel dobro fronto- a saarta je sprejela služ-zadoščati, ker m« ni imponira^bo v kavarni, de la Paix v Rue lo to, kar mu jo kiizal kot de la G are v Arnuentieres. Ži-vzor. To je bilo Wagnerju vljenje ji je bilo mirno, dokler premalo. To, da j? postal sve- tovni mojster in reformator, je bilo samo delo njegove visoke niso prispeli Angleži, V oktobru 1914 »o prišli Nlmci do ne-[kolrko kilometrov pred A imen- nadarjeriesti. Vsi šolski nauki jtieres, začeli so streljati in 13. in praivila so mu bila nekakšen; oktobra je prva granata udarP-prisilni jopič, v katerem se nje- 1 a v kavarno de la Paix Od-crcfv svobodni tvorni duh ni po- tlej tuljenje granat ni hotelto čutlil dobro. Tudi slavni češki skladatel Smetana ni dovršil no^i-wa glasbene akademije. Učil se je **amo nekaj let pri Pro^ku. Bel bi sioer rad študiral na glasbeni akademiji, pa so mu ta želja ni Izpolnila. Res je, da je bil Smetanov učitelj Prošek edin-«tven pedagog, pri katerem se Zadnja zelo natančna rnzisko- f Smetana mnogo naučil, to- vanja po kažejo, vomi o stalnosti svetlobne KAKO SO SLAVNI SKLADATELJI ŠTUDIRALI. da v bistvu ni rriogel imeti velikega vpliva na Smetanov ttvomi talent, saij je Smetana že kot gimnazijec na plzenski gimnaziji ustvaril več siovečih skladb. Nekatere njegove polke iz tistih časov spadajo med prave zaklade češkr glasbe. A največjp med mojstri, Lud vig \ran Beethoven, ki so mu bi>-la otročka leta tako kruta, sploh ni vedel, kaj je glasbeno šolanje. Nasprotno njegov ve-»N>3'ben koi*= r\-atorij na sve- liki talent, ki se je kazal že v tu ne more pomagati Človeku, njegovih otroških letih, je izda bi postal slaaen skladatelj, koriščal njegov brezsrčni ooe, . Glasbena akademija more na- ki je hotel na račun umetnosti P ft0a*m« lahko tehnično prema-govanji glasbenih oblik, umet-nr»td ga pa se nmre naučiti. Umetnost irtora biti dana človeku od naravo Zanimivo je. kako so naj-flavne,£-i skladatelji štmlirali. Ko si je Verdi prizadeval da bi ga sprejeli na milansko glas-boTK> akademijo, je bil odklonjen. Razlogi, zakaj je b?l bodoči n*>jfrt»fer italija!»fc? glasbo odlklonjen, bili čisto for-ln*alni. ali Kolje rečeno birokrat ični. Kot slušatoVi milanske akademije Verdi ni ustrezal Tin zato ni bil sprejet. T'twlna .ie bila tudi pot Ri-charda AViigneirja. ki se prav hitrosti so so pričeli med znan- za prav od nikogar ni učil. V stvenkki, ki je 1. 1849 francoski svojih spominih pripoveduje, fiizik Fizeau - izmeril hitrost da j? slSal-nekega dne Boet-svetlobnih Žarkov in ujjotovil hovonovto Deveto simfonijo, hitrost 315,000 km v sekundi.(Dobil je \nroeico in je zbolel. Francoski fizik Foucaul je le- Ko jo pa ozdravel, je bil baje ta 18G2 določil hitrost svetlobo z 298.000 km v sekundi. Fiziki Comu in Mlchel?fc*n ter Po-■rollin, so tudi ugotavljali hit- že glasbenik. Te njegove trditve seveda ne «nH «mo vzeti do-] slovno. Tudi TVngner se je moral učiti, °amo da s^ jo učil na Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, peomi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE 2% x 3% InCe* — 224 «traal rezava umetno ............ M«. KVIŠKU SRCE — (fit. 355) x 3% inCeT — 224 strani v belem celolldn ...... .50c KVIŠKU SRCE — fit. 408) 2^4 x 3% InCev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it 408) 2V2 X 4 i Dčev — 255 streil Tttevfii Sv. Kriiev Pot Cena $1.50 RAJSKI GLASOVI — (St. 416) 2Vi x 4 Iniev — 255 strani vstovil St. Kriiev Pot Cena SIJ« SKRBI ZA DUŠO 416> 3 x 4V4 lnčev — 512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM — (fit. 415) 2\ x iirfev — 384 lnCer Cena 75c (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po telo nizki ceni, jih tudi moramo prodajati po gori 0-značeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato Jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi post reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaves fino veaaoo .............. JI . v usnje Tesano .......... M catholic pocket manual - ▼ fino usnje venano......l— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Beethoven naravnost sovražil plasbo. Xa očetov pritisk je moral prirejati koncerte Ln samo naključju se je treiba zahvaliti. da je ostal ta veliikan svetovne glasbe ohranjen svoji umetnosti. Naj omenimo ši' Mozarta. <*e sploh lahko povor.imo o ta kozvanrh čudežnih otrocih, velja to nedvomno z.i Mozarta. Pii tem nlojstrn je bila njegova izredna nadarjenost resnični dar nebe?. M'ozartu še ni brio pet let. pa je že igral na klavirju tercijv. Kot osemletni deček je jel komponirati in svojo prvo opero je dovršil, ko mu je bilo 12 let. Pozneje je tako hitro napredoval, da je Tjjegv>v oee kot sklsdatelj, o-pu^til konrponira-nje. ker ga j.? bil sin daleč prekosil. Znano je. kalko toplo je sprejel Haydn niladoga Mozarta na T>unaju. ko je slKal »kl.idbe komaj 12 letnega dečka. In taiko hi lahko našteli še celo vrsto velikih umetnikov, ki sploh ni?o irnfli prilike, da hi se šolali, eeqpnuv je bilo nji hiovo učenje emaiko naporno in žilavo ka'k»r dragih akladate-^jen-, katerim f=o bila odprta vrata na kortservatorije. Tisto, kar šele napravi iz glasbenika tmretnilka m mojstra, je seveda že moralo biti v njih, moralo sci je raoBviti po sili njihovega dfuha, nadarjenosti in fvroče ljubezni do umetnosti v krasne oblike zložena. "Spočetka je bila zelo mfčma pesem." pravS go«pa Macraujeva. "dejali so mi 4*1. da so se ji pozneje priključile razme neavOo-rizirane vrzije." Ko je infanterist Marreau. njen zaročenec dobil svoji prvi PABNIK ZA PREVAŽANJE VINA. V Rrtmon je pripel iz Alžira v Aifriki parnik za prervažanje vina. N'jegova novost ie v ten\, da vina ne prevaža v >odih. kakor je bilo doslej običajno, tem več v tankih, koikor jih uporab-l.iajo za prevažanje petroleja. Prenfaz po \-zoreu petrol:rjskih pamikov je znatno ce