štirinajstdnevnik
sreda, 10. februarja 2016
letnik 7, št. 3
cena: 2,99 €
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
N'Toko, iNTervju
Pasivnost je odlično 
politično orodje
PrešerNovi NagrajeNci
Janusz Kica, 
Cvetka Lipuš, 
Katarina Stegnar
film
Vitalne podobe 
domačega 
dokumentarca
leT3
Novi album 
legendarne  
skupine
aNej korsika, kolumNa
V čakalnici 
zgodovine
Berite, povsod! 
Digitalni dostop do vsebin 
kjerkoli in kadarkoli.
www.delo.si/ digitalno
Delo d.o.o., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 593207
 10. februarja 2016
3
Vsebina
Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi-
ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 
25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu-
stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema 
naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, 
upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so 
objavljeni na www.etrafika.delo.si .
Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo 
Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta 
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo
izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu
Pogledi issn 1855-8747
Leto 7, številka 3
odgovorni urednik: Andrej Jaklič
namestnica odgovornega urednika:  
Agata Tomažič
lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak
tehnični urednik: Matej Brajnik
oblikovna zasnova: Ermin Međedović
oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja
naslov uredništva 
Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
T: 01/4737 290
F: 01/4737 301
E: pogledi@delo.si
S: www.pogledi.si
izdajatelj: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana
glavna direktorica: Irma Gubanec
naročnine in reklamacije: 
T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si
direktorica trženja
Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, 
E: dragica.grilj@delo.si
Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: 
T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si
direktorica marketinga
Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, 
F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si
časopisni arhiv 
T: 01/47 37 372, e-pošta: dokumentacija@delo.si
tisk: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče
število natisnjenih izvodov: 6000
4-5 DOM IN SVET
6 DIALOGI
PASIVNOST JE ODLIČNO POLITIČNO ORODJE
Niti ne tako dolgo nazaj je Miha Blažič - N'Toko v eni izmed svojih pesmi 
samoironično ugotavljal, da ne obstaja. Že takrat seveda to ni bilo res, danes je 
še toliko manj. Že preprosto guglanje njegovega vzdevka nam izstreli množico 
gesel, kjer pisna razmišljanja (pri)dobivajo vedno večje število zadetkov; celo več 
kot dolgoletno plodno glasbeno ustvarjanje. To je davek njegove večje družbene 
angažiranosti in, kot je zaupal Gregorju Baumanu, nič ne kaže, da bo kmalu 
drugače.
PREŠERNOVI NAGRAJENCI
8 VSELEJ GRE KRVAVO ZARES
Ne zgodi se nam pogosto, da si tako izrazito 
zapomnimo določenega igralca oziroma 
igralko, kako smo jo prvič videli na odru. Zali 
Dobovšek se je v primeru Katarine Stegnar 
to zgodilo leta 2004 ob ogledu projekta 
Incasso.
9 MED VSAKDANOM IN VESOLJEM
»Krožimo, planeti, okrog rdečega središča, 
/ ki nas odseva, da še na zunanjem tiru 
rahlo / škrlatimo, čeprav skrbno pokriti z 
razdaljo« – to so bili za Tanjo Petrič vstopni 
verzi v poezijo Cvetke Lipuš. S svojo vizualno, 
kozmično metaforiko so jo hkrati zadeli 
in presenetili. Ne le zaradi inovativnosti 
in avtentičnosti, temveč tudi zato, ker so 
orodja, kot ji jih je narekovala literarna veda, 
povsem odpovedala.
10 PRI SVOJEM DELU POTREBUJEM LJUDI. ODVISEN SEM OD NJIH!
V obrazložitvi nagrade piše: Janusz Kica je natančni gledališki raziskovalec 
in filozofski dvomljivec, muzikalični matematik in intuitivni mag, vrhunski 
profesionalec in strastni ljubitelj ... zanj sta življenje in sen – gledališka vaja, igralec 
pa vedno na novo odkrita Amerika. Intervju, ki ga je opravila Patricija Maličev, 
zgoraj napisano zgolj še potrdi.
14 IN MEMORIAM: ALEŠ DEBELJAK
RADAR
15 ZATON 
GRADOV,  
VZPON VIL
Pred dvema 
letoma smo si 
lahko ogledovali 
razstavo Arhitektura 
19. stoletja na 
Slovenskem, ob 
kateri smo pogrešali 
katalog, saj so 
njegov izid v Muzeju 
za arhitekturo in 
oblikovanje kar 
nekajkrat prestavili. 
Zdaj je napovedovana 
publikacija že nekaj 
mesecev na svetlem, 
rezultat pa, zatrjuje 
Vladimir P. Štefanec, 
presega raven 
običajnih razstavnih 
katalogov.
16 VITALNE PODOBE DOMAČEGA DOKUMENTARCA
Videti je, da bo februarja dogajanje v domačih kinodvoranah potekalo predvsem 
v znamenju dokumentarnega filma. Po Frankofoniji Aleksandra Sokurova bo 
17. februarja svojo domačo distribucijsko premiero doživel tudi Dom Metoda 
Pevca, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najboljše 
dokumentarno delo in nagrado občinstva. Piše Denis Valič.
  
17 MLADOST NA DIVJEM ZAHODU
Zakaj smo Pionirski list vedno začeli brati na koncu? Zaradi Kavboja Pipca in Rdeče 
pese, seveda. Zdaj pa ju, nam z veseljem sporoča Iztok Sitar, v knjižnih izdajah 
lahko beremo spet od začetka.
18 LET 2 IN TUDI 3
V skoraj tridesetletni glasbeni karieri, točneje v vseh jedrnatih, debelih, prepolnih 
devetindvajsetih letih glasbeno-umetniško-aktivističnega udejstvovanja, je 
reški skupini Let 3 uspelo razburkati glasbeno in širšo javnost z vsakim novim, 
naslednjim, prihajajočim diskografskim delom. Piše Miroslav Akrapović.
20 ESEJ
KOMAD, KI SEM GA ISKAL TRETJINO ŽIVLJENJA
Bas boben in činele; ta-ta-ta-tam, ta-ta-ta-tam. In potem naenkrat električna 
kitara z vesoljskimi, skoraj jazzovskimi, psihedeličnimi rifi in drobljenje akustične 
kitare in bas in dvigajoči se enakomerni zvok klaviature, ki ves čas ostane v ozadju 
in je neopazen, podoben kulisi, in vokal in bobnanje ... Ta-ta-ta-tam. Ta-ta-ta-tam. 
In v tekstu: zgodba. Ki jo v eseju o iskanju izgubljenega komada podoživlja Uroš 
Zupan.
22 KRITIKA
KNJIGA: George Eliot: Middlemarch (Tina Vrščaj)
KNJIGA: Andrej E. Skubic: Igre brez meja (Ana Geršak)
KNJIGA: Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov (Matej Krajnc)
24 PERSPEKTIVE
ANEJ KORSIKA: V čakalnici zgodovine
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
N'Toko, iNTervju
Pasivnost je odlično 
politično orodje
PrešerNovi NagrajeNci
Janusz Kica, 
Cvetka Lipuš, 
Katarina Stegnar
film
Vitalne podobe 
domačega 
dokumentarca
leT3
Novi album 
legendarne skupine
aNej korsika, kolumNa
V čakalnici 
zgodovine

NASlo VNIcA
N'Toko hkrati obstaja v več dimenzijah, znotraj katerih ne glede 
na obliko redno podaja svoja mnenja, na nas pa je, da se z njim 
strinjamo ali pa ne.
Foto Jože Suhadolnik

4
Dom in svet
 10. februarja 2016
Časi za odjemalce glasbe so idealni: še nikoli doslej do 
katerekoli glasbene zvrsti, izvajalca, pesmi, koncerta ... ni 
bilo lažje dostopati kot danes, in to z malo sreče brezplačno. 
Zato pa je glasbe toliko več, neskončno več. Pravzaprav – 
preveč. 
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja 
se je na lestvici singlov Billboard 200 vsako leto pojavilo 
povprečno 500 izvajalcev, izšlo pa je 30.000 albumov. Že 
to je bila pravzaprav neobvladljiva številka tudi za največje 
glasbene navdušence. Letos je še bistveno drugače: količina 
na leto izdanih albumov je dvakrat večja, število izvajalcev na 
Billboardovi lestvici prav tako. In vse je dosegljivo skorajda 
v realnem času. A vseeno (ali pa ravno zato) se vse pogosteje 
pojavlja vprašanje, kako do prave, kakovostne glasbe.
Določeni filtri obstajajo. Večina spletnih katalogov ponuja 
možnost izbire na podlagi osebnih preferenc. Applov iTunes 
z njihovo pomočjo uporabniku izbere primerno glasbo za 
prenos s spleta, Spotify omogoča neome-
jen dostop do velikanske knjižnice, ki jo 
je mogoče personificirati ... a vseeno je 
količina glasbe za običajnega uporabnika 
neobvladljiva.
Prav izboljšanje uporabniške izkušnje 
je bil tudi cilj združitve dveh velikih ame-
riških podjetij, podjetja za prodajo kon-
certnih vstopnic Ticketfly in spletnega 
radijskega ponudnika Pandora. Slednji je na trgu dlje časa 
kot njegova neposredna konkurenta, Spotify ter Apple Mu-
sic, a je vseeno prisiljen v sodelovanje z drugimi ponudniki 
glasbene industrije. Razlog je ta, da je Apple Music v zadnji 
polovici lanskega leta pridobil več kot 10 milijonov upo-
rabnikov, toliko jih ima tudi Spotify. Pandora ima sicer 78 
milijonov uporabnikov, a zgolj štirje milijoni uporabljajo 
plačljivo radijsko obliko.
Ključna prednost Pandore pred ostalimi tekmeci je bila 
ravno v kakovostnih algoritmih, ki so poslušalcu omogočali 
izbiro in poslušanje glasbe po osebnih preferencah.  Dodano 
vrednost si je še zviševala z vzporednimi informacijami 
o koncertih, izvajalcih, predvsem pa z možnostjo nakupa 
vstopnic (zato tudi združitev s podjetjem Ticketfly), pesmi 
v digitalni in fizični obliki, tudi z neposrednimi sporočili 
samih ustvarjalcev. 
Združeno podjetje je vredno 450 milijonov ameriških 
dolarjev, kar pomeni, da gre za največji tovrstni proces v zgo-
dovini digitalnih glasbenih medijev. Ki pa mora še dokazati 
svojo upravičenost. Ne nazadnje, lani so delnice Pandore 
izgubile 25 odstotkov vrednosti, podjetje pa je ustvarilo 
300-milijonsko izgubo. Na roko jim ne gre niti odločitev 
Facebooka, da bo prav tako vstopil na bogati trg prodaje 
vstopnic. Poleg tega je Pandora dostopna le v Ameriki, Av-
straliji in Novi Zelandiji, kar ji v primerjavi z globalnima 
Facebookom in Apple Music še dodatno otežuje položaj. 
Slednji se je odločil posnemati poslovni model Pandore 
in bo poslušalcem omogočil individualizirano oblikovanje 
radijskih postaj. S svojo razširjenostjo med najmlajšo in 
finančno najmočnejšo generacijo pa bo v bistveni prednosti 
pred Pandoro, ki je najmočneje zasidrana med generacijo, 
starejšo od 34 let in zato tržno že manj zanimivo.
Združevanje poteka tudi na področju časopisnih medijev. 
Pred kratkim je spletni glasbeni magazin Pitchfork prevzela 
založniška korporacija Condé Nast. S tem si je izborila dostop 
do publike, ki jo v svojih številnih tiskanih (in spletnih) 
izdajah ne »pokriva«. Gre za generacijo, rojeno na prelomu 
tisočletja, ki Pitchfork dojema kot kredibilen medij. Spletna 
stran ima mesečno več kot sedem milijo-
nov obiskov, to pa je število, piše Econo-
mist, ki ga Condé Nast z različnimi poskusi 
nagovarjanja milenijske generacije nikoli 
ni uspelo niti približno doseči. 
Vseeno pa tudi ta združitev ni povsem 
brez nevarnosti. Zvesti obiskovalci se bo-
jijo, da bo stran izgubila ostrino, neposre-
dnost, predvsem pa novinarsko neodvi-
snost in verodostojnost. Pitchfork je namreč medij, ki jasno 
in nedvoumno izraža svoja stališča do izvajalcev, s katerimi 
se ne strinja, prav tako je kritičen do mehanizmov globalne 
glasbene industrije. To pa je za konglomerat tipa Condé Nast, 
ki svoje produkte veže na tip »globalnega poslušalca unifor-
mnega srednjega razreda«, lahko kočljiva, nepredvidljiva in 
škodljiva situacija. 
Tako Pandora kot Pitchfork oziroma njuni novi lastniki 
morajo biti zelo pozorni do svojih poslušalcev in bralcev. Za 
oba medija namreč obstaja velika nevarnost, da se iz kredibil-
nih prelevita v medije, ki so podvrženi diktatu korporacij in 
ustvarjanju takšnih in drugačnih modnih trendov, ki imajo 
zgolj en namen – prodajo, ne pa uporabnikovo zadovoljstvo 
in kakovostno bralsko oziroma poslušalsko izkušnjo. 
Kar pa se tiče bitke algoritmov, ključnega orodja za pre-
poznavanje uporabnikovih želja, je jasno, da sta spletna 
velikana Apple in Facebook zaradi vlaganja v tovrstno znanje 
v veliki prednosti. Razumljivo, večji kot si, lažje s pomočjo 
različnih orodij vsiliš lastno mnenje, torej tudi občutek, 
kaj je in kaj ni dobro brati in poslušati. Kar pomeni, da je 
odločitev pravzaprav vedno – težja. A. J. 
Vedno težja pot do dobre glasbe
Ob vstopu v Angkor Panorama Museum, najnovejši 
muzej sodobne umetnosti v kamboškem mestu Siem Reap, 
se obiskovalec ne more izogniti enemu največjih muralov v 
zgodovini slikarstva. Razteza se po celotni stenski površini 
foajeja, obsega velikost štirih košarkarskih igrišč, prikazuje 
1200 let angkorske  zgodovine, v njem pa »nastopa« več 
kot 45000 naslikanih človeških figur. Muzej je odprt od 
lanskega decembra, namenjen pa je predstavitvi enega 
največjih mest v obdobju med 9. in 15. stoletjem. 
Infrastruktura, potrebna za izgradnjo – načrti, denar, 
oblikovanje in umetniki –, pa ne prihaja iz Kambodže, 
temveč iz Severne Koreje oziroma iz največjega severno-
korejskega slikarskega studia Mansudae. Studia, ki se v 
nasprotju s severnokorejsko politično in vojaško oligarhijo 
ne nastavlja soju večinoma zahodnih medijev, temveč s 
svojim umetniškim kredom, predvsem pa delom, pove-
zanim s tradicijo socialnega realizma, ustvarja po vsem 
svetu. Njihova dela krasijo galerije več afriških držav, 
prisotni so na Srednjem vzhodu, v jugovzhodni Aziji, tudi 
v Nemčiji. Muzej v Angkorju je njihov do zdaj največji 
projekt, zgolj mural v foajeju je štiri mesece ustvarjalo 
63 umetnikov.
Studio Mansudae so v Pjongjangu ustanovlili leta 1959, 
danes pa je ena največjih »tovarn« za produkcijo umetnin. 
Zaposluje več kot 4000 ljudi, od tega 800–900 najbolj talen-
tiranih severnokorejskih umetnikov. Ustvarja pravzaprav 
vse umetniške artefakte, namenjene državnemu propa-
gandnemu aparatu. Umetniki studia so tudi edini, ki imajo 
dovoljenje za portretiranje vladajoče družine. Leta 1972 
so na hribu v bližini severnokorejske prestolnice zgradili 
dvajsetmetrski kip »očeta« Severne Koreje, Kim Il Sunga, 
leta 2012 pa poskrbeli, da se je ob njem znašel tudi njegov 
pokojni sin, Kim Džong Il.
V tujini so aktivni od začetka devetdesetih let prejšnjega 
stoletja. V Dakarju so ob petdeseti obletnici neodvisnosti Se-
negala poskrbeli za izdelavo 49 metrov visokega bronastega 
kipa, imenovanega Afriška renesansa, v Frankfurtu pa so po 
izvirnih načrtih poustvarili t. i. Pravljično fontano.
Tokratno sodelovanje je posledica dolgoletnih in dobrih 
odnosov med državama, ki so se začeli v sedemdesetih s 
prijateljstvom med tedanjima voditeljema, Kim ll Sungom 
in kamboškim kraljem Sihanoukom. Leta 1970 je korejski 
voditelj Sihanouku v Pjongjangu ponudil politično zatočišče, 
ki je postalo nekakšna »letna« rezidenca, saj se je vanjo od 
takrat vračal vsako leto. 
Čeprav je studio Mansudae v državni lasti, se v projekte, 
kot je kamboški, ne vmešava. Jasno je, da so ti projekti odvisni 
izključno od kakovosti in da državi zagotavljajo nemajhen 
devizni prihodek. Se pa tokratni projekt od ostalih razlikuje 
v tem, da se studio prvič pojavlja kot investitor, ki bo svoj 
vložek opravičeval s pričakovano visokim prihodkom od 
vstopnin.
Gradnja muzeja, piše New York Times, je del širše turi-
stične strategije, ki si prizadeva razpršiti število turističnih 
zanimivosti. Sicer največja zanimivost v Angkorju je stara 
mestna prestolnica s številnimi templji, v katero pa se v 
zadnjem obdobju zgrinjajo nepregledne množice turistov. 
Samo lani jo je obiskalo več kot 2,5 milijona turistov, še 
pred desetimi leti pa je bilo obiskovalcev zgolj 400.000. 
Galeriji, v katero so vložili 24 milijonov dolarjev, naj bi 
obisk zagotavljala tudi skupna vstopnica za ogled templjev 
in muzeja. A. J.
Prodor severnokorejskega slikarstva
Zvončki in trobentice
Pomladno ime morda zavaja, morda pa tudi ne. Čeprav 
je do pomladi še kar nekaj časa, se v drugi polovici februarja 
v prostorih Cankarjevega doma obeta dogodek, zaradi ka-
terega bodo zimski dnevi vsaj začasno pozabljeni. Že drugo 
leto zapored bo tam namreč potekal enodnevni festival 
slovenske jazzovske ustvarjalnosti. Zvončki in trobentice,  
dogodek, ustanovljen z namenom omogočanja dodatne 
možnosti izražanja in uveljavljanja mlajšim generacijam 
jazzovskih glasbenikov. Ti bodo v enem večeru predstavili 
svoje najnovejše projekte in »dolgometražne« zvočne iz-
daje, ki izhajajo tako pri domačih kot tujih založbah. Vsi, 
ki vas bo pot zanesla v prostore največjega kulturnega 
»zavetišča«, boste soočeni z naslednjimi projekti: Litošt 
(Vitja Balžalorsky, Boštjan Simon, Bojan Krhlanko); Rok 
Zalokar Trio (Rok Zalokar, Dejan Hudoklin, Jože Cesar); 
Jaka Kopač Quartet (Jaka Kopač, Danny Grissett, Josh 
Ginsburg, Willie Jones III); Robert Jukič »Gomme de Jour« 
(Robert Jukič, Jani Moder, Igor Matković, Žiga Kožar). Vse 
skupaj se bo odvijalo 23. Februarja, od 18. ure naprej, na 
dogodke v Štihovi dvorani in Klubu Cankarjevega doma pa 
bo zagotovljen vstop s posebno, festivalsko vstopnico.
Nesos/Otok
Od osrednjega kulturnega praznika pa vse do 3. aprila 
bo v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi na ogled 
razstava Matjaža Počivavška Nesos/Otok. Gre za zadnji 
projekt serije razstav Iz ateljeja, katerih osrednji cilj je pred-
staviti aktualni presek ustvarjanja umetnikov, vključenih 
v stalno razstavo Moderne galerije 20. stoletje. Kontinuitete 
in prelomi. Ta se v letošnjem letu posveča praviloma ki-
parstvu. Matjaž Počivavšek je v stalni razstavi prisoten z 
delom Zrenje teme (1985, marmor in ebenovina), tokratni 
projekt pa se bo med drugim osredotočil na njegova dela, 
izdelana v vosku. 
Misija Arktika
Družina, v kateri so tudi trinajstletna Julia in osem-
letna dvojčka Ida ter Sindre, se preseliti v novo mesto. 
Prilagajanje na novo okolje je težko, in ko se Sindre za-
plete v pretep na šolskem dvorišču, dvojčka zbežita do 
Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni
bližnjega vojaškega oporišča, Julia pa jima sledi. V želji, 
da bi ponovno videli očeta, ki je na misiji, se splazijo v 
helikopter, ki naj bi letel v njegovo bazo. Ko helikopter 
pristane in se otroci skrivoma izkrcajo, pa se zavejo, da 
je nekaj narobe. Prepozno! Ostanejo na Arktiki in boj za 
preživetje se lahko začne. Takšen je zaplet filma, name-
njenega mladim, ki se s sedmo filmsko umetnostjo šele 
bolje spoznavajo. Seveda tudi njihovim staršem, za katere 
pa velja, naj bodo pozorni na dejstvo, da je Misija Arktika 
namenjena starejšim od osem let. Film, ki ga je režirala 
Grethe Bøe-Waal, je prejel nagrado za najboljši film na 
festivalu otroškega filma v Montrealu. 
Kinodvor, od 12. februarja dalje. 
Oranžni abonma 5
Redko je koncertni spored posvečen enemu samemu 
skladatelju, tokrat pa bo koncert v okviru Oranžnega 
abonmaja posvečen delom Roberta Schumanna. Orkester 
Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in 
Komorni zbor Akademije za glasbo bodo pod vodstvom 
dirigenta Philippa von Steinaeckerja odigrali naslednji 
program: Manfred – uvertura, op. 115; Pesem noči za zbor 
in orkester, op. 108; Genoveva – uvertura, op. 81; Simfonija 
št. 2 v C-duru, op. 61. 
Philipp von Steinaecker je dirigent mlajše generacije, 
med drugim je deloval kot asistent Claudia Abbada, sira 
Johna Eliota Gardinerja in sira Simona Rattla, kot čelist 
pa je bil med soustanovitelji Mahlerjevega komornega 
orkestra in član luzernskega festivalskega orkestra. 
11. in 12. februar, Gallusova dvorana Cankarjevega 
doma, ob 19.30.
Tarzan …
… prihaja v Malo dramo! Ni pomota, treba pa je vedeti, 
da gre za uprizoritev, nastalo po literarni predlogi Rokgreja 
in v režiji Eve Nine Lampič. Izhodišče sicer ni daleč od 
izvirnega: Tarzan in Jane v džungli − kaj neki bi se lahko 
dogajalo temu paradigmatičnemu ljubezenskemu paru, 
potem ko je uspešno premagal vse ovire na poti svoje 
ljubezni? ... Zaplet pa seveda je daleč od izvirnega: v »pa-
storalo« se vmeša svetovljanski Mike, razmerje se začne 
krhati ... Ja, gre za komedijo, ki se postopoma spreminja v 
kritiko aktualnega, torej materialističnega sveta. Še igralska 
zasedba tako premiere 19. februarja, ob 20. Uri, kot pono-
vitev: Marko Mandić, Maša Derganc in Uroš Fürst.
Misija Arktika
Jaka Kopač
 10. februarja 2016
5
Dom in svet
Ko je bil prvič v Grenoblu, se je Jess Mateychuk napotil 
naravnost v mestni turistični urad. In ne, ni iskal informacij, 
ki jih za pohajkovanje po mestu potrebuje običajni turist. 
Iskal je znamenitost, ki je Grenoble med spletnimi navdu-
šenci, ki obožujejo tudi literaturo, postavila na prvo mesto. 
Iskal je zadnjo »znamenitost«, zaradi katere se je Kanadčan 
odločil obiskati Grenoble. In jo je tudi našel: črno-rdeč aparat, 
ki spominja na raketo. Bil je navdušen: stal je pred prvim 
avtomatom za tiskanje kratkih zgodb!
Pod napisom »Distributeur d’histoires courtes« je zagledal 
gumbe s številkami ena, tri in pet. Številke označujejo minute, 
ki jih povprečni bralec porabi za branje želene zgodbe. Jess se 
je odločil za srednji, triminutni gumb. Takoj ko ga je pritisnil, 
se je iz reže pod njim prikazal ozek, blagajniškemu računu 
podoben izpis, pardon, triminutna zgodba. »Chambre avec 
vue« avtorice Blandine Buttele je pisalo na vrhu »knjige«. 
Šlo je za dialog med dvema upokojencema. 
Mateychuk, piše New Yorker, je bil nad zgodbo tako nav-
dušen, da se je brez razmišljanja odločil še za eno, za pozneje. 
In še eno in še eno, dokler jih ni imel, kar se bralnega časa 
tiče, za krajši roman. In porabil ves papir.
»Odkar smo ga dobili, se nam dogajajo čudne reči,« je 
njegovo »neskončno« tiskanje spremljal uslužbenec urada. 
» Turisti k nam pridejo samo zato, da z aparatom naredijo 
selfije.« Trenutno je v Grenoblu, kjer živi nekaj več kot 
160.000 prebivalcev, osem avtomatov za tiskanje krat-
kih zgodb. Start-up podjetje Short Edition je oktobra lani 
prototipe postavilo v turistični urad, knjižnico, v prostore 
mestne uprave in socialnega centra. Tisti, ki jih danes želijo 
najeti, to lahko storijo za petsto evrov na mesec, mestu 
jih je uspelo dobiti ceneje, tudi zato, ker so sofinancirali 
razvoj prototipov. 
Uporabniki lahko izbirajo med šeststo shranjenimi krat-
kimi zgodbami, do zdaj so jih natisnili dobrih deset tisoč. 
Christophe Sibieude, eden od ustanoviteljev podjetja Short 
Edition, je prepričan, da je razlog priljubljenosti ta, da avtoma-
ti ponujajo nekaj, kar pametni telefoni in podobne naprave, 
ki jih ves čas nosimo s seboj, ne zmorejo ponuditi. »Pametni 
telefoni so popolnoma zabrisali mejo med našim zasebnim 
in delovnim časom. Papir oziroma nanj natisnjena kratka 
zgodba je korak stran od delovnega časa, pomeni čas zase, 
istočasno pa tudi odmik od vseprisotne tehnologije. Hkrati 
ima še estetski učinek.«
Francozi so narod pisateljev. Raziskava iz leta 2013 je 
pokazala, da je sedemnajst odstotkov državljanov v življenju 
napisalo vsaj eno (praviloma neobjavljeno) literarno besedilo. 
V Short Edition so se že leta 2011 odločili, da piscem  ponu-
dijo možnost objave besedil tako na spletu kot s pomočjo 
avtomatov. Doslej jim je uspelo zbrati več kot deset tisoč 
zgodb, ki jih je mogoče prebrati na njihovi spletni strani. 
Bralci imajo tudi možnost ocenjevanja, na podlagi kate-
rega se v podjetju odločijo, katera dela bodo izdali v obliki 
elektronskih in/ali zvočnih knjig, več jih je v sodelovanju s 
»klasičnimi« založbami izšlo tudi v tiskani obliki. 
Do avtomata za razdeljevanje zgodbe se prebijejo le naj-
boljše. Sistem je zelo tekmovalen, je prepričan Xavier Bray, 
avtor zgodbe La Forme, ki jo je mogoče najti v avtomatu. 
Preden se je Bray odločil poslati zgodbo na Short Edition, 
je več let objavljal na svojem Facebook profilu. 
Ideja za izdelavo avtomata se je pojavila leta 2013, ko je 
ekipa podjetja Short Stories zaradi časovne stiske namesto 
na kosilo zavila pred avtomat s sendviči in brezalkoholnimi 
pijačami. Nekdo od ekipe je rekel, da bi bilo idealno, če bi 
namesto čokolade za posladek lahko naročil kratko zgodbo. 
To je bilo dovolj za razvoj prototipa, za katerega so potrebovali 
eno leto, za javnost pa je bil pripravljen lansko jesen.
Medijski odziv je bil takojšen in nepričakovano velik. 
»V nekaj mesecih je novica o avtomatu postala spletni hit, 
o njem so pisali spletni in tiskani mediji po vsem svetu. Do 
zdaj je bilo napisanih več kot 300 člankov,« pravi Sibieude. 
»Vedno več je konkretnega povpraševanja. Zanimanje so 
pokazala vodstva bolnišnic, železniških postaj, letališč, te-
matskih parkov, muzejev ...«
Za zdaj je Grenoble edino mesto, v katerem si je mogoče 
postreči z zgodbo iz avtomata. Za župana Erica Piolla je bila 
postavitev eden od načinov, kako prebivalcem približati 
kulturo. Zanj aparat pomeni krepitev vezi med mestom in 
občani.
»Domišljija in pisana beseda se v zadnjem obdobju vračata 
v javne prostore,« je prepričana arhitektka in urbanist-
ka Corinne Langlois. Langloisova je bila ena od pobudnic 
novoletne akcije leta 2014 v Toulousu, kjer so prebivalci 
mesta svoje na papir izpisane novoletne želje lahko obesili 
na novoletne jelke, postavljene po različnih mestnih trgih. 
Vedno več mest oglasne površine namenja literaturi, tako 
prozi kot poeziji. Tako v Londonu kot v Parizu in New Yorku 
je na oglasnih površinah podzemnih železnic najti številne 
navedke iz literarnih del. »Ljudje v ekstremno urbaniziranih 
sredinah takšen 'odklop' enostavno potrebujejo,« je prepri-
čana Langloisova.    
Aparat v grenobelskem turističnem uradu ima že več 
stalnih strank, ki po zgodbo pridejo vsaj dvakrat tedensko. 
V knjižnici je podobno, saj so printi kratkih zgodb odlični 
tudi kot označevalci strani ... V Short Edition upajo, da jim 
bo s projektom uspelo prodreti tudi v tujino. Za zdaj so dobili 
povpraševanje iz Tunizije, Avstralije in Združenih držav 
Amerike, aparate preizkušajo številna francoska podjetja, 
pripravljajo pa tudi angleško verzijo, s katero bo mogoče po 
besedah Sibieuda šele zares načrtovati prodor na globalni trg. 
Njegova želja je jasna: »Aparat v vsak Starbucks!« A. J.  
Kratke zgodbe iz – avtomata
Zvončki in trobentice
Pomladno ime morda zavaja, morda pa tudi ne. Čeprav 
je do pomladi še kar nekaj časa, se v drugi polovici februarja 
v prostorih Cankarjevega doma obeta dogodek, zaradi ka-
terega bodo zimski dnevi vsaj začasno pozabljeni. Že drugo 
leto zapored bo tam namreč potekal enodnevni festival 
slovenske jazzovske ustvarjalnosti. Zvončki in trobentice,  
dogodek, ustanovljen z namenom omogočanja dodatne 
možnosti izražanja in uveljavljanja mlajšim generacijam 
jazzovskih glasbenikov. Ti bodo v enem večeru predstavili 
svoje najnovejše projekte in »dolgometražne« zvočne iz-
daje, ki izhajajo tako pri domačih kot tujih založbah. Vsi, 
ki vas bo pot zanesla v prostore največjega kulturnega 
»zavetišča«, boste soočeni z naslednjimi projekti: Litošt 
(Vitja Balžalorsky, Boštjan Simon, Bojan Krhlanko); Rok 
Zalokar Trio (Rok Zalokar, Dejan Hudoklin, Jože Cesar); 
Jaka Kopač Quartet (Jaka Kopač, Danny Grissett, Josh 
Ginsburg, Willie Jones III); Robert Jukič »Gomme de Jour« 
(Robert Jukič, Jani Moder, Igor Matković, Žiga Kožar). Vse 
skupaj se bo odvijalo 23. Februarja, od 18. ure naprej, na 
dogodke v Štihovi dvorani in Klubu Cankarjevega doma pa 
bo zagotovljen vstop s posebno, festivalsko vstopnico.
Nesos/Otok
Od osrednjega kulturnega praznika pa vse do 3. aprila 
bo v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi na ogled 
razstava Matjaža Počivavška Nesos/Otok. Gre za zadnji 
projekt serije razstav Iz ateljeja, katerih osrednji cilj je pred-
staviti aktualni presek ustvarjanja umetnikov, vključenih 
v stalno razstavo Moderne galerije 20. stoletje. Kontinuitete 
in prelomi. Ta se v letošnjem letu posveča praviloma ki-
parstvu. Matjaž Počivavšek je v stalni razstavi prisoten z 
delom Zrenje teme (1985, marmor in ebenovina), tokratni 
projekt pa se bo med drugim osredotočil na njegova dela, 
izdelana v vosku. 
Misija Arktika
Družina, v kateri so tudi trinajstletna Julia in osem-
letna dvojčka Ida ter Sindre, se preseliti v novo mesto. 
Prilagajanje na novo okolje je težko, in ko se Sindre za-
plete v pretep na šolskem dvorišču, dvojčka zbežita do 
Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni
bližnjega vojaškega oporišča, Julia pa jima sledi. V želji, 
da bi ponovno videli očeta, ki je na misiji, se splazijo v 
helikopter, ki naj bi letel v njegovo bazo. Ko helikopter 
pristane in se otroci skrivoma izkrcajo, pa se zavejo, da 
je nekaj narobe. Prepozno! Ostanejo na Arktiki in boj za 
preživetje se lahko začne. Takšen je zaplet filma, name-
njenega mladim, ki se s sedmo filmsko umetnostjo šele 
bolje spoznavajo. Seveda tudi njihovim staršem, za katere 
pa velja, naj bodo pozorni na dejstvo, da je Misija Arktika 
namenjena starejšim od osem let. Film, ki ga je režirala 
Grethe Bøe-Waal, je prejel nagrado za najboljši film na 
festivalu otroškega filma v Montrealu. 
Kinodvor, od 12. februarja dalje. 
Oranžni abonma 5
Redko je koncertni spored posvečen enemu samemu 
skladatelju, tokrat pa bo koncert v okviru Oranžnega 
abonmaja posvečen delom Roberta Schumanna. Orkester 
Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in 
Komorni zbor Akademije za glasbo bodo pod vodstvom 
dirigenta Philippa von Steinaeckerja odigrali naslednji 
program: Manfred – uvertura, op. 115; Pesem noči za zbor 
in orkester, op. 108; Genoveva – uvertura, op. 81; Simfonija 
št. 2 v C-duru, op. 61. 
Philipp von Steinaecker je dirigent mlajše generacije, 
med drugim je deloval kot asistent Claudia Abbada, sira 
Johna Eliota Gardinerja in sira Simona Rattla, kot čelist 
pa je bil med soustanovitelji Mahlerjevega komornega 
orkestra in član luzernskega festivalskega orkestra. 
11. in 12. februar, Gallusova dvorana Cankarjevega 
doma, ob 19.30.
Tarzan …
… prihaja v Malo dramo! Ni pomota, treba pa je vedeti, 
da gre za uprizoritev, nastalo po literarni predlogi Rokgreja 
in v režiji Eve Nine Lampič. Izhodišče sicer ni daleč od 
izvirnega: Tarzan in Jane v džungli − kaj neki bi se lahko 
dogajalo temu paradigmatičnemu ljubezenskemu paru, 
potem ko je uspešno premagal vse ovire na poti svoje 
ljubezni? ... Zaplet pa seveda je daleč od izvirnega: v »pa-
storalo« se vmeša svetovljanski Mike, razmerje se začne 
krhati ... Ja, gre za komedijo, ki se postopoma spreminja v 
kritiko aktualnega, torej materialističnega sveta. Še igralska 
zasedba tako premiere 19. februarja, ob 20. Uri, kot pono-
vitev: Marko Mandić, Maša Derganc in Uroš Fürst.
Prizadevanje staršev, da bi bili pri otroku 
priljubljeni, je izrazito egocentričen projekt, 
pri katerem se otrok ničesar ne nauči o 
vrednotah. Kot bi mu dajali samo sladkarije 
namesto hranilnih jedi. Vsak odnos, pri 
katerem se ena stran nenehno trudi, da 
bi ugajala drugi, drsi v katastrofo.
Jasper Juul, 
strokovnjak za 
vzgojo,  
v Mladini  
(5. 2. 2016) o 
partnerskem 
sobivanju z 
otrokom.
Philipp von Steinaecker
6
Dialogi
 10. februarja 2016
Pasivnost je odlično 
Politično orodje
GreGor Bauman
n
iti ne tako dolgo nazaj je Miha Blažič - N'Toko 
v eni izmed svojih gostobesednih pesmi – res-
da v drugačnem kontekstu – samoironično 
ugotavljal, da ne obstaja. Že takrat seveda to ni 
bilo res, danes je še toliko manj. Že preprosto 
guglanje njegovega vzdevka nam namreč 
izstreli množico gesel, kjer pisna razmišljanja (pri)dobivajo 
vedno večje število zadetkov; celo več kot dolgoletno plodno 
glasbeno ustvarjanje. To je davek njegove povečane družbene 
angažiranosti – in nič ne kaže, da bo kmalu drugače. N'Toko 
tako hkrati obstaja v več dimenzijah, znotraj katerih ne glede 
na obliko redno podaja svoja mnenja, na nas pa je, da se z 
njim strinjamo ali pa ne.    
Pred časom sem ob bok recenzije albuma Mind Business 
zapisal, da zaradi razvitih brihtnih misli prav nič ne bi škodila 
večja pojavnost N'Toka v javnem diskurzu. Zdaj ga imamo. 
Kako se spopadate z novo oziroma dodatno vlogo? 
Ta pozicija je lahko nevarna. Ko izhajaš iz določene pre-
teklosti javne osebnosti in se še dodatno aktiviraš, mediji 
nekaj takšnega brez odlašanja pograbijo. Zanje takoj postaneš 
obraz. Povežejo te z neko ciljno publiko, in karkoli se dogaja 
v njeni interesni sferi – na primer vse to, kar zanima hipije –, 
sem brez dodatnega razmisleka izbran kot dežurna oseba za 
komentiranje. Ljudje začnejo vsakršno družbeno dogajanje 
doživljati skozi komentarje enih in istih posameznikov, kar 
je seveda zavajajoče. Iz tega, da si povsod zraven ali moraš 
o vsem izraziti mnenje, hitro nastane poklic; in to ni tisto, 
kar bi si jaz v življenju želel. Pomembneje mi je, da se stvari 
spreminjajo na bolje, ne pa da imam jaz kariero komenta-
torja slabega stanja. Pri sebi se veliko ukvarjam s to dvojno 
vlogo. Vem tudi, da izpostavljenost kot taka ne pomeni prav 
nič! Sem le še ena go to faca za medije, ko hočejo na najbolj 
enostaven način pokriti neko zgodbo. Družbena analiza me 
zanima že od nekdaj, vendar je ustroj medijev takšen, da 
je največ, kar se iz komentiranja izcimi, kariera nekaterih 
posameznikov. Na tej točki sem trenutno in iščem poti proti 
bolj konstruktivnemu aktivizmu. 
Vseeno ne morete zanikati, da ima pisanje kolumn v 
javnosti veliko večji odmev kot vaše glasbeno udejstvo-
vanje. 
Sprva me je ta razkorak presenetil, vendar je povsem logi-
čen. Ustvarjam pač zelo specifično glasbo, ki ni všeč blazno 
širokim množicam. Zaradi estetskih razlogov je omejena na 
manjše, zaprte kroge. Precejšnja ovira je že to, da je mnogim 
ljudem moj glas presneto zoprn. Kaj naj naredim? Tega ne 
morem premagati, tako pač je. Česar se ne da poslušati, mi-
sli, ki jih nekdo ne more prebaviti v glasbeni obliki, mnogo 
lažje konzumira v pisni obliki. Kolumne so z vidika mojega 
glasbenega žanra precej bolj široka forma, ki doseže večje 
število ljudi. 
Kaj pa to spoznanje pove o odnosu do malce drugačne 
glasbe v našem prostoru. Ne nazadnje je vaše kolumne 
mogoče tolmačiti kot podaljšek vaše poezije in obratno, 
seveda.  
Osebno glasbi ne bi pripisoval večjega družbenega pome-
na, sploh pa ne bi družbe ocenjeval po tem, ali ji je določena 
glasba všeč ali ne. Država z odlično razvito in sofisticirano 
kulturno sceno je namreč v svojem resničnem delovanju 
lahko še vedno zelo fašistoidna. Umetniki pogosto zapademo 
v neplodno sklepanje, da je, če ljudem ali državi ni všeč naše 
ustvarjanje ali se ne počutimo dovolj cenjeni, to znak splošne 
družbene zaostalosti. To je zelo nevarna poenostavitev. 
Mislite, da bo s pravkar sprejetimi nacionalnimi kvotami 
predvajanja slovenske glasbe situacija kaj boljša?
Tako iz javnega mnenja kot iz stališč mnogih glasbenikov 
je jasno razvidno, da skoraj nihče ne mara kvot. Predsta-
vljajo namreč zelo nepriljubljen poseg v medijsko tkivo in 
so v svojem pravem bistvu tudi precej neživljenjske. Kar 
sam opažam okoli debate, je preveliko poenostavljanje. Ne 
eni strani je skupina ljudi, ki govori o naši biti, o našem 
nacionalnem interesu, na drugi pa tisti, ki parlamentirajo 
o posegu politike v uredniško avtonomijo. In eni in drugi 
nakladajo! Prvič: uredniške avtonomije v Sloveniji že dolgo 
ni več, zato se nehajmo slepiti s tem, da so jo ubile pravkar 
sprejete kvote. V javnosti se je namreč v zadnjem času 
ustvarila napačna slika, da je pred tem glasbena obzorja 
širilo cel kup mladih urednikov entuziastov. Ni bilo tako! 
Lokalne radijske postaje so propadle na račun centrali-
ziranih konglomeratov, ki v eter spuščajo uniformirane 
play-liste, nobene uredniške avtonomije ni. Tu je še nacio-
nalka – in nacionalka je slaba. Tam imamo urednike, ki so 
si sprivatizirali delovna mesta in na njih vztrajajo že zelo 
dolgo časa; in pogosto so daleč od tega, da bi dovoljevali 
popolno avtonomijo ostalim. 
Zato argument s posegom v uredniško svobodo ni kon-
struktiven. Ne razrešuje problema, ki ga dejansko imamo 
na glasbeni sceni. Nič bolj ga ne razrešujejo kvote. Ople-
tanje z nacionalnim interesom je navadno sranje, ki se ga 
uporablja, če zelo poenostavim, za boj z Leom Oblakom 
in njegovim radijskim imperijem. In ena in druga stran 
delata zgolj za lastne interese, ne pa za poslušalce in ra-
zvoj glasbe. Ironija je, da so tisti redki uredniki, ki imajo 
avtonomijo in delajo kreativno, pravzaprav največje žrtve 
tega butastega zakona. Problem je povsem drugje. Nikoli 
se ne vprašamo, zakaj mediji s progresivnimi vsebinami in 
uredniško svobodo v tej državi ne morejo preživeti. V tem 
moramo poiskati pravi odgovor, ne pa pri izpostavljenih 
enostranskih argumentih.   
Ali z novimi kvotami lahko pričakujemo kaj več N'Toka 
na radijskih frekvencah?
Ne. Tisti dve radijski postaji, ki sta me rolali do zdaj, me 
bosta – upam, da – rolali tudi naprej, razen če se nisem s 
pravkar povedanim zameril kakšnemu uredniku. Dodatne 
kvote me nikakor ne bodo izstrelile na druge frekvence, o 
tem sem prepričan. 
So vas pa iz obrobja v širši javni prostor izstrelile vstaje ob 
koncu leta 2012. Jih je mogoče razumeti kot izhodišče vašega, 
od takrat vedno pogostejšega javnega izpostavljanja? 
Vstaje definitivno predstavljajo začetek mojega neglas-
benega delovanja. Resda sem se že pred tem dokaj pogosto 
oglašal na blogu, a šele vstaje so – ne samo meni, tudi drugim 
posameznikom moje generacije – postavile novo platformo, 
saj so se pokazale kot priložnost, da še mi povemo, kaj nas 
moti. Do tistega trenutka nismo imeli priložnosti povedati 
svojega mnenja. Vstaje so bile konec cinizma moje generacije. 
Preprosto se je bilo treba odločiti: ali biti zraven, se boriti 
in zahtevati spremembe ali brezbrižno sedeti v fotelju in 
v nedogled pametovati. Odločitev za prisotnost je veliko 
ljudem pomagala vstopiti v civilno delovanje.  
Vam je vstajniška prepoznavnost kaj pomagala pri »raz-
cvetu« glasbene kariere?
Niti ne, prej narobe. V Sloveniji nihče ni strašansko slaven, 
N'Toko pa še najmanj. Ljudje me ne zalezujejo ali ustavljajo 
na ulicah, življenje se ti bistveno ne spremeni, če se na vsake 
toliko časa pojaviš v nekaterih časopisih. Če dobro pomislim, 
moja druga medijska pojavnost na glasbo vpliva slabo, saj 
imam premalo časa zanjo. Druge dejavnosti, enako kot glasba, 
namreč terjajo celega človeka, zato v glasbenem polju nisem 
več toliko produktiven, kot sem bil še pred nekaj leti. 
V našem okolju je priljbljenost dvorezen meč. Takoj ko 
nekomu uspe, mu pripnejo etiketo, da se je prodal. Ta trend 
nestrpnosti je prav tako močno prisoten znotraj alternativne 
kulture. Kakšne so vaše izkušnje?  
Vem, da so to dogaja, vendar tega nisem doživel na lastni 
koži. Ko mi je s tretjim albumom Parada ljubezni nekoliko 
uspelo razširiti avditorij, mi je zamerilo zelo malo prvotne 
publike. Glasba kot taka namreč ni bila komercialno narav-
nana ali vsebina kakorkoli prilagojena. Prodaš se v tistem 
trenutku, ko začneš razmišljati, kaj bo ljudem všeč, in ne, kaj 
hočeš povedati. Dokler nepreračunljivo govoriš, kar misliš 
povedati, te ljudje spoštujejo. S katere scene prihajaš, je v 
tem primeru povsem nepomembno. 
Ste kdaj imeli občutek, da ste šli korak predaleč, da je bila 
kakšna vaša izjava napačno tolmačena ali da s povedanim 
niste bili dovolj jasni?
V večjih medijih, kjer se pojaviš le s stavkom ali dvema, 
se to pogosto dogaja. Težko je v samo nekaj sekundah po-
vedati ali obrazložiti neko kompleksno stvar. To je veščina, 
ki je sam nimam dobro razvite ali docela izdelane, zato sem 
prepogosto izpadel kot enoplasten obraz nečesa. Urednikom 
je bolj pomembno, da si se na povabilo odzval, ne pa, kaj si 
hotel povedati. Velikokrat mi je zato pozneje žal, saj stvari 
niso izpadle tako, kot sem si želel. Zato sem postal veliko 
bolj pazljiv pri svojih izjavah.     
Koliko je potem pri vas prisotna samocenzura? 
Samocenzuriram se v primerih, ko začutim, da preveč 
poenostavljam. Ko sem začel pisati o družbenih temah, 
sem takoj zavzel militantno pravičniško obrambno držo in 
posledično v nabrani ihti bleknil prav vse, kar mi je v danem 
trenutku padlo na pamet. Kmalu sem spoznal, da stvari niso 
tako enostavne oziroma kako kompleksni so pravzaprav 
družbeni odnosi, skozi katere se ni mogoče prebiti ali jih 
razrešiti z eno na hitro sestavljeno parolo. Poenostavitve 
so zato prva stvar, ki se jih otepam. Po drugi strani vsakdo 
izmed nas kdaj taktično izbira strani, ko kritiziramo posa-
meznike. V Sloveniji je namreč zelo lahko v kateremkoli 
trenutku potunkati kogarkoli. In občutek moči ob takšnem 
početju je res odličen, priznam. A na koncu spoznaš, da je 
lažje sestaviti moralistično kritiko o nekom, ki bi nekaj moral 
narediti, pa ni, kot pa predstaviti resnejšo analizo problema. 
Če nočeš imeti kariere dežurnega pravičnika, temveč hočeš 
poiskati vzvode za spreminjanje družbe, stvar hitro postane 
bolj kompleksna. V družbi ni dobrih in čistih ljudi, so le bolj 
pozitivne in negativne smeri, med katerimi človek lahko 
izbira in se odloča.    
Govora je torej o – če si kot primer sposodim naslov 
filma Sergia Leoneja, Il Buono Il Brutto Il Cattivo – dobrem, 
umazanem in zlem prototipu človeka. 
Natanko tako. Vsi bi radi videli, da bi med dobrimi in sla-
bimi ljudmi izbrali dobre, in potem bi bilo vse dobro. Takšnih 
ljudi ni! To lažno sliko ustvarjamo tudi »čisti« komentatorji, 
ki lebdimo na oblakih in kažemo s prstom naokoli. To je 
neproduktivna moralizatorska drža, ki mi gre na živce. 
Problem namreč nastane, ko se iz osebne preusmeriš na 
politično raven. Takrat postaneš pristranski in zelo taktiziraš; 
ne udrihaš po šibkejšem, četudi bi si to zaslužil. 
Vsi ljudje, tudi sam, si včasih zaslužimo ostro kritiko. 
Ko sem govoril o kvotah, v tej zgodbi ni nikogar, ki si ne 
zasluži, da bi se udrihalo po njem. A v resničnem svetu 
morajo akterji pač izbrati stran in se odločiti, katerega od 
možnih scenarijev bi raje videli. Družbeni komentatorji pa 
sami sebe povzdignemo v pravičniški oblak. Izberemo nekaj 
tarč, v katere streljamo, a pri tem ljudem ne predložimo 
nobenega možnega načina delovanja, da bi bilo kaj dru-
gače. Tako jih pasiviziramo ali pa jim sistemske probleme 
preoblečemo v poenostavljene zgodbe o »pokvarjenosti« 
tega ali onega funkcionarja. Zato se stvari ne spreminjajo, 
ker sami živimo v iluziji, v kateri dejansko mislimo, da 
s komentiranjem lahko odstranimo nekega bad guya in 
potem bo vse boljše in drugače. Ne, ne bo! Ko bo na izpra-
znjeno mesto prišel naš good guy, se bo prejšnja politika z 
enakimi sredstvi nadaljevala.  
Dejansko se vedno najde kdo, ki mu ni prav, kako raz-
mišljate. 
Osebno zagovarjam politično korektnost, saj se mi zdi 
prav, da ljudje na liberalni strani, ki recimo nasprotujejo 
Miha Blažič - N'Toko, raper, bloger in kolumnist
Če Po LiTiČNA KoreKTNo ST 
Po STANe NAše ZADNJe S reDSTV o 
ZA bo J Pro Ti Po JAVo M r ASiZMA, 
SeKSiZMA iN šoV iNiZMA, Po TeM 
SMo To V o JNo i ZGubiL i.
šovinizmu, rasizmu ali homofobiji, najprej sebi postavijo 
visoke kriterije. Včasih tem kriterijem na zadostim in se 
zgodi, da me napade kaka feministka ali kdo drug z opozo-
rilom, kaj sem rekel ali zapisal narobe. V tistem trenutku se 
resda počutim napadenega, a kritika je pogosto upravičena 
in jo razumem. Namreč, naslednjič, ko bom pisal o tem, 
bom vedel, da obstaja tudi ta dimenzija. Problem nastane, 
ko v politični korektnosti začnemo videti nekaj, kar samo 
po sebi spreminja družbo. Ko začnemo mešati rasistične 
izjave s tem, da naša država izvaja rasistično politiko. Vse 
negativno v državi, na primer sistemski rasizem do tuj-
cev, preslikamo na skupino nestrpnih desničarjev, ki jih 
moramo izobraziti. Tudi če bi bilo to mogoče, s tem ne 
bi rešili ničesar, kajti naša navzven zelo liberalna, lepo 
artikulirana in humanistična vlada je tista, ki diskriminira 
begunce na veliko bolj otipljiv način kot nekaj primitivcev 
na internetu. Ta diskriminacija ni posledica neizobraženosti 
posameznikov, ampak je vgrajena v kapitalistični sistem. 
Če politična korektnost postane naše zadnje sredstvo za 
boj proti pojavom rasizma, seksizma in šovinizma, potem 
smo to vojno izgubili. 
Na drugi strani pa me moti ponavljanje iluzije, da živi-
mo pod nekakšno diktaturo politične korektnosti. Saj to 
ni res! Povsem svobodno lahko rečeš, karkoli hočeš; in če 
ti bo nekdo v komentarju malce zasikal, to še ne pomeni, 
da te bodo poslali na Goli otok. Ni res, da o islamu ne smeš 
ničesar reči. Če bi res obstajala kakšna družbena varovalka 
proti sovražnemu govoru, potem Reporterja in Demokracije 
že davno ne bi bilo več.   
Vseeno mislim, da je dežurnih iskalcev dlak v jajcu pri 
nas preveč in se obnašajo enako nestrpno kot tisti, ki jim 
nestrpnost očitajo.  
Ne smemo vseh oblik nestrpnosti metati v isti koš, ker 
nimajo enakih učinkov. Zakaj se recimo moški, ki mu ženska 
očita šovinizem, obnaša, kot da se mu je zgodila ne vem ka-
kšna krivica? Kaj pa je pravzaprav utrpel? Je izgubil službo? 
Je bil fizično napaden ali posiljen? Ne, ženske so tiste, ki so 
dnevno izpostavljene objektivizaciji, ponižanju in ki so v 
Moja druga Medijska pojavnost 
na glasbo vpliva slabo, saj iMaM 
preMalo časa zanjo. druge 
dejavnosti, enako kot glasba, 
naMreč terjajo celega človeka, 
zato v glasbeneM polju niseM 
več toliko produktiven.
 10. februarja 2016
7
Dialogi
Pasivnost je odlično 
Politično orodje
Ste kdaj imeli občutek, da ste šli korak predaleč, da je bila 
kakšna vaša izjava napačno tolmačena ali da s povedanim 
niste bili dovolj jasni?
V večjih medijih, kjer se pojaviš le s stavkom ali dvema, 
se to pogosto dogaja. Težko je v samo nekaj sekundah po-
vedati ali obrazložiti neko kompleksno stvar. To je veščina, 
ki je sam nimam dobro razvite ali docela izdelane, zato sem 
prepogosto izpadel kot enoplasten obraz nečesa. Urednikom 
je bolj pomembno, da si se na povabilo odzval, ne pa, kaj si 
hotel povedati. Velikokrat mi je zato pozneje žal, saj stvari 
niso izpadle tako, kot sem si želel. Zato sem postal veliko 
bolj pazljiv pri svojih izjavah.     
Koliko je potem pri vas prisotna samocenzura? 
Samocenzuriram se v primerih, ko začutim, da preveč 
poenostavljam. Ko sem začel pisati o družbenih temah, 
sem takoj zavzel militantno pravičniško obrambno držo in 
posledično v nabrani ihti bleknil prav vse, kar mi je v danem 
trenutku padlo na pamet. Kmalu sem spoznal, da stvari niso 
tako enostavne oziroma kako kompleksni so pravzaprav 
družbeni odnosi, skozi katere se ni mogoče prebiti ali jih 
razrešiti z eno na hitro sestavljeno parolo. Poenostavitve 
so zato prva stvar, ki se jih otepam. Po drugi strani vsakdo 
izmed nas kdaj taktično izbira strani, ko kritiziramo posa-
meznike. V Sloveniji je namreč zelo lahko v kateremkoli 
trenutku potunkati kogarkoli. In občutek moči ob takšnem 
početju je res odličen, priznam. A na koncu spoznaš, da je 
lažje sestaviti moralistično kritiko o nekom, ki bi nekaj moral 
narediti, pa ni, kot pa predstaviti resnejšo analizo problema. 
Če nočeš imeti kariere dežurnega pravičnika, temveč hočeš 
poiskati vzvode za spreminjanje družbe, stvar hitro postane 
bolj kompleksna. V družbi ni dobrih in čistih ljudi, so le bolj 
pozitivne in negativne smeri, med katerimi človek lahko 
izbira in se odloča.    
Govora je torej o – če si kot primer sposodim naslov 
filma Sergia Leoneja, Il Buono Il Brutto Il Cattivo – dobrem, 
umazanem in zlem prototipu človeka. 
Natanko tako. Vsi bi radi videli, da bi med dobrimi in sla-
bimi ljudmi izbrali dobre, in potem bi bilo vse dobro. Takšnih 
ljudi ni! To lažno sliko ustvarjamo tudi »čisti« komentatorji, 
ki lebdimo na oblakih in kažemo s prstom naokoli. To je 
neproduktivna moralizatorska drža, ki mi gre na živce. 
Problem namreč nastane, ko se iz osebne preusmeriš na 
politično raven. Takrat postaneš pristranski in zelo taktiziraš; 
ne udrihaš po šibkejšem, četudi bi si to zaslužil. 
Vsi ljudje, tudi sam, si včasih zaslužimo ostro kritiko. 
Ko sem govoril o kvotah, v tej zgodbi ni nikogar, ki si ne 
zasluži, da bi se udrihalo po njem. A v resničnem svetu 
morajo akterji pač izbrati stran in se odločiti, katerega od 
možnih scenarijev bi raje videli. Družbeni komentatorji pa 
sami sebe povzdignemo v pravičniški oblak. Izberemo nekaj 
tarč, v katere streljamo, a pri tem ljudem ne predložimo 
nobenega možnega načina delovanja, da bi bilo kaj dru-
gače. Tako jih pasiviziramo ali pa jim sistemske probleme 
preoblečemo v poenostavljene zgodbe o »pokvarjenosti« 
tega ali onega funkcionarja. Zato se stvari ne spreminjajo, 
ker sami živimo v iluziji, v kateri dejansko mislimo, da 
s komentiranjem lahko odstranimo nekega bad guya in 
potem bo vse boljše in drugače. Ne, ne bo! Ko bo na izpra-
znjeno mesto prišel naš good guy, se bo prejšnja politika z 
enakimi sredstvi nadaljevala.  
Dejansko se vedno najde kdo, ki mu ni prav, kako raz-
mišljate. 
Osebno zagovarjam politično korektnost, saj se mi zdi 
prav, da ljudje na liberalni strani, ki recimo nasprotujejo 
Miha Blažič - N'Toko, raper, bloger in kolumnist
šovinizmu, rasizmu ali homofobiji, najprej sebi postavijo 
visoke kriterije. Včasih tem kriterijem na zadostim in se 
zgodi, da me napade kaka feministka ali kdo drug z opozo-
rilom, kaj sem rekel ali zapisal narobe. V tistem trenutku se 
resda počutim napadenega, a kritika je pogosto upravičena 
in jo razumem. Namreč, naslednjič, ko bom pisal o tem, 
bom vedel, da obstaja tudi ta dimenzija. Problem nastane, 
ko v politični korektnosti začnemo videti nekaj, kar samo 
po sebi spreminja družbo. Ko začnemo mešati rasistične 
izjave s tem, da naša država izvaja rasistično politiko. Vse 
negativno v državi, na primer sistemski rasizem do tuj-
cev, preslikamo na skupino nestrpnih desničarjev, ki jih 
moramo izobraziti. Tudi če bi bilo to mogoče, s tem ne 
bi rešili ničesar, kajti naša navzven zelo liberalna, lepo 
artikulirana in humanistična vlada je tista, ki diskriminira 
begunce na veliko bolj otipljiv način kot nekaj primitivcev 
na internetu. Ta diskriminacija ni posledica neizobraženosti 
posameznikov, ampak je vgrajena v kapitalistični sistem. 
Če politična korektnost postane naše zadnje sredstvo za 
boj proti pojavom rasizma, seksizma in šovinizma, potem 
smo to vojno izgubili. 
Na drugi strani pa me moti ponavljanje iluzije, da živi-
mo pod nekakšno diktaturo politične korektnosti. Saj to 
ni res! Povsem svobodno lahko rečeš, karkoli hočeš; in če 
ti bo nekdo v komentarju malce zasikal, to še ne pomeni, 
da te bodo poslali na Goli otok. Ni res, da o islamu ne smeš 
ničesar reči. Če bi res obstajala kakšna družbena varovalka 
proti sovražnemu govoru, potem Reporterja in Demokracije 
že davno ne bi bilo več.   
Vseeno mislim, da je dežurnih iskalcev dlak v jajcu pri 
nas preveč in se obnašajo enako nestrpno kot tisti, ki jim 
nestrpnost očitajo.  
Ne smemo vseh oblik nestrpnosti metati v isti koš, ker 
nimajo enakih učinkov. Zakaj se recimo moški, ki mu ženska 
očita šovinizem, obnaša, kot da se mu je zgodila ne vem ka-
kšna krivica? Kaj pa je pravzaprav utrpel? Je izgubil službo? 
Je bil fizično napaden ali posiljen? Ne, ženske so tiste, ki so 
dnevno izpostavljene objektivizaciji, ponižanju in ki so v 
mnogih življenjskih situacijah podrejene moškim. Mar niso 
bolj upravičene do nestrpnosti kot nekdo, ki se z njihovo 
podrejenostjo okorišča?
Kje torej vidite ločnico med satiro in sovražnim govo-
rom?
Satiro razumem in jo podpiram, če je usmerjena navzgor, 
proti močnejšim oziroma strukturam oblasti. V nasprotnem 
primeru, če je obrnjena navzdol, proti šibkejšim, gre za čisto 
diskriminacijo. 
Ne gre tudi v tem primeru za obliko diskriminacije, saj 
naj bi vse ljudi obravnavali enako?
Ne, ker nismo vsi enaki. Eni imajo več kot drugi. To je 
problem mnogih današnjih analiz družbe. Da se obnašajo, 
kot da neenakost ne obstaja. 
Nedavno ste mnoge prestrašili z izjavo, da nas naša 
država pelje v vojno. Smo vojni že kaj bližje? 
Slovenija je kot članica Nata že dolgo v vojni, to smo 
podpisali s pridružitvijo in to odgovornost moramo pre-
vzeti. Šokantno se mi zdi spoznanje, da ljudje pri nas ne 
vedo, da so bile naše enote prisotne v Afganistanu ali v 
Maliju. Ko se v Evropi zgodi teroristični napad, so mnogi 
šokirani. Kot da bi napad prišel tako rekoč od nikoder. Ne 
zavedajo se, da so z ljudmi, ki so napad izvedli, v vojni že 
zelo dolgo časa. Ko predsednik Hollande izjavi, da »Francija 
napoveduje vojno«, se obnaša, kot da ne bi bila v vojni že 
desetletja! Toliko ljudi, kot jih teroristi v enem letu pobijejo 
v Evropi, v Siriji umre vsak dan. V vse te države smo se 
vmešavali, jih bombardirali in pomagali stopnjevati nasilje. 
Slovenija je del te zgodbe, zato se nehajmo pretvarjati, da 
smo nevtralni in čisti.  
Pripadate glasnemu in aktivnemu delu družbe. Kako 
doživljate njen pasivni del?
Vsi deli družbe smo aktivni, vprašanje je le, ali se tega za-
vedamo. Tudi ljudje, ki ne posegajo v politiko ali civilno sfero, 
v svoji vsakodnevni rutini živijo politiko. Človek namreč 
nikdar ni pasiven, saj tudi s svojo nedejavnostjo soustvarja in 
vpliva na družbene odnose. Preprosto povedano: tudi če ne 
greš na volitve, prispevaš k temu, kateri politik bo izvoljen, 
in tudi če se ne udeležiš protesta, podpreš eno stran. Na ta 
način aktivno soustvarjaš prihodnost. 
Vseeno nimate občutka, da politika z ignoranco name-
noma pasivizira ljudi?
Pasivnost je odlično politično orodje. In ljudje s pasiv-
nim odnosom neposredno podpirajo določene politične 
prakse. 
Kakšen pa je učinek vašega pisanja? Več konfliktnih 
situacij z določenimi osebami je znanih tudi naključnim 
bralcem medijev. 
Takšnih in drugačnih konfliktov imam veliko. Nekateri 
posamezniki so namreč zelo užaljeni in se počutijo napadene 
zaradi mojih besed. Neposrednih učinkov pisanja pa se ne 
da izmeriti. Nikdar ne bom mogel z gotovostjo trditi, da se 
je nekaj spremenilo, ker sem izpostavil ta ali oni problem. 
Osebno upam, da ljudem pomagam artikulirati misli, da 
jim pomagam ubesediti stvari, ki jih doživljajo, poiskati 
nov ali drugačen zorni kot od tistega, ki jim ga ponujajo 
ostali mediji.   
So vam kdaj grozili s fizičnim obračunom?
Tudi, a s tem moram živeti. Na srečo se še ni uresničil, in 
upam, da se tudi v prihodnje ne bo. ¾
Foto Jože Suhadolnik
VPrašati bi Se moraL i, za Kaj 
meDiji S Pro GreS iVNimi 
VSebiNami i N ureDNišK o 
SVoboD o V tej D rža Vi 
Ne morejo PrežiV eti.
Moja druga Medijska pojavnost 
na glasbo vpliva slabo, saj iMaM 
preMalo časa zanjo. druge 
dejavnosti, enako kot glasba, 
naMreč terjajo celega človeka, 
zato v glasbeneM polju niseM 
več toliko produktiven.
8
Prešernovi nagrajenci
 10. februarja 2016
Vselej gre krVaVo zares
Zala Dobovšek
N
e zgodi se nam pogosto, da si tako izrazito 
zapomnimo določenega igralca oziroma igral-
ko, kako smo jo prvič videli na odru. Prvič 
sem Katarino Stegnar videla leta 2004 v pro-
jektu Incasso, eni v nizu devetih posameznih 
epizod Vie Negative, kjer se je pod mentor-
stvom Bojana Jablanovca skozi raziskovalne laboratorije in 
performanse razčlenjevalo sedem smrtnih grehov.
V njem se je vrtalo v pojem pohlepa, ta pa je bil vzvratno 
problematiziran tako, da so izvajalci z dobljenim denarjem od 
vstopnic (torej inkasom) razpolagali v duhu popolne svobode, 
ga zlorabili, onegavili, negirali, častili ali prezirali. Katarina 
je takrat bankovec markirala s svojo krvjo in ga nato – v stilu 
dražbe – ponudila občinstvu v nakup. Mestoma je zanj dobila 
bajne vsote, razlog za to pa seveda ni izviral le v odločitvi 
kupca, temveč v posebni značajski markantnosti, dovršeni 
sposobnosti prepričevanja in mikavnega provociranja, ki ga 
je Katarina Stegnar posedovala že takrat – in z leti vse bolj. 
Medtem ko so drugi soizvajalci po denarju urinirali, ga vti-
kali v telesne odprtine ali se morda z njim zgolj simbolično 
poigravali, je Katarina z njim oziroma z umetniškim aktom 
(torej uprizoritveno umetnostjo) vzpostavila »ultimativni« 
odnos, ki se je napajal ne le na ideji izvedbene kontrover-
znosti, temveč tudi na simboličnem žrtvovanju svoje krvi, 
esencialne snovi. 
Z anekdotičnim uvodom sem želela povzeti in parafrazira-
ti misel, da gre pri Katarini Stegnar vselej krvavo zares, da kot 
vsestranska izvajalka ne pozna polovičarstva, da ne pristaja 
na funkcijo nevednega, prilagodljivega odrskega izvajalca in 
da se v najvišji možni meri načelnosti (čisto zmeraj to, že iz 
»gmotnih razlogov«, seveda ni mogoče) spusti le v gledališke 
projekte, v katere vsebinsko verjame, v katerih vidi smisel 
svoje navzočnosti ter nujnost izziva in nadgradnje, ki naj bi 
ji ju doprinesel režijski/raziskovalni postopek. 
Na drugi strani je paradoksalno prav to, da je Katarina 
Stegnar kljub trdnemu karakterju in neomajni selektivnosti 
projektov do danes odigrala ne le številne, pač pa predvsem 
medsebojno skrajno raznolike oblike gledališča. Se pravi, 
da njena t. i. selektivnost niti slučajno ne izhaja z vidika 
vnaprejšnje ali fiksne sodbe/predsodka do določenega ma-
teriala, žanra ali ciljnega občinstva, ampak izključno skozi 
predpostavko, da naj v projektu, ki ga soustvarja, nikoli ne 
blefira in ne išče bližnjic. To seveda še ne zagotavlja perfekcije 
ali presežnega končnega rezultata oziroma učinka sleher-
nega projekta, vsekakor pa vanjo kot individuum polaga 
neko neizrečeno, a še kako vidno pripadnost dogodku, v 
katerega, tako se zdi, na neki intimni ravni zmeraj tako ali 
drugače čvrsto verjame.
Leta 1999 je postala članica kolektiva Betontanc in v 
sodelovanju z režiserjem Matjažem Pograjcem med drugim 
soustvarila projekte Skrivni seznam sončnih dni, Polnočni 
rabljev vrt, Everybody for Berlusconi … Betontanc je imel 
pomembno vlogo v njem razvoju, saj je skozenj vstopila v 
sfero gledališča, ki se je ne le odmikalo institucionalnim 
normativom, pač pa se tudi poglabljalo v intenzivno in-
terdisciplinarnost giba, plesa in besede. Izjemna telesna 
vzdržljivost je še vedno dodana vrednost Katarine Stegnar, 
s katero operira tudi v formatu fizičnega gledališča (Pista 
sveta, Pavla nad prepadom …) in z njo posredno izreka svoje 
stališče, da igralčevo telo vselej komunicira celostno – tako 
s fizisom kot z mentaliteto, da ta elementa medsebojno 
nenehno komunicirata in si nastavljata ogledalo.
Prav motivacija po inovativnem, (organsko) skupinskem 
delu in avtorskem doprinosu jo je skupaj z Brankom Jorda-
nom in Primožem Bezjakom gnala v ustanovitev podmladka, 
nekakšne novejše različice Betontanca; leta 2010 so usta-
novili Kolektiv Beton Ltd., katerega poglavitna značilnost 
delovanja je avtorski pristop k uprizarjanju in kolektivno 
sožitje idej, te pa so segale od lucidnega nagovarjanja mladine 
(Uvod v ego-logijo) do oživljanja potencialov absurdnosti 
sveta (Rečem, kar mi rečejo, naj rečem) ali kritičnega premi-
sleka o sodobnem fenomenu nostalgije (Vse, kar smo izgubili, 
medtem ko smo živeli). 
Poseben odvod v iskanje izraznih sposobnosti in raz-
iskavo performativnih veščin ji je predstavljalo večletno 
intenzivno sodelovanje z Vio Negativo, v okviru katere je 
izvedla niz performansov in se kalila v sferi scenske ume-
tnosti, ki od izvajalca kategorično zahteva najvišjo stopnjo 
lastne investicije, vztrajanja pri zasebnih/intimnih načelih, 
tveganja v komunikaciji z (nepredvidljivim) občinstvom in 
nenehnega kritičnega raziskovanja pozicije sebe v umetno-
sti in umetnosti v sebi. Po skupinskem projektu Incasso je 
v tematskem sklopu Via Nova ustvarila še »nadaljevalni« 
samostojni nastop Kupec z žilico (2009) in leto pozneje 
briljirala v prav tako solistični uprizoritvi Stegn se, kjer je 
uprizorila svojo lastno smrt in pogreb, pred tem pa s svojim 
specifičnim in odličnim občutkom za sarkazem obračunala 
še z lastnim življenjem. 
Kar Katarini Stegnar vpisuje izjemno in redko videno 
izvajalsko širino, je njena »kameleonska« sposobnost iz 
smrtno resnih ali vsaj z realnostjo prepojenih performan-
sov brez večjih težav prestopiti v docela drugačne estetike 
in prostore uprizarjanja, denimo v predstave za otroke in 
mladino. Če se je v Oliverju Twistu (režija Matjaž Pograjc, 
Slovensko mladinsko gledališče, 2010) tako vizualno kot 
miselno povsem stopila s podobo dečka-sirote, je v upri-
zoritvi Vsi junaki zbrani (režija Branko Potočan, Slovensko 
mladinsko gledališče, 2015) prav tako povsem suvereno, 
brez odvečnega karikiranja in z nekim naravno sproženim 
pobalinstvom, odigrala osnovnošolko Zalo. 
Njena trenutno najbolj »živa in aktualna« predstava je 
Katarina po naročilu, ki jo skupaj s soavtorjem zasnove 
Juretom Novakom izvaja v Gledališču Glej; v njej preigrava 
tanke ločnice med resničnostjo in fikcijo, te pa so, ko gre za 
vprašanje agresije (ki je tokratni motiv projekta), lahko še 
kako pretresljive in nevarne. 
Od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem mladinskem gle-
dališču, kjer je očitno naposled našla zatočišče po svojem oku-
su. Mi pa lahko samo rečemo, da bi si vsako institucionalno 
gledališče lahko samo želelo znati privabiti izvajalko njenega 
kova, ki je, preden je vstopila v polje redno plačanega anga-
žmaja in pogodbene/socialne varnosti, preizkusila številne 
gledališke izzive, se prebila čez nešteto nevidnih (psiholoških 
in gmotnih) preprek samozaposlenega igralca, intenzivno 
preiskala in tudi uresničila svoje igralske sposobnosti, meje 
in ideale. Na nevladni, »alternativni« sceni se je zaradi svoje 
neutrudne kreativne trme in nenehne potrebe po nadaljnjem 
raziskovanju in (samo)spraševanju formirala v angažirano, 
silovito, nepopustljivo in samosvojo izvajalko, ki vedno ve, 
zakaj stopa na oder, in ki ob tem vstopu pred gledalca svojo 
resničnost in sebe nikoli ne pusti zunaj. ¾
Katarina Stegnar, igralka in performerka
foto Peter Uhan
Izjemna telesna vzdržljIvost 
je še vedno dodana vrednost 
KatarIne stegnar, s Katero 
operIra tudI v formatu 
fIzIčnega gledalIšča In z njo 
posredno IzreKa svoje stalIšče, 
da Igralčevo telo vselej 
KomunIcIra celostno – taKo 
s fIzIsom Kot z mentalIteto, 
da ta elementa medsebojno 
nenehno KomunIcIrata In 
sI nastavljata ogledalo.
Katarina Stegnar kot 
Pavla v predstavi 
Pavla nad prepadom 
(sezona 2013/14)
Med VsakdaNoM iN VesoljeM
Tanja PeTrič
k
rožimo, planeti, okrog rdečega središča, / ki 
nas odseva, da še na zunanjem tiru rahlo / 
škrlatimo, čeprav skrbno pokriti z razdaljo,« 
so bili zame vstopni verzi v poezijo Cvetke 
Lipuš, rojene v Železni Kapli na avstrijskem 
Koroškem, ko sem za Sodobnost pripravljala 
kritiko za Veronikino nagrado nominirane zbirke Obleganje 
sreče (Cankarjeva založba, 2008). Priznam, za prvo srečanje 
sem pošteno zamujala. Ne nazadnje je šlo že za pesničino 
peto samostojno pesniško zbirko in skoraj dvajsetletno pe-
sniško ustvarjanje. 
Vendar pa so me verzi s svojo vizualno, kozmično metafo-
riko hkrati zadeli in presenetili. Ne le zaradi inovativnosti in 
avtentičnosti, temveč tudi zato, ker so orodja, kot mi jih je (vsaj 
tako se mi je dozdevalo) narekovala literarna veda, povsem 
odpovedala. Prepričana sem bila, da je koroške zamejce treba 
tehtati skozi Paternujevo optiko »koroške jezikovne travme«, 
da je v njihovem ustvarjanju treba tako ali drugače najti zave-
zanost slovenskemu jeziku. Še več: celo pričakovala sem, da 
mi bodo vrnili vsaj kanček domoljubja, ki me je najpozneje 
po študiju začelo zapuščati. Padla sem na stereotipni seznam 
zamejskih tem, ki naj bi obravnavale narod, manjšino in jezik, 
če gre za ustvarjalke, pa še erotiko in družbeni položaj žensk, 
kar sem povzela iz pogostih novinarskih vprašanj. 
Toda Cvetka Lipuš je vse prej kot vse to. Seveda bi se 
lahko obesila na besedne zveze kot »rodbinski krog«, »dru-
žinski album« ali »krvna pošta« in jih ukrojila v prisiljeno 
domovinsko zavezo, v turistično znamko »I feel Slovenia«, s 
katero bi zagovarjala pesničino ljubezen do porekla, a vendar 
so rodbinske vezi pri Cvetki Lipuš občečloveško dejstvo, 
kakršno je tudi to, da poseljujemo Zemljo, hrepenimo po 
smislu in smo prepuščeni minevanju. Ne nazadnje je moje 
sprva intuitivno dojemanje avtoričine poezije podkrepi-
lo kar nekaj izjav, ki sem jih zasledila v tiskanih medijih. 
V enem izmed zgodnjih pesničinih intervjujev z začetka 
devetdesetih let, po izdaji prvenca Pragovi dneva (Wieser, 
1989), sem prebirala samozavestne in samozavedne vrstice: 
»Problematičen se mi zdi tudi odnos, ki ga ima slovenska 
javnost do svojih avtorjev. Od njih se vedno pričakuje, da so 
glasniki manjšinske problematike. Jaz pa nisem medij – in 
tudi ne bom – za kakršnokoli manjšinsko potrebo. To ni 
moja stvar.« Ob tem sem naletela tudi na Wieserjev skoraj 
sočasni manifest Za novo narodno zavest, v katerem okrca 
merila takratnih literarnih kritikov, pri katerih naj bi šlo za 
»neliterarno ocenjevanje slovenskih koroških avtorjev« in 
za »nostalgično pomilovalni pogled na njihovo ustvarjanje«, 
kar je speljalo vodo na moj mlin. 
Cvetka Lipuš, pesnica
 10. februarja 2016
9
Prešernovi nagrajenci
Vselej gre krVaVo zares
tanke ločnice med resničnostjo in fikcijo, te pa so, ko gre za 
vprašanje agresije (ki je tokratni motiv projekta), lahko še 
kako pretresljive in nevarne. 
Od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem mladinskem gle-
dališču, kjer je očitno naposled našla zatočišče po svojem oku-
su. Mi pa lahko samo rečemo, da bi si vsako institucionalno 
gledališče lahko samo želelo znati privabiti izvajalko njenega 
kova, ki je, preden je vstopila v polje redno plačanega anga-
žmaja in pogodbene/socialne varnosti, preizkusila številne 
gledališke izzive, se prebila čez nešteto nevidnih (psiholoških 
in gmotnih) preprek samozaposlenega igralca, intenzivno 
preiskala in tudi uresničila svoje igralske sposobnosti, meje 
in ideale. Na nevladni, »alternativni« sceni se je zaradi svoje 
neutrudne kreativne trme in nenehne potrebe po nadaljnjem 
raziskovanju in (samo)spraševanju formirala v angažirano, 
silovito, nepopustljivo in samosvojo izvajalko, ki vedno ve, 
zakaj stopa na oder, in ki ob tem vstopu pred gledalca svojo 
resničnost in sebe nikoli ne pusti zunaj. ¾
Katarina Stegnar, igralka in performerka
foto Peter Uhan
Katarina Stegnar kot 
Pavla v predstavi 
Pavla nad prepadom 
(sezona 2013/14)
Med VsakdanoM in VesoljeM
Tanja PeTrič
k
rožimo, planeti, okrog rdečega središča, / ki 
nas odseva, da še na zunanjem tiru rahlo / 
škrlatimo, čeprav skrbno pokriti z razdaljo,« 
so bili zame vstopni verzi v poezijo Cvetke 
Lipuš, rojene v Železni Kapli na avstrijskem 
Koroškem, ko sem za Sodobnost pripravljala 
kritiko za Veronikino nagrado nominirane zbirke Obleganje 
sreče (Cankarjeva založba, 2008). Priznam, za prvo srečanje 
sem pošteno zamujala. Ne nazadnje je šlo že za pesničino 
peto samostojno pesniško zbirko in skoraj dvajsetletno pe-
sniško ustvarjanje. 
Vendar pa so me verzi s svojo vizualno, kozmično metafo-
riko hkrati zadeli in presenetili. Ne le zaradi inovativnosti in 
avtentičnosti, temveč tudi zato, ker so orodja, kot mi jih je (vsaj 
tako se mi je dozdevalo) narekovala literarna veda, povsem 
odpovedala. Prepričana sem bila, da je koroške zamejce treba 
tehtati skozi Paternujevo optiko »koroške jezikovne travme«, 
da je v njihovem ustvarjanju treba tako ali drugače najti zave-
zanost slovenskemu jeziku. Še več: celo pričakovala sem, da 
mi bodo vrnili vsaj kanček domoljubja, ki me je najpozneje 
po študiju začelo zapuščati. Padla sem na stereotipni seznam 
zamejskih tem, ki naj bi obravnavale narod, manjšino in jezik, 
če gre za ustvarjalke, pa še erotiko in družbeni položaj žensk, 
kar sem povzela iz pogostih novinarskih vprašanj. 
Toda Cvetka Lipuš je vse prej kot vse to. Seveda bi se 
lahko obesila na besedne zveze kot »rodbinski krog«, »dru-
žinski album« ali »krvna pošta« in jih ukrojila v prisiljeno 
domovinsko zavezo, v turistično znamko »I feel Slovenia«, s 
katero bi zagovarjala pesničino ljubezen do porekla, a vendar 
so rodbinske vezi pri Cvetki Lipuš občečloveško dejstvo, 
kakršno je tudi to, da poseljujemo Zemljo, hrepenimo po 
smislu in smo prepuščeni minevanju. Ne nazadnje je moje 
sprva intuitivno dojemanje avtoričine poezije podkrepi-
lo kar nekaj izjav, ki sem jih zasledila v tiskanih medijih. 
V enem izmed zgodnjih pesničinih intervjujev z začetka 
devetdesetih let, po izdaji prvenca Pragovi dneva (Wieser, 
1989), sem prebirala samozavestne in samozavedne vrstice: 
»Problematičen se mi zdi tudi odnos, ki ga ima slovenska 
javnost do svojih avtorjev. Od njih se vedno pričakuje, da so 
glasniki manjšinske problematike. Jaz pa nisem medij – in 
tudi ne bom – za kakršnokoli manjšinsko potrebo. To ni 
moja stvar.« Ob tem sem naletela tudi na Wieserjev skoraj 
sočasni manifest Za novo narodno zavest, v katerem okrca 
merila takratnih literarnih kritikov, pri katerih naj bi šlo za 
»neliterarno ocenjevanje slovenskih koroških avtorjev« in 
za »nostalgično pomilovalni pogled na njihovo ustvarjanje«, 
kar je speljalo vodo na moj mlin. 
Cvetka Lipuš zame ni ne pretirano »ženska« ne pretirano 
»koroška« pesnica, zato se izogibam vrednotenju v okvirih, 
ki se mi zdijo po eni strani preozki, po drugi pa zastareli. 
Glede na biografske podatke je pesnica pravzaprav precej 
zgodaj zapustila domače okolje in pretrgala popkovino. Po 
zaključenem študiju primerjalne književnosti in slavistike 
v Celovcu se je leta 1995 za petnajst let preselila v Ameriko, 
kjer je v Pittsburghu zaključila še študij bibliotekarstva in 
informacijskih ved, danes pa ponovno živi v Avstriji. Prostor, 
ki ga avtorica ustvarja v svojih pesmih, je predvsem »vme-
sni prostor« med različnimi pripadnostmi, jeziki in kraji. 
Njena poezija je odprta, svetovljanska in bivanjska. Govori 
o univerzalni človekovi izkušnji, razpeti med vsakdanjost in 
»srhljivo, a hkrati magično« minljivost. 
Ko sem razmišljala o portretiranju, sem hotela govoriti 
o najinih srečevanjih, vendar sem ugotovila, da bi materijo 
hitro izčrpala. Spoznali sva se namreč relativno pozno, pred 
kakšnima dvema letoma na sejemskem odru za Filozofsko 
fakulteto. Drugič sva druga na drugo naleteli ob predstavitvi 
zbirke Kaj smo, ko smo v gledališki kavarni ljubljanske Drame. 
Obakrat sem bila v vlogi izpraševalke s temu primerno dozo 
treme, ki je zavirala sproščen pomenek. Po drugi strani pa 
se mi zdi primerno, da se avtorje predstavi predvsem skozi 
njihovo delo. Zato naj bo moj poskus portreta nekakšen spoj 
osebne izkušnje z avtoričino poezijo in kritiškega sprehoda 
po dosedanjem opusu.
Avtorica je na pesniško pot stopila z intimizirano liriko 
prvih dveh zbirk, Pragovi dneva in Doba temnjenja (Wie-
ser, 1993), v katerih odseva poznejša bivanjska tematika. 
Erotizirana podoba (morske) pokrajine iz prvenca razkriva 
dvojino ljubezenskega odnosa, vendar v minimalističnem, 
metaforično zgoščenem slogu že odzvanja čas, njegova nes-
končnost in človekova usodna determiniranost. Zbirka Doba 
temnjenja je tematsko nadaljevanje nastavkov iz Pragov in 
logičen nasledek poezije svetlobe. Če je v prvi zbirki lirski 
subjekt še odkrit in »človeški«, prvoosebni ali kvečjemu 
zapakiran v ljubezensko dvojino, v Dobi temnjenja zasede 
mesto brezimnega nosilca stvarstva, ki se preobraža iz ene 
organske oblike v drugo.
V zbirki Geografija bližine (Wieser, 2000) se pesniški jezik 
odpre in sprosti. Stopamo po povsem konkretnih, pogosto 
spominskih prostorih, pesmi postajajo tihožitja, pejsaži in 
skupinski portreti. Intenzivna in čutna metaforika izgubi 
svoje prvotno hermetično in mestoma preobloženo podobje. 
Geografija bližine odpira dilemo, »kako zahteve ustvarjalnih 
višin, ki terjajo samoto, uskladiti z retoriko vsakdanjosti, ki je 
pogosto banalna prav zato, ker se izraža skozi vseprisotnost 
bližine«, zapiše Aleš Debeljak. V Spregatvi milosti (Cankarjeva 
založba, 2003) je pretežno tretjeosebni ali celo brezosebni su-
bjekt pravzaprav »kartograf življenja«. Ekspedicijo po telesnih 
in duhovnih pokrajinah preveva dvom, da »morda drvimo v 
nikogaršnji prostor«, ki se pne nad »nebom, ki je prenehalo 
biti vzrok za bivanje«. Rabelj čas neizprosno tiktaka končnost, 
ki v kozmični prizanesljivosti in človeškem zaupanju pripelje 
do vere v skrivnost – v besedo.
V tem vzdušju pa stopimo naproti naslednji zbirki. Pesmi 
iz Obleganja sreče se gibljejo v že znanem avtoričinem koz-
mosu in svoj inventar gradijo na preteklih spoznanjih. Kljub 
zavedanju začetne in končne koordinate in kljub »cukrasti« 
navezanosti na prednike pesnica vpetost v sorodstveno 
verigo in v spone vsakdana premaguje s »slačenjem kože«, 
ki jo je treba odložiti, »preden se napotiš k sebi«. Zdi se, da 
avtoričina poezija vse od Geografije bližine do Pojdimo vezat 
kosti (Mladinska knjiga, 2010) preigrava eno samo strategijo 
preživetja, ki se v strahu pred ničem oprime upanja. Potovanje 
po tirnicah življenja je prehajanje iz kolektivnega v indivi-
dualno, iz zunanjosti v notranjost, je ena in edina pot k sebi, 
hkrati pa ta pot ni mogoča brez genske, geografske, materialne 
in miljejske pogojenosti, ki določa njene variante. 
Vse te plasti so palimpsestno naložene tudi v zbirki Kaj 
smo, ko smo (Beletrina, 2015), za katero je bila pesnica lani 
nominirana za Veronikino nagrado in je prejela letošnjo 
nagrado Prešernovega sklada. Ko sem jo v intervjuju za 
Poglede spraševala po »geografiji« omenjene zbirke, je av-
torica povzela: »Med razponom vsakdana in vesoljem, med 
povsem navadnimi dogodki in dogajanjem, ki presega naše 
dojemanje, so nastanjene pesmi te zbirke. Skušala sem ujeti, 
izraziti ta hip, ko se nam zaustavi korak, ker se hočeš nočeš 
ovemo, da je naše bivanje samo nanosekundica na uri koz-
mosa. Čeprav skušamo to dejstvo pozabiti, se nam takšni 
prebliski lahko zgodijo povsod in vsak čas, ker bi bil sicer 
vsakdan povsem dolgočasen. Vesolje presega naše dojemanje, 
naše dosedanje védenje je še vedno minimalno in se bo v 
teku časa gotovo še spremenilo. Zato ta vrzel spodbuja razne 
domneve, upanja, da vladajo še neznani zakoni, katerih 
del smo, ki bodo nas, materijo, spremenili v energijo ali v 
kaj tretjega, le da tega še ne vemo.« Le kaj bi lahko temu še 
dodala, da ne bi zvenelo kot variacija na povedano? Morda 
le to, da se ob razmišljanju o nagrajeni zbirki iz več razlogov 
izogibam oznakam kot »pesniški vrhunec« ali »najboljša 
zbirka«. Prvič: ker je prostor za stopnjevanje neskončen. 
Drugič: ker gre za zrel, izoblikovan pesniški izraz, ki ga je 
težko ločiti od preteklega opusa zadnjih let.  In tretjič: ker 
pričakujem nove vrh-ove in -unce. ¾
Cvetka Lipuš, pesnica
Kje si, Ko si 
 
1 
Pesem, ki bi rada šla na fešto, 
se zazre na PaPir in vPraša: 
a je to vse? skozi zid udarja 
bas, na sosedovem balkonu 
se gnetejo kadilci, na stoPnišču 
se oPotekajo Parčki, zadeti 
od hormonov, zakaj jaz večer 
za večerom zrem trdno, trajno, 
skorajda večno v nebo, merim 
utriP vesolja, zvezdni Prah na 
obrveh nočnih Prividov? nehaj 
me Plesti v kitice; raje me 
Pregani v PaPirnat avionček 
in sPusti skozi okno.
foto Marko LiPUš
10
Prešernovi nagrajenci
 10. februarja 2016
turami moči in zaradi mene tudi grozljivo vsemogočnostjo 
birokracije. Vse to lahko najdemo pri Kafki in tudi v našem 
svetu. Vendar pa se je naš svet vrtel naprej in se razvijal. Pri 
Kafki denimo ne najdemo nobenega sledu o moči virtualnih 
principov, ki naravnost brutalno obvladujejo današnji svet. O 
tem, da lahko obstaja življenje, ki zgolj hlini, da je življenje, ni 
sanjal niti Franz Kafka. To ni bila njegova tema. Nasprotno, 
liki njegovih romanov živijo v neusmiljeni resničnosti, ne kot 
mi v fiktivnem prostoru, ki ni resničen, a se kaže kot takšen. 
Mislim, da Kafkovi romani ne poznajo laži, kvečjemu poznajo 
iluzije, medtem ko danes postopoma izgubljamo sposobnost 
razlikovanja med lažjo in resničnostjo. 
In kljub temu ostaja Franz Kafka zame eden najpomemb-
nejših pisateljev, ravno zaradi svojega anahronizma. Zalju-
bljen sem v njegov skrajno natančni akribični jezik. Kafka 
seže do meja jezika, do bolečine. Več jezik, vsaj nemški, ne 
P
ravkar je prejel nagrado Prešernovega sklada 
za režijski opus v slovenskih gledališčih, zlasti 
za postavitvi Pohujšanja v dolini šentflorjanski 
Ivana Cankarja v Drami SNG Maribor in Gradu 
Franza Kafke v SNG Drama Ljubljana. Režijo je 
študiral na Jagelonski univerzi v Krakovu. Leta 
1981 je po državnem udaru na Poljskem ostal v Nemčiji. 
Režira v nemških, avstrijskih, madžarskih in hrvaških, od 
leta 1994 pa tudi v slovenskih gledališčih. Za svoje delo 
je dobil številne mednarodne nagrade, med njimi so tudi 
Borštnikove. Spomnimo se samo njegovih predstav Trije 
mušketirji, Amerika, Češnjev vrt, Življenje je sen, Zločin in 
kazen, Prostrana dežela, Peer Gynt … Trenutno v gledališču 
v švicarskem Solothurnu pripravlja Ibsenovo Heddo Gabler. 
V obrazložitvi k nagradi je igralka Saša Pavček zapisala: 
»Janusz Kica je natančni gledališki raziskovalec in filozofski 
dvomljivec, muzikalični matematik in intuitivni mag, vr-
hunski profesionalec in strastni ljubitelj, zavezan je visokim 
etičnim normam in hkrati njihov preizpraševalec, rudar 
v iskanju skritega pomena besedila in zagovornik kipeče 
energije, je estetski arhitekt in čudeči se otrok. Za Janusza 
Kico sta življenje in sen – gledališka vaja, igralec pa vedno 
na novo odkrita Amerika.«
Do danes ste podpisani pod 27 gledaliških režij v Sloveniji.  
Kaj je v tej deželi takšnega, da v njej tujec požene gledališke 
korenine? Gre samo za gledališke ali še kakšne druge?
Ste prepričani, da jih je bilo toliko? Zdaj se mi zdi to število 
pravzaprav impozantno, vendar pa me statistike nikoli niso 
zares zanimale. Bojim se jih. Vedno začnem pri ničli. Poleg 
tega bi ukvarjanje s številkami pomenilo tudi oziranje nazaj, 
v preteklost, medtem ko moja radovednost pripada predvsem 
prihodnosti in seveda tudi sedanjosti. Gledališče je »socialna« 
tvorba. Ustvarjanje gledališča vselej pomeni iskanje stikov 
z ljudmi. Najsi bo z igralci, z neštetimi drugimi gledališkimi 
sodelavci ali pa z gledalci. Čeprav bi si to še tako želel: nisem 
slikar ali pisatelj, ki se je kot tujec preselil v Slovenijo in se 
odločil, da bo tukaj v osami iskal resnico. Pri svojem delu 
potrebujem ljudi. Odvisen sem od njih. Iščem jih in tu in 
tam upam, da bodo tudi drugi ljudje našli mene. Da sem to 
našel v Sloveniji, da sem bil tu sprejet, je moja velika sreča 
in sploh ni tako zelo samoumevno. Tega ne pojmujem nujno 
kot čudež, a vendar želim ostati brez komentarja. Ampak 
nobenega dvoma ni, da je povezano z ljudmi. 
Sicer pa je moja umetniška usoda prej ko ne nesentimen-
talna. Naključje ali srečna usoda je hotela, da me je v začetku 
devetdesetih letih k sodelovanju povabil Tomaž Pandur. V 
Mariboru sem spoznal Branka Šturbeja in ostale čudovite 
igralce. Še vedno se dobro spominjam, da sta me igralska sla 
in tudi resnost igralcev takrat popolnoma prevzeli. Očarljiv 
in zelo odrski se mi je zdel tudi slovenski jezik: mesnat, 
močan, ekspresiven. Ekspresivni zven jezikov preprosto 
ljubim. Nato sta se zgodili usodni srečanji z Janezom Pipanom 
in Primožem Beblerjem. Vzbudil sem njuno radovednost, 
jaz pa sem nujno želel biti del njunih gledaliških vizij. Kajti 
vse to se je dogajalo v času, ko so vizije še obstajale. S tem 
nočem reči, da jih danes ni več. Vendar pa po njih skoraj 
ni več povpraševanja. Ali pa se težko uveljavijo. Dandanes 
moramo predvsem »posredovati«, če je le mogoče brez napak, 
po možnosti spektakularno, zato da dokažemo upravičenost 
našega gledališkega obstoja. V tistem času so se torej rodila 
prava prijateljstva, tudi z igralci, pa z dramaturgi. Nenadoma 
sem lahko v Sloveniji uresničil projekte, za katere drugje naj-
verjetneje ne bi imel pogojev. In tudi ne pravih igralcev. 
Svoj današnji položaj lahko seveda opišem nekoliko bolj 
suhoparno: tu in tam preprosto pridem v Slovenijo in ustva-
rim gledališko predstavo. Ampak še vedno so slovenski igralci 
tisti, ki me zapeljejo. Sam pa si želim še veliko moči in navdi-
ha za zapeljevanje drugih. Kajti gledališče je vedno povezano 
z zapeljevanjem. Prihajajo nove generacije igralcev, ki jih že-
lim spoznati. Vem, da nič ni večno. Vem, da sedemindvajseti 
produkciji ne bo nujno sledila tudi osemindvajseta. Vem tudi 
to, da feljton ali v zadnjem času številni blogi potrebujejo 
nova imena ali preprosto samo nekaj »novega«. Tako se vrti 
svet, kot z razorožujočim cinizmom pravi Goethejev Mefisto. 
Vendar pa sam še vedno iščem ljudi. In zadnjih dvajsetih let 
v Sloveniji mi tako ali tako ne more vzeti nihče.
Menite, da smo Slovenci »fotogeničen« gledališki na-
rod?
O tem sem prepričan. Če imate s fotogeničnostjo v mislih 
izžarevanje določene človeške lepote, h kateri se pogosto stre-
mi pri fotografskih portretih, potem to vsekakor verjamem. 
Vendar pa gre lahko tu izključno za notranjo lepoto. Lepota, 
ki nas zanima v gledališču, lahko prihaja le iz človekove 
notranjosti, iz globin igralčeve duše. Lahko bi tudi rekli: 
več globine, več lepote. Sam to lepoto enačim s skrivnostjo. 
In zdi se mi očarljivo, kadar so igralci »prosojni«, kadar ne 
skrivajo svoje človeške ranljivosti. To je vprašanje poguma in 
umetniške radikalnosti. Poznam nekaj slovenskih igralcev, 
ki so tako pojmovano lepoto radikalno postavili v službo 
gledališča. Vedno znova me presenečajo in navdušujejo s 
sposobnostjo prikazovanja svojih brezen, ne da bi do konca 
izdali svojo skrivnost. Priznali, da gre pri tem za hojo po robu. 
Ampak to je pravzaprav tudi bistvo igralske umetnosti, ki 
je sicer popolnoma neodvisno od nacionalne pripadnosti: 
razgaliti se in kljub temu ohraniti skrivnost. Z drugimi bese-
dami: z vso radikalnostjo biti na odru in hkrati vedeti, da je 
vse skupaj samo igra. Težko je govoriti o igralski umetnosti. 
Pravo igralsko dejanje se izmika pragmatični analizi. 
Franz Kafka in Ivan Cankar sta dramatika, ki sta zazna-
movala vaše zadnje ustvarjalno obdobje. Sta tudi, vsaj za 
nas, Slovence, kultna avtorja srednjeevropskega prostora. 
Gotovo imata več skupnih točk, v čem sta si enaka? V čem 
sta provokativna?
Biografsko na prvi in tudi še na drugi pogled ni ničesar, 
kar bi ju povezovalo. Razen morda dejstva, da sta bila oba 
državljana avstro-ogrske monarhije, monarhije, ki se je začela 
že zdavnaj razkrajati, ne da bi bilo to opaziti. Na eni strani 
imamo pretirano občutljivega bančnega uslužbenca, ki prav-
zaprav piše za predal, na drugi pa boema, ki s svojimi deli vodi 
križarsko vojno proti svetu in tudi proti lastnemu narodu. 
Bolj različna si ne bi mogla biti. Vendar pa so življenjepisi 
drugotnega pomena. Tisto, kar šteje, je samo delo. Videti je, 
kot bi oba pičil duh časa, čisto fenomenološko. Če drži, da 
krize izostrijo čute – in kriza monarhije je bila velikanska –, 
sta prav z njo očitno oba dosegla raven občutljivosti, ki jima je 
dovoljevala, da sta na novo uvidela svet. V tem sta si gotovo 
zelo podobna. V ostrem pogledu, v radikalnosti opazovanja 
in posledično tudi v literarnem gestusu. Gotovo sta oba pro-
vokativna, in sicer v tem, da ne plavata s tokom. Njuno delo 
je kot jez. Očitno je, da sta bila oba, Kafka in Cankar, zelo 
strastna pisatelja, s strastjo sta se ukvarjala z jezikom. Vendar 
pa je v strasti vedno tudi nekaj provokativnega. Strast te spravi 
v negotovost, te prebudi, vznemiri. In na neki način je tudi 
logično, da sta oba genija to svojo umetniško strast na koncu 
tako rekoč plačala z življenjem.
Uprizoritev dramatizacije romana Grad v SNG Drama 
Ljubljana je bilo že tretje srečevanje s Kafko. Drži, da je 
svet vedno bolj ukrojen po Kafkovih pravilih, ljudje pa vse 
bolj junaki iz njegovih romanov?
Do takšnih pavšalnih izjav sem skrajno skeptičen in menim, 
da ne moremo tako posploševati. Svet je vendar prezapleten, 
da bi ga bilo mogoče pojasniti z enim literarnim opusom. 
Prepričan sem tudi, da Kafka nikoli ni želel ničesar pojasnje-
vati. V tem tudi je njegova veličina. V odrekanju razlage. In 
Kafkov pogled je le eden od mnogih. Njegovemu delu seveda 
ne moremo odrekati vizionarske moči. Njegova dela se še 
danes berejo kot usodna slutnja: poustvarjenje človeka, hlad 
sveta brez transcendence, notorično hrepenenje človeka po 
pripadnosti, občutek absurdnosti v povezavi z nejasnimi struk-
Patricija Maličev f o to Peter Uhan
Janusz Kica, gledališki režiser
Poznam nekaj slovenskih 
igralcev, ki so tako Pojmovano 
lePoto radikalno Postavili v 
službo gledališča. vedno znova 
me Presenečajo in navdušujejo 
s svojo sPosobnostjo 
Prikazovanja svojih brezen, 
ne da bi do kraja izdali svojo 
skrivnost. Priznali, da gre Pri 
tem za hojo Po robu. amPak 
to je PravzaPrav tudi bistvo 
igralske umetnosti, ki je 
sicer PoPolnoma neodvisno 
od nacionalne PriPadnosti: 
razgaliti se in kljub temu 
ohraniti skrivnost. 
Pri svojem delu Potrebujem ljudi.       odvisen sem od njih
 10. februarja 2016
11
Prešernovi nagrajenci
turami moči in zaradi mene tudi grozljivo vsemogočnostjo 
birokracije. Vse to lahko najdemo pri Kafki in tudi v našem 
svetu. Vendar pa se je naš svet vrtel naprej in se razvijal. Pri 
Kafki denimo ne najdemo nobenega sledu o moči virtualnih 
principov, ki naravnost brutalno obvladujejo današnji svet. O 
tem, da lahko obstaja življenje, ki zgolj hlini, da je življenje, ni 
sanjal niti Franz Kafka. To ni bila njegova tema. Nasprotno, 
liki njegovih romanov živijo v neusmiljeni resničnosti, ne kot 
mi v fiktivnem prostoru, ki ni resničen, a se kaže kot takšen. 
Mislim, da Kafkovi romani ne poznajo laži, kvečjemu poznajo 
iluzije, medtem ko danes postopoma izgubljamo sposobnost 
razlikovanja med lažjo in resničnostjo. 
In kljub temu ostaja Franz Kafka zame eden najpomemb-
nejših pisateljev, ravno zaradi svojega anahronizma. Zalju-
bljen sem v njegov skrajno natančni akribični jezik. Kafka 
seže do meja jezika, do bolečine. Več jezik, vsaj nemški, ne 
more doseči. Njegove obsesije so še vedno zapeljive. Tu 
imam v mislih njegove erotične fantazije, seciranje pojavov, 
nagnjenost k absurdnemu. Občudujem tudi njegovo utopično 
in latentno vsepričujočo željo po socialni pravičnosti. Vendar 
pa nam Kafka posreduje predvsem določen način gledanja. 
Če drži, da je Shakespeare spremenil pogled na človeka in ga 
za našo kulturo dokončno določil, je Kafka ta pogled kljub 
vsemu dopolnil in ga moderniziral, prilagodil našemu času. 
Shakespearovi viziji je dodal človeško brezplodnost. In vse 
to z radikalnimi sredstvi jezika. To herojsko dejanje je edin-
stveno in v 20. stoletju primerljivo morda le s Picassovim 
delom na področju slikarstva.
Kje je presežek Cankarja in izziv za režijo danes?
Nisem strokovnjak za delo Ivana Cankarja, zato mo-
ram biti zelo previden. Moji slovenski kolegi bi vam o 
tem gotovo lahko povedali več. Na tem področju sem 
začetnik in se urim v skromnosti. Cankar je v Sloveniji 
zelo uprizarjan in logično je, da morajo slovenski režiserji 
upoštevati tradicijo uprizarjanja. Njihova dela morajo 
postreči z novimi interpretacijami. No, to je tako ali tako 
samoumevno, kadar se ukvarjamo s klasiki. Jaz kot tujec 
pa sem se »smel« po svoje odločiti za povsem drugačno, 
veliko bolj naivno pot. Zdelo se mi je pošteno, da Pohuj-
šanje, ki je zame, in bržkone ne samo zame, popolnoma 
hermetično delo, »elementarno preizprašam«. Skušal 
sem ugotoviti, kaj se skriva v ozadju in o čem govori. 
Cankarju nisem želel in nisem mogel vsiliti neke ideje, 
temveč sem se prepustil njegovim idejam, da so me vodi-
le. To se mi tako ali tako zdi veliko bolj vznemirljivo. Na 
delo sem seveda gledal z vidika sedanjosti, drugače pač 
ne gre. Mislim, da je pri ukvarjanju s Cankarjem, 
več globine, več lepote. Sam to lepoto enačim s skrivnostjo. 
In zdi se mi očarljivo, kadar so igralci »prosojni«, kadar ne 
skrivajo svoje človeške ranljivosti. To je vprašanje poguma in 
umetniške radikalnosti. Poznam nekaj slovenskih igralcev, 
ki so tako pojmovano lepoto radikalno postavili v službo 
gledališča. Vedno znova me presenečajo in navdušujejo s 
sposobnostjo prikazovanja svojih brezen, ne da bi do konca 
izdali svojo skrivnost. Priznali, da gre pri tem za hojo po robu. 
Ampak to je pravzaprav tudi bistvo igralske umetnosti, ki 
je sicer popolnoma neodvisno od nacionalne pripadnosti: 
razgaliti se in kljub temu ohraniti skrivnost. Z drugimi bese-
dami: z vso radikalnostjo biti na odru in hkrati vedeti, da je 
vse skupaj samo igra. Težko je govoriti o igralski umetnosti. 
Pravo igralsko dejanje se izmika pragmatični analizi. 
Franz Kafka in Ivan Cankar sta dramatika, ki sta zazna -
movala vaše zadnje ustvarjalno obdobje. Sta tudi, vsaj za 
nas, Slovence, kultna avtorja srednjeevropskega prostora. 
Gotovo imata več skupnih točk, v čem sta si enaka? V čem 
sta provokativna?
Biografsko na prvi in tudi še na drugi pogled ni ničesar, 
kar bi ju povezovalo. Razen morda dejstva, da sta bila oba 
državljana avstro-ogrske monarhije, monarhije, ki se je začela 
že zdavnaj razkrajati, ne da bi bilo to opaziti. Na eni strani 
imamo pretirano občutljivega bančnega uslužbenca, ki prav-
zaprav piše za predal, na drugi pa boema, ki s svojimi deli vodi 
križarsko vojno proti svetu in tudi proti lastnemu narodu. 
Bolj različna si ne bi mogla biti. Vendar pa so življenjepisi 
drugotnega pomena. Tisto, kar šteje, je samo delo. Videti je, 
kot bi oba pičil duh časa, čisto fenomenološko. Če drži, da 
krize izostrijo čute – in kriza monarhije je bila velikanska –, 
sta prav z njo očitno oba dosegla raven občutljivosti, ki jima je 
dovoljevala, da sta na novo uvidela svet. V tem sta si gotovo 
zelo podobna. V ostrem pogledu, v radikalnosti opazovanja 
in posledično tudi v literarnem gestusu. Gotovo sta oba pro-
vokativna, in sicer v tem, da ne plavata s tokom. Njuno delo 
je kot jez. Očitno je, da sta bila oba, Kafka in Cankar, zelo 
strastna pisatelja, s strastjo sta se ukvarjala z jezikom. Vendar 
pa je v strasti vedno tudi nekaj provokativnega. Strast te spravi 
v negotovost, te prebudi, vznemiri. In na neki način je tudi 
logično, da sta oba genija to svojo umetniško strast na koncu 
tako rekoč plačala z življenjem.
Uprizoritev dramatizacije romana Grad v SNG Drama 
Ljubljana je bilo že tretje srečevanje s Kafko. Drži, da je 
svet vedno bolj ukrojen po Kafkovih pravilih, ljudje pa vse 
bolj junaki iz njegovih romanov?
Do takšnih pavšalnih izjav sem skrajno skeptičen in menim, 
da ne moremo tako posploševati. Svet je vendar prezapleten, 
da bi ga bilo mogoče pojasniti z enim literarnim opusom. 
Prepričan sem tudi, da Kafka nikoli ni želel ničesar pojasnje-
vati. V tem tudi je njegova veličina. V odrekanju razlage. In 
Kafkov pogled je le eden od mnogih. Njegovemu delu seveda 
ne moremo odrekati vizionarske moči. Njegova dela se še 
danes berejo kot usodna slutnja: poustvarjenje človeka, hlad 
sveta brez transcendence, notorično hrepenenje človeka po 
pripadnosti, občutek absurdnosti v povezavi z nejasnimi struk-
Janusz Kica, gledališki režiser
Foto tadej Regent
Pri svojem delu Potrebujem ljudi.       odvisen sem od njih
☛
12
Prešernovi nagrajenci
 10. februarja 2016
vsaj v primeru Pohujšanja v dolini šentflorjanski, nujno 
povzeti njegovo jezikovno silo, konkretizirati njegovo 
omamno fantazijo in iz njegovih subjektivnih frustracij, 
ki tudi sicer prežemajo njegova dela, izluščiti univerzalne 
vsebine. Zame je bila pomembnejša drama umetnika, 
postavljenega na rob družbe, kot groteskna grimasa te 
družbe. V tem je Cankar posebej izviren in sodoben. V 
umetnikovem maščevanju koruptivni in otopeli družbi, 
pri čemer naj bi šlo za nekakšno pokroviteljsko dejanje, 
ki družbe konec koncev ne more spremeniti, je zaradi 
brezplodnosti nekaj tragičnega. Tu se Cankar, čeprav pesi-
mistično, neposredno dotakne bistva umetnosti nasploh. 
Ali umetnost lahko spreminja družbo? Najbrž ne. Vendar 
pa mora to nujno poskusiti. In verjetno ima več možnosti 
za uspeh pri posamezniku kot pri množici. Potem je tu 
še lik Jacinte, poosebljene poezije, ki obstaja kot ženska 
iz mesa in krvi in kot abstraktni navdih hkrati. Jacinta je 
eden najbolj osupljivih likov dramske literature, kar jih 
poznam. In želel sem jo čim bolj konkretno prikazati in 
predstaviti v tej dvojni funkciji. O tem, ali sem k recepciji 
Cankarja dodal kaj novega, ne morem soditi. Možno je, da 
sem želel Cankarja narediti preveč razumljivega. Pojavlja se 
namreč vprašanje, ali je Cankarja sploh mogoče razumsko 
razložiti. Ampak zdaj bi preprosto rekel, da je bil to zame 
zelo intimen in pomemben spoprijem s titanom literature 
naroda, ki mi je zelo pri srcu. Mislim, da skozi Cankarja 
še nekoliko bolje razumem Slovence.
Zdi se, da ste, ko režirate, utopist, pripovedujete zgodbe, 
ki so trpke, a vendarle govorijo o upanju ... Prosvetliteljska, 
prenoviteljska moč gledališča. Je to res ali gre samo za 
pozabljeno, ostarelo in patetično resnico?
Pravzaprav me sprašujete, ali je v gledališču sploh še 
možna izkušnja katarze, kajne? No ja, najprej moram po-
vedati, da načeloma verjamem v moč gledališča. Dovolj 
sem naiven za trditev, da srečanje z gledališčem kot tudi z 
umetnostjo nasploh iz nas dela boljše ljudi. Gledališče to 
lahko seveda doseže le, če si tega ne zada za svojo nalogo. 
Gledališče vsekakor lahko izostri senzibilnost. Ena sama 
gledališka predstava, ki se dotakne resnice in jo razodene, 
lahko kot koda za vedno ostane v gledalčevem emocio-
nalnem spominu. Marcel Proust je hrepenel po tem, da 
bi »videl popolnoma jasno in navdušeno«. Ta posebna 
izkušnja bi morala biti mogoča tudi v gledališču, ne glede 
na sredstva. Seveda do nje ne pride zmeraj, vendar je za-
gotovo mogoča. Gledališče pa ima še eno posebnost. Vsaka 
gledališka predstava predpostavlja skupnost gledalcev in 
v njej gre pravzaprav za dialog te skupnosti z igralci. Hic 
et nunc. Izkušnja conditio humana je v gledališču kot sku-
pna izkušnja posebej močna in edinstvena. Če ukinemo 
gledališče, ukinemo tudi skupnost. Ampak zdaj sva že na 
področju političnega. Sicer pa sploh ne moremo vedeti, 
kakšen bi bil svet brez gledališča, saj gledališče hvala bogu 
še vedno obstaja. In je zmeraj obstajalo. Kajti jasen pogled 
in navdušenje predstavljata elementarnost in imperativnost 
človekovega hrepenenja.
Umetnik mora izkoristiti družbo, jo zjeziti, znervirati ... 
Ali ta parafraza Cankarjeve misli še vedno drži? Ima kakšen 
učinek, smisel, moč?
Hja, past je v tem, da Cankarjeva misel izvira iz časa, ko 
umetnost še ni poznala subvencioniranja. Danes je umetnost 
pogosto odvisna od državne podpore, gledališče tako ali 
tako. Umetnost danes radi izrabljajo kot predmet pogajanj 
v političnih razpravah. Vedno znova poslušamo parole, ki 
služijo kot propaganda, na primer: »Umetniki zapravljate 
davkoplačevalski denar za svoje nesramnosti.« Spominjam 
se plakatov avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ), ko jo je 
še vodil Jörg Haider, s katerimi so volivce spraševali: »Imate 
radi Elfriede Jelinek ali umetnost in kulturo?« Slišal sem, 
da je novi poljski minister za kulturo skušal prepovedati 
neko gledališko predstavo. Prav tako se dogaja, da država 
spodbuja pretežno velike filme o nacionalnih junakih. Na 
Hrvaškem so za kulturnega ministra postavili človeka, ki 
ne skriva svojih nacionalističnih prepričanj in dvomi o 
pomenu antifašizma. Kultura naj bi bila ideologizirana in 
čim bolj očiščena »subverzivnih elementov«. Dobrodošli v 
kraljestvu omejencev! Vmešavanje politike v umetnost je 
družbeno škodljivo. Mislim, da si mora samozavestna in 
modra družba privoščiti razkošje, da umetnost podpira, ne 
da bi predpisovala, kaj je njena naloga. Znani nemški poli-
tik iz konservativnega tabora, Norbert Lammert, je nekoč 
dejal, da država ni pristojna za umetnost in kulturo, pač pa 
nujno in zgolj za pogoje, v katerih se umetnost dogaja. To ni 
mazohizem. To je raison d'état. In preprosto modra misel. 
Umetnost mora biti vest družbe. V tem oziru sem prepričan, 
da ima umetnik pravico do popolne svobode in tudi pravico, 
da družbo izziva. O tem ne more biti dvoma.
Vaše predstave so vendarle, vsaj navzven, zelo uglajene, 
težijo k »lepemu predstavljanju« problemov, ob spremljanju 
se obiskovalec velikokrat znajde v neznanskem zadovoljstvu 
gledanega, čeprav gre za resno in problemsko zastavljeno 
vsebino.
Ali je res tako? Upam, da je to mišljeno pozitivno in da se 
mi ni treba zagovarjati. Ne, zdaj pa zares: ljubša mi je jasnost 
kot lepota. Seveda je jasnost včasih lahko tudi lepa. Ne branim 
se »lepega«, vendar pa me esteticizem sam na sebi nikoli ni 
zanimal. Zato pa me toliko bolj zanimajo igralci. In zagotovo 
tudi literatura. Zunanji okvir gledališkega dela, prostor, v kate-
rem se predstava dogaja, je zame seveda osrednjega pomena. 
Optika mojih del je zame zelo pomembna. Razmišljanje o 
prostoru je izvor vsakega gledališkega dela. Včasih je na odru 
vse lepo, drugič spet ne tako zelo lepo. Vse to je odvisno od 
predstave in pogosto tudi od finančnih sredstev, ki jih imamo 
na razpolago. Eno mojih najljubših del, Tri sestre v SNG Dra-
ma Ljubljana, je imelo totalno »trash optiko«, na odru so bili 
pravzaprav samo klavir in nekaj stolov, ki so bili takšni, kot bi 
jih prinesli iz kakšne vojaške kasarne. Tudi Grad je umeščen 
na prazen oder in se mora znajti z zelo skromnim in bornim 
inventarjem. Tako ali tako pa bi si najbolj želel uprizarjati na 
praznem odru. Igralec je najlepši v praznem prostoru. Ampak 
igralec je pravzaprav zmeraj lep. In vedno je tudi absolutni 
center. Z njim gledališče stoji in pade. 
Namignili ste, da v mojih delih ni ekscesov. No ja, kakor se 
vzame. Na odru je včasih lahko ekscesen tudi tihi trenutek 
resnice. Zlasti za gledalce. Za to konec koncev gre. Ne želim, 
da bi bila moja dela terapevtska, niti zame niti za gledalce. 
Gledalca pojmujem kot partnerja in ne kot voajerja, pred 
katerim na silo razgrinjam svoj pogled na svet. Vedno me je 
privlačilo gledališče, ki igra posredno, ki nagovarja inteligen-
co, domišljijo in muzikalnost, ki išče dialog z občinstvom. V 
takšnem gledališču pa je seveda prostor tudi za jezo in eksces. 
Moj absolutni vzor je bilo vedno gledališče Pine Bausch. 
Njene predstave, predvsem tiste iz osemdesetih let, sodijo 
med vrhunce v dolgem nizu predstav, ki sem jih videl v ži-
vljenju. Bile so kot zapisi skrivnostnega jezika, ki so hlepeli 
po tem, da bi se jih razumelo, o njih razmišljalo in občutilo. 
Mimogrede, frontalna igra, usmerjenost k občinstvu, kar 
je v gledališču danes rutina, je najverjetneje iznajdba Pine 
Bausch. To gledališče je bilo na poseben način odprto in mu 
je vsakič znova uspelo ustvariti osupljivo interakcijo med od-
rom in avditorijem. Predstave so bile izredno koncentrirane 
in včasih tudi nenavadno tihe, bile so skrajno osebne in pri 
tem popolnoma nič domišljave. Nikoli ni šlo za provokacijo 
samo po sebi, temveč za odkritost in resnico. Občutek si 
imel, da gre za nekoga, ki preprosto prikazuje, kaj pomeni 
biti človek. Nič več. A tudi nič manj. ¾
Prevod iz nemščine Maruša Mugerli Lavrenčič
Prizor iz predstave Grad, ki jo je Kica režiral  
v SNG Drama Ljubljana v sezoni 2014/15
SVo J dAn AšnJI Polož AJ l Ahko 
SeVedA o PIšem nekolI ko 
bolJ SUhoPA rno: tU In t Am 
PreP ro Sto Pr Idem V Slo VenIJo 
In t U USt VAr Im gled Al Iško 
PredS t AVo. Am PAk še V edno 
So S lo VenS kI IgrA l CI t ISt I, kI 
me ZAPelJ eJo. S Am PA SI želI m 
še VelI ko moč I In n AVdIhA 
ZA ZAPelJ eVAn Je dr Ug Ih. 
kAJt I gled Al Išče Je Vedno 
Po VeZAno Z ZAPelJ eVAn Jem. 
Življenje dr. Franceta Bučarja skozi oči 
delovega novinarja alija Žerdina. 
Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 592804
14,90 eur
*
Za dodatne informacije in naročila nam pišite na narocnine@delo.si  
oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
* Stroški pošiljanja niso vključeni v ceno in znašajo 4,37 EUR za Slovenijo. Ponudba velja do 15. 12. 2016 oziroma do razprodaje zalog.
novo
14
In memorI am
 10. februarja 2016
Vselej si
Aleš šteger
t
ežko in vlažno nebo, hlad v zidovih, čudno nemiren 
spanec: dočakati strašljivi spomin, ki se z mlado smr-
tjo začne. tu je tisti prostor, kjer se naenkrat neha vsa 
preteklost in je čista navzočnost teksta potem edina 
meja, meja tega temnega prostora, ki je srhljiv in te-
sen kot privid. ampak zaresen. resen in zares. in na 
tej grozljivi zadnji sledi postane zdaj nevarna pustolovščina 
črke še bolj jasna in slepeča. zanosna in utrujajoče naporna. 
in v tej neskončni spremenljivosti vseh stanj je vredna sama 
sebe. ko ne prispe do lastnega imena, četudi vedno drgeta v 
želji. neobvladljivi, kot je ona sama. in geometrija te povsem 
telesne strasti, imenovane poezija, bo zdaj še bolj prepričljiva 
in zato pošastno lepa. še malo ne zakrita, kaj šele izmerljiva. 
/ vse stvari se v njeni blazni prostornini do krvi razkrajajo in 
vselej manj trajajo, da bi lahko zasijale v luči nore ljubezni 
do teksta, ki jih šele naredi. zato so vozlišča v njegovi mreži, 
ki te zasvoji in zapelje v magnetni ris. telo te zapuščine je on 
sam, vpisan vanjo kot v svoj lastni smrtopis.
S to mogočno, temno, melanholično pesmijo je Aleš Debe-
ljak uvedel objavo pesmi in proze Boštjana Seliškarja v reviji 
Problemi-Literatura davnega leta 1983. Usoda nadarjenega 
Seliškarja, čigar življenjska pot se je tragično zaključila pri 
rosnih 21 letih, je Aleša spremljala vse življenje, bila je Alešev 
Saturn, srhljiva senca dvojnika, točka nenehnega povratka. 
Obstaja vrsta pesmi, v katerih se Aleš navezuje ali izrecno 
tematizira prezgodnjo smrt prijatelja, recimo pesem »Živi in 
mrtvi« iz zbirke Tihotapci (2009). Tam prebiram naslednje 
verze: »Možno, da nič / ni strašno. Važno je, da želja traja 
in traja trmoglavo«, in zdi se, da oznaka zanosna, borbena 
vztrajnost pove kar precej o osebi Aleša Debeljaka, kot sem 
ga poznal. 
V mojih očeh je Aleš živel veliko vzporednih, med seboj 
bolj ali manj prepletenih zgodb in v vseh je bil vrhunski, 
izjemen, nenehno na barikadah in temu primerno obenem 
ljubljen in tudi ne. Najprej zgodbo vrhunskega športnika 
judoista, jugoslovanskega podprvaka, ki je končal svojo 
kariero s poškodbo ledvice. O trenutku neuspešnega izva-
janja meta koshi guruma piše v pesmi »Nemčija« v zadnji 
knjigi pesmi Kako postati človek in dodaja, pomenljivo: »Že 
v zgodnjih letih sem začel z molitvami za trpežni duh, telo 
in tavajočo dušo.« 
Druga zgodba je zgodba mladega angažiranega intelek-
tualca, konstitutivne osebnosti javnega prostora in mlade 
generacije, ki je v osemdesetih spreminjala podobo tedanje 
družbe, pa naj je bilo pri zaplenjeni Tribuni z odprtim pismom 
predsedstvu SFRJ, pri razdoru med Problemi in Literaturo in 
spremljajoči polemiki s Slavojem Žižkom, pri Teleksu.
Tretja je zgodba karizmatičnega profesorja na FDV, ki 
je slovel po dostopnosti, odprtosti in razgledanosti, že kar 
razdajanju za študente. Redko kateri profesor je oblikoval 
generacije študentov tako, kot jih je Aleš, ko je v pogosto 
provincialno distančnost in hierarhično samozadostnost 
univerzitetnih krogov vnašal iskrivi argument, borbenost, 
produktivni, strastni impulz.
Še več zgodb bi lahko nanizal, a najpomembnejša je bila 
zagotovo zgodba homme de lettres, zgodba pesnika in ese-
jista. 
Povezovalni moment vseh teh zgodb je bil bržkone ustvar-
jalni nemir, nenehno intelektualno vzhičenje, nujna doza 
pesniške ekstaze. Vznemirjenje je bilo Aleševa muza in droga 
obenem. Če trenutki niso bili nabiti z intelektualnim adrena-
linom, so bili izgubljeni. Nenehna borba, nenehni stimulans. 
Pesnik je živ le, dokler je privzdignjen, himničen, zanesen. 
Za doseganje tega služi vse. Vsako popuščanje je smrt. Vsako 
usihanje vira je smrt. Aleš je bil strastni, božansko obdarjeni 
govorec, ki je raje imel vsaj debelejšo polovico pogovornega 
časa zase. Vsaj! Bil je enako strasten bralec, eden poslednjih 
primerkov te izumirajoče vrste. Borbenost in védenje sta 
mu dodatno ustvarjala visok ugled. Hrbtna stran te neneh-
ne vzhičenosti je bil planet Saturn, pod katerim je bil Aleš 
rojen, globoka pristna melanholija, ki se je je zavedal in se 
ji v pogovorih nemalokrat posmihal v brk, čeprav se ji ni 
mogel izmakniti. 
Usoda je hotela, da me je tragična vest o Aleševi smrti 
dohitela v Kölnu. Po nastopu na festivalu, katerega osrednja 
tema je bila melanholična per se – Blue Notes –, sem poslušal 
pesmi o smrti islandskega pesnika Sjóna, ko sem prejel SMS. 
Nekaj ur pred tem smo na okrogli mizi govorili o fluidnih 
mejah med poezijo in besedili za songe, o temi, ki bi Alešu, 
velikemu ljubitelji Azre, Dylana in mnogih drugih, bila še 
kako blizu. Ameriško-irski pesnik Paul Muldoon, čigar tekste 
prepevata Bruce Springsteen in Warren Zevon, je nepriča-
kovano prekinil svoj ekspoze in omenil, da je bil v Kölnu 
28. januarja pred natanko dvajsetimi leti in da ve to tako 
natančno zato, ker je na ta dan umrl veliki ruski pesnik in 
nobelovec Josif Brodski. Na isti dan dvajset let za Brodskim 
je od nas odšel Aleš. Je naključje, da med listanjem njegove 
knjige esejev Melanholične figure naletim na citat pesmi 
nikogar drugega kot Josifa Brodskega: »What matters is not 
what life has, / but just one’s faith in what should be there«? 
In kaj je, spričo »še malo ne zakrite, kaj šele izmerljive« moči 
poezije, naključje?
Pesniki zmeraj znova verjamemo v usodna, bistroumna 
naključja in spiritualna nasledstva. Za tiste, ki ne pišejo, 
zadeva utegne izgledati bizarna, a če se greš celo življenje 
»nevarno pustolovščino črke«, potem postane igra zavezujoča 
in genealogije očitne.
O tem je rad pripovedoval Tomaž Šalamun, eden od Ale-
ševih najboljših prijateljev. Tomaž je večkrat pripovedoval o 
bistroumnem usodnem naključju, ko sta z Alešem na nekem 
letališču v ZDA srečala Czesława Miłosza in je po Tomaževem 
bil to usodni trenutek, ko se je zgodil prenos nasledstva. Za 
Tomaža je bil Aleš tisti, ki bo nadaljeval njegovo pot. Zdaj 
sta odšla oba in za sabo zapustila vrzel, o razsežnostih katere 
le težko ugibam. Pravzaprav vse do danes, ko to pišem, ne 
morem verjeti, da med nami ni več Tomaža. Še bolj never-
jetno, na ravni kake slabe metafikcijske zgodbe, se mi zdi, 
da nas je zapustil tudi Aleš.
Ko je leta 1982 Pesniški almanah mladih ustoličil takrat 
mlado generacijo osemdesetih, so bili časi povsem drugačni. 
Pank, prve raztrganine v železni zavesi, privlačnost ZDA, 
občutek svobode, ki spremlja razpad starega in rojevanje 
novega sistema. Revolucionarni časi. Desetletje pozne-
je vojna. Drugače kot njegov ljubljeni Johnny Štulić, ki 
je spričo vojne umolknil in se odselil, utrujen od podob 
jugoslovanskih plemen, je Debeljak zavzel vlogo povezo-
valca razpadlih intelektualnih krogov že rajne SFRJ. Kot 
angažirani intelektualec je naredil ogromno za kolege iz 
Sarajeva, živeče v vojnih območjih in v eksilu, ter drugih 
krajev bivše SFRJ, njegov esej Somrak idolov je bil in ostaja 
kultni tekst tistega časa. 
Na svoj način je – navkljub silnemu analitičnemu umu, ki 
ga je gnal naprej – ostal Aleš zasidran v tistih revolucionarnih 
časih. Bil je zadnji duhovni Jugoslovan med slovenskimi 
pesniki. Njegova prva izbrana domovina je bil duhovni 
prostor nekdanje SFRJ. Njegova druga domovina je bila Sre-
dnja Evropa. Danes Varšava, jutri Budimpešta, pojutrišnjem 
Trst. Predaval je, polemiziral, kritiziral, jasno postavljal reči 
na svoje mesto, potoval med konteksti, ki presegajo širino 
velike večine slovenskih literatov in intelektualcev. Tretja, 
formativna domovina so bile Združene države Amerike. 
Kljub nesporni kozmopolitskosti pa je bil in ostal velik 
pesnik Ljubljane. V pesniški knjigah Mesto in otrok in Ti-
hotapci najdemo prelepe verze, ki bodo ostali za zmeraj 
vpisani v literarno tkivo prestolnice. V Ljubljani je najdeval 
neskončni vir navdiha in mestu vračal veliki poklon, ki sega 
daleč onkraj slovenskih meja.
Poezija je bila zanj religija, njegovo privzdignjeno, zane-
senjaško recitiranje je hotelo priklicevati stanje logosa, ki 
ekstatično stoji v intimni resnici in neizpodbitno v fragilnem. 
Njena forma, svečani, delno rimani prozni stavki dolgega 
bitniškega diha. Kot da je hotel znotraj baudelairovske pesmi 
v prozi še enkrat ujeti metafizični zlom modernega človeka in 
poezijo vzpostaviti kot desakraliziran substitut izgubljenega 
Boga, z vsakim verzom pokazati na spevno lepoto vrzeli, ki 
jo je zapustil za sabo izgubljeni Absolut v razsutem svetu 
profanega. Zmeraj znova mi je bilo šokantno slišati, kako 
Aleš na glas interpretira svoje pesmi. Bil je najbolj analitičen, 
racionalen, ateističen pesnik, kar jih poznam, pesmi pa je 
prebiral z vznesenim patosom, ki je še najbolj spominjal na 
ortodoksno religiozno prozodijo. 
Prijateljem po vsem svetu je pisal razglednice z vsega sveta. 
Zdaj berem njegove pesmi vse bolj kot nekakšne razglednice, 
polne geografskih, duševnih in socialnih prostorov. Recimo 
pesem iz meni zelo ljube knjige Imena smrti: »december diši 
po jasnini in mleku staranja. in po / zmečkanih glavah maka 
in smrtno tesnih srečanjih.« Ali: »vselej si. vsenaokrog je 
nezadržna vera, da obstajaš.«
Melanholična bližina smrti, ki plane vame iz skoraj vsa-
ke od tvojih pesmi, je omamna zapeljivka, Aleš. Braniti se 
moram, ko te zdaj prebiram, se zaustavljam znova in znova, 
recimo ob stavku, s katerim si zaključil kolumno, napisano 
ob smrti Tomaža Šalamuna: »Živ si, čeprav te ni.« Potem od-
prem ponovno tvoje Tihotapce. V pesmi z naslovom »Nasvet 
mlademu pesniku« preberem naslednje: »Preden se pustimo 
potopiti kot admirali, / izgubili smo kompas, družinsko 
srebrnino, / bi rad ti rekel tole: do sredice vseh stvari / pride 
samo tisti, ki ne vlada, ampak služi.« ¾
V spomin Aleša Debeljaka
Aleš Debeljak
Foto Jure eržen
 10. februarja 2016
15
RadaR
Zaton gradov, vZpon vil
Pred dvema letoma smo si lahko ogledovali razstavo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, 
ob kateri smo pogrešali katalog, katerega izid so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje kar 
nekajkrat prestavili, kar je vzbujalo slabe občutke. Zdaj je napovedovana publikacija že nekaj 
mesecev na svetlem, rezultat pa presega raven običajnih razstavnih katalogov.
Vladimir P. Štefanec
a
vtorja Igor Sapač (kustos razstave) in Franci 
Lazarini sta namreč spisala in podpisala prek 
700 strani obsegajočo velikoformatno knjigo, 
v kateri je predstavljena približno polovica 
evidentiranega kvalitetnejšega arhitekturne-
ga fonda iz obravnavanega obdobja in predsta-
vlja pionirsko delo na tem področju, nekakšno emancipacijo 
dolgo zapostavljene arhitekture tega časa. O tem, da je bil 
nastanek tega obsežnega dela, izdanega v sozaložništvu 
MAO in Fakultete za arhitekturo, svojstvena avantura, priča 
tudi dejstvo, da je njegov obseg med pripravo narasel že na 
900 strani, a so ga nato omejili na sedanjega. Finančno plat 
zgodbe sta pomagala reševati tudi avtorja, z odkupom dela 
naklade; vse skupaj se je očitno srečno izteklo – dobili smo 
referenčno publikacijo, ki dopolnjuje niz podobnih, a manj 
obsežnih pregledov arhitekture prejšnjih stoletij. 
Vsebina knjige širi, nadgrajuje videno na razstavi tako 
glede kvantitete kot strokovne poglobljenosti uvidov v te-
matiko. Ti z različnimi poudarki osvetlijo čas in njegove 
danosti, izpostavljajo specifične kontekste, poznavanje ka-
terih danes otežujejo nakopičene koprene časa in njegovih 
premen. 19. stoletje je bilo namreč precej burnejše in bolj 
dinamično, kot se nam praviloma zdi danes, ko naš pogled 
nazaj večinoma seže le še do s svetovnima vojnama in ide-
ološkimi delitvami zaznamovanega 20. stoletja. Pravzaprav 
se je prejšnje stoletje (tako kot vedno) »izvalilo« iz svojega 
predhodnika, iz njegovih stremljenj, dilem, strahov, kolebanj, 
pa tudi izjemno hitrega napredka na več področjih. Šlo je 
za obdobje tektonskih družbenih sprememb skoraj v vseh 
porah takratne družbe. Dogajal se je zaton fevdalizma, vzpon 
kapitalizma, z vsemi posledicami za prebivalstvo. Zgodile 
so se meščanske revolucije z vsestransko emancipacijo me-
ščanstva, pojavile so se mnoge nove in preoblikovale stare 
družbene potrebe … Vse to je vpisano v tehnične zasnove 
in estetske kode arhitekture tega časa, ki pozornemu očesu 
razkriva veliko več, kot se zdi na prvi pogled, zelo zgovorno 
pripoveduje o dobi in ljudeh, ki so jo gradili. Temeljna za 19. 
stoletje se zdi njegova razpetost med staro, tradicionalno, še 
vedno trdoživo prisotno, in novo, pogojeno tako s hitrim 
napredkom znanosti kot z družbenimi pretresi in prevrati. 
Spreminjalo in prevpraševalo se je razredno ureditev, hkrati 
pa so se porajala narodna in nacionalna občutja. Stari svet se 
je po eni strani zdel še dokaj trden, po drugi strani pa novi 
že nezaustavljiv, stalnost privid, iluzija, ki jo je skoraj vsakih 
nekaj let zamajala nova, vsaka vse bolj dinamična. 
Tako stanje je mogoče razbrati pri vseh stavbnih tipih, 
ki so se pojavili ali se razvijali v tem času,  tudi pri sakralni 
arhitekturi, četudi se zdi, da je tam razvoj potekal najbolj 
zložno in počasi, saj se je do takrat prevladujoči baročni 
videz objektov komaj opazno prelil v podobno, historici-
stično podloženo arhitekturno snovanje. Recimo, da je to 
kazalo tudi na stremljenje Cerkve, da bi ohranila trdnost, 
kontinuiteto v hitro spreminjajoči se dobi, to tendenco pa 
je opaziti tudi na številnih drugih področjih. Za gradove so 
nastopili težki časi, dogajale so se opustitve, spremembe 
namembnosti, predelave v skromnejše zgradbe, novonastale 
tovrstne gradnje pa so bile bistveno manj ambiciozne.
Vlogo gradov so v precejšnji meri prevzele vile, na an-
tičnih in renesančnih tradicijah zasnovana bivališča nove, 
meščanske elite, in prav arhitektura teh prestavlja enega 
od vsestranskih vrhov te dobe. Po številčnosti jo sicer pre-
segajo gradnje večstanovanjskih najemniških hiš, katerih 
»meščanska stanovanja« so še vedno zelo priljubljena, precej 
manj ponosni na svoja bivališča pa so danes tisti, ki bivajo 
v takratnih stanovanjskih blokih, zgrajenih predvsem v 
industrijskih središčih in stavbah delavskih kolonij, ki še 
vedno stojijo po naših mestih. Ob teh je potrebno posebej 
izpostaviti mariborsko železničarsko, ki je bila najbolj celo-
vito urejena (imela je tudi šolo, higiensko kopališče …) in je 
predstavljala skorajda korak v smeri utopične arhitekture 
in urbanizma »idealnih« mest. Neprijetna podrobnost je 
dejstvo, da je bila zgrajena za tuje, nemške delavce, ki jim 
je zagotavljala kakovostno, skoraj samozadostno bivalno 
okolje v bližini delovnih mest.
Nemške delavce so v Maribor naselili za zagotavljanje 
nemotenega delovanja železniškega omrežja, ene vélikih 
pridobitev 19. stoletja, o katere pomenu pričajo tudi po 
tipiziranih načrtih grajeni železniški kolodvori pa mostovi 
in viadukti, med njimi znameniti brezoviški. Pri vsem tem 
je šlo za centralno, na ravni širše, večnarodnostne državne 
skupnosti načrtovano in uresničevano gradbeno dejavnost, 
ki so jo vodile gradbene direkcije. Te so soustvarjale tudi do 
takrat neobstoječe pravne predpise za to področje, hkrati pa 
začenjale tudi s prakso arhitekturnih natečajev za pomemb-
nejše objekte ali urbanistične celote. 
Zaradi vsega tega je bil arhitekturni videz monarhije na 
večini najpomembnejših področij dokaj urejen (že v prvi 
polovici 19. stoletja so na primer uveljavili tudi odlok o do-
puščenih barvah fasad, ki je izključeval ekscese, kakršnim 
smo na tem področju priča danes) in hierarhičen. Videzi 
zgradb v posameznih upravnih enotah cesarstva so že nav-
zven kazali njihov pomen, bili so si sicer podobni, a različnih 
dimenzij in estetskih kategorij. Naše ozemlje (temeljni del 
knjige sicer pokriva celotno slovensko narodnostno ozemlje 
tistega časa, katalog zgradb pa tiste na ozemlju današnje 
Republike Slovenije) je bilo v tem smislu seveda provinca, 
tukajšnje reprezentativnejše gradnje pomanjšani posnetki 
tistih v pomembnejših mestih monarhije.
Več svobode so imele lokalne oblasti, ki so se lahko iz-
kazale z gradnjami rotovžev, gledališč, šol, posebnost, ki se 
je kazala na tem področju, pa je izvirala iz večnarodnostne 
strukture tukajšnjega prebivalstva. Na področju omenje-
nih gradenj, še bolj pa pri gradnji slovenskih in nemških 
»narodnih domov«, se je kazalo rivalstvo, boj za družbeno 
prevlado med narodoma, tovrstna identitetna prizadevanja 
pa se niso kazala le pri največjih arhitekturnih realizacijah, 
temveč tudi pri reprezentativnejših zasebnih bivališčih, na 
primer vilah.
V 19. stoletju smo dobili najmarkantnejše primerke še 
obstoječe industrijske arhitekture, pojavile pa so se tudi 
nove potrebe na področjih zdravstva, turizma, odprtih jav-
nih prostorov. Še danes uživamo v parkovnih ureditvah in 
ureditvah zdravilišč iz tistih časov, celo nekatere mostove 
in zapore še uporabljamo, da o tem, da se mnogi uradi in 
upravni organi dobro počutijo med zidovi iz tistih časov, niti 
ne govorimo. Prvenstvo v monarhiji so naši kraji v tistem 
času imeli le na enem področju, v Mariboru so namreč po-
stavili najmodernejšo kaznilnico v takratni monarhiji, kar 
pa je seveda pomenljiv sloves.
V bogato ilustrirani knjigi naletimo na nekaj zanimivih 
podrobnosti, med drugim na dejstvo, da je pred dvorcem 
Ravne pri Šoštanju nekoč stala pomanjšana replika Eifflovega 
stolpa, da je v Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina 
leta 1846 koncertiral Franz List, da je večino gradbenih 
dejavnosti na našem ozemlju v tistem času obvladovala 
»furlanska gradbena mafija« …
Glavna pomanjkljivost knjige je slabša kvaliteta dela 
sodobnega fotografskega gradiva, posnetega v neustreznih 
atmosferskih pogojih ali v času osenčenosti fotografiranih 
zgradb, kar bi bilo, glede na današnje tehnične možnosti, 
najbrž mogoče izboljšati ob pripravi za tisk. So pa tudi repro-
dukcije teh posnetkov še vedno dovolj razločne, da pričajo 
o žalostnem stanju dela predstavljenega stavbnega fonda, 
ob čemer se neizbežno porajajo vprašanja o naši politiki 
varovanja kulturne dediščine (tudi spomeniško varstvo se 
je pretežno porodilo v 19. stol.) in upravljanja z državnimi 
kulturnimi spomeniki. Rezultati kažejo, da bi ju bilo treba 
temeljito prevetriti, saj dediščina, za katero naj bi skrbeli, 
prehitro kopni. ¾
Dvorec Slivnica pri Mariboru, 1859–1863
Reprezentančno stopnišče v palači kranjske deželne 
vlade, zdaj Predsedniška palača v Ljubljani, 1896–1899
Foto Miran KaMbič
Foto Miran KaMbič
16
RadaR
 10. februarja 2016
Mladost na divjeM zahodu
Zakaj smo Pionirski list vedno začeli brati na koncu? Zaradi Kavboja Pipca in Rdeče pese, 
seveda. Zdaj pa ju v knjižnih izdajah lahko beremo spet od začetka.
Iztok SItar
v 
sivih svinčenih časih, kot 
šestdeseta in sedemdese-
ta leta prejšnjega stoletja 
nostalgično imenujejo 
naši črnosrajčni zgodo-
vinarji, ko so bile barve 
na televiziji še pravcato razkošje, o raču-
nalniku in internetu pa ni bilo ne duha 
ne sluha, smo bili mulci pri igri bolj ali 
manj prepuščeni samim sebi in svoji 
domišljiji. Tako smo se cele dneve prega-
njali po bližnjih travnikih in gmajnah ter 
se obmetavali z napol gnilimi jabolki ali 
češarki, ki so nam služili namesto orožja, 
ko smo se igrali ravbarje in žandarje ali 
kavbojce in indijance. Pri slednjih smo 
uporabljali še precej nespretno izdelane 
loke in tomahavke, ki pa so bili bolj za 
okras in identifikacijo kot pa orožje, saj 
je tomahavk ob prvem lučaju razpadel, 
lok pa se je zlomil, če si ga količkaj dobro 
napel. Ob večerih pa smo brali indija-
narice Karla Maya in gledali kavbojske 
filme. Še posebno smo se navduševali 
nad redkobesednim Shanom, ki so ga 
imele rade celo naše mame, in skušali 
oponašati njegovo zibajočo se revolvera-
ško hojo in ledeno hladen pogled. Zbirali 
smo plastične kavboje in Indijance na 
konjih v Koloysovih žvečilnih gumijih in 
si doma ustvarili pravi miniaturni Divji 
zahod. Da stripov sploh ne omenjam. 
Sicer smo jih brali naskrivaj, ker so 
nam jih starši s takratnim globalnim 
pojmovanjem stripa kot šunda, ki kvari 
mladino (kot ga je že leta 1954 označil 
zloglasni doktor Wertham), seveda pre-
povedali. Tako ali tako pa je znano, da 
je prepovedani sad najslajši, zato smo 
jih zbirali in brali še z večjim užitkom. 
Najraje smo imeli rumene zvezke novo-
sadskih edicij Lunovega magnus stripa 
in Zlatne serije, ki so jih poleg ravno tako 
rumenih (zanimivo je, da so bile vse 
revije v barvi senzacionalnega rumenega 
tiska!) Zvitorepčevih romanov v stripu 
edino prodajali v vaški trafiki, in čeprav 
(še) nismo znali brati srbohrvaško, smo 
uživali že samo ob gledanju živopisnih 
naslovnic in razkošnih ameriških pej-
sažev, indijanskih bitk in revolveraških 
dvobojev, za kar nam res ni bilo treba 
poznati jezika. Divji zahod je bil za nas pojem svobode od 
vsakodnevne tlake v šoli, domačega učenja in teženja staršev, 
kamor smo lahko pobegnili že z navadnim stripom, ki smo 
ga brali med platnicami kakšnega duhamornega učbenika. 
In jasno, vsi smo hoteli, ko bomo veliki, v Ameriko.
Da pa bi lažje počakali, je poskrbel karikaturist Božo Kos 
(1931–2009), ki je v stripovskem kotlu ameriški Divji zahod 
z vsem, kar sodi zraven (indijanski rezervati, revolveraši in 
gangsterji), z zvrhano mero domišljije zamešal s samouprav-
nim socializmom in ustvaril pionirsko stripovsko mojstro-
vino Kavboja Pipca in Rdečo peso. Pionirsko zato, ker je bil 
sam Kos pionir otroškega stripa pri nas, pionirja sta bila oba 
glavna junaka, strip pa je izhajal, jasno, v Pionirskem listu. 
Zanimivo je, da je bil to eden redkih stripov v šolskih revijah 
za časa socializma, Mladinska knjiga, ki je izdajala večino 
tovrstnih publikacij, je bila namreč v tem pogledu izjemno 
konservativna, tako da so večino likovno-literarnega dela 
tvorile rotmanovske slikanice v podobi zgoščenih priredb 
domačih in tujih književnih klasikov. Tako smo lahko v 
odlični likovni izvedbi prebirali rodoljubno epopejo Ivana 
Seljaka - Čopiča Družine Slovenov potujejo, pa Prigode lažnive-
ga Kljukca in Vikeja Vikinga izvrstnega Aca Mavca ter druga, 
bolj ali manj znana mladinska dela različnih ilustratorjev, 
strip pa je ostal rezerviran za Boža Kosa.
In kakšen strip je bil to! Prava pustolovščina in užitek se 
je bilo iz tedna v teden prebijati skozi labirint prenatrpanih 
sličic in gostobesednih oblačkov, ki jih je s čisto, golo linijo 
mojstrsko nizal avtor. In to dobesedno prebijati, kajti poleg 
besedila so bile nemalokrat tudi duhovite opombe, ki sploh 
niso imele zveze s stripom, včasih pa si moral govorni oblaček 
protagonista s prve slike poiskati prav na zadnji, tako da je bila 
vitalne podobe  
doMačega dokuMentarca
Videti je, da bo februarja dogajanje v domačih kinodvoranah potekalo predvsem v znamenju 
dokumentarnega filma. Po Frankofoniji (Francofonia, 2015) Aleksandra Sokurova, ki nas sooči 
z vso raznolikostjo izraznih možnosti dokumentarca, bo namreč 17. februarja svojo domačo 
distribucijsko premiero doživel tudi Dom Metoda Pevca, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega 
filma prejel nagrado za najboljše dokumentarno delo in nagrado občinstva.
DenIS ValIč
v 
domačih kinodvoranah že dolgo časa ni bilo 
skoraj hkrati videti tako izstopajočih doku-
mentarnih del. A kot smo že večkrat opozorili, 
se je odnos do zvrsti dokumentarnega filma 
tako s strani občinstva kot tudi oblikovalcev 
filmske ponudbe v zadnjih nekaj letih bistve-
no spremenil. Tako je to, še pred slabim desetletjem precej 
zapostavljeno zvrst domače občinstvo že dodobra spoznalo 
in ob soočenju z raznolikimi deli tudi izostrilo svoj pogled. 
Prav zaradi slednjega se zdi uspeh Pevčevega Doma še toliko 
večji, saj mu je priznanje izreklo občinstvo, ki je ob svojih, v 
zadnjih letih res številnih srečanjih z deli v tej zvrsti, postalo 
strožji in zahtevnejši sodnik. Iz istih razlogov pa ta uspeh 
predstavlja tudi svojsko presenečenje, saj se zdi Dom delo, 
ki se obrača h koreninam te zvrsti. In prav s tem nam film 
ponudi izvrstno izhodišče za pregled domače dokumentarne 
produkcije, njenih značilnosti in morebitnih trendov.
A še preden se skozi pregled posameznih del, nastalih 
v zadnjem desetletju, dotaknemo domače produkcije do-
kumentarnega filma, moramo na kratko orisati pot, ki jo 
je ta prehodil v poosamosvojitvenem obdobju. Spomniti 
namreč velja, da je bila do preloma tisočletja skoraj celotna 
domača produkcija dokumentarnega filma omejena le na 
krajše forme (najdaljšo predstavlja 50-minutni televizijski 
dokumentarec) in predvsem na televizijsko, ne pa na kinema-
tografsko produkcijo. Pri tem nikakor ne gre za vrednostno, 
temveč predvsem idejno-estetsko, deloma pa tudi formalno 
ločevanje. Dejstvo namreč je, da televizijski dokumentarec 
praviloma ne namenja posebne pozornosti estetski plati 
podobe, saj ta na malem televizijskem ekranu preprosto 
ne pride do izraza, obenem pa je tovrstna produkcija bolj 
zavezana novinarski, pogosto tudi reportažni praksi. Ne gre 
za razlikovanje, ki bi sledilo neki arbitrarni presoji, pač pa za 
redno prakso filmskih festivalov po svetu (med katerimi se 
tudi zato ločuje med tistimi, namenjenimi kinematografski, 
in tistimi, namenjenimi televizijski produkciji).
Pa vendar lahko tudi tovrstni, v televizijski produkciji 
nastali dokumentarci presežejo klasično televizijsko estetiko 
in ponudijo tudi za razvajeno kino občinstvo zanimivo delo. 
Primer tovrstnega dela je morda celo najbolj izstopajoči in 
vsekakor mednarodno najbolj opazni domači dokumentarec 
devetdesetih let, film Fant, pobratim smrti (1992), ki ga je 
režirala Maja Weiss. V njem je skozi zgodbo 8-letnega Ana-
tolija, fanta iz ukrajinskega Černobila, posrečeno opozorila 
na mlade žrtve jedrske katastrofe, ki je takrat zaznamovala 
celotno Evropo, hkrati pa je avtorica njegovo zgodbo domi-
selno vpela v takratni aktualni družbenopolitični trenutek 
balkanskih držav. Pravzaprav je bila Maja Weiss skozi ce-
lotna devetdeseta leta ena resnično redkih domačih film-
skih ustvarjalk, ki se je načrtno in kontinuirano posvečala 
produkciji dokumentarnega filma. V kontekstu televizijske 
produkcije ji je sledila le Helena Koder – spomnimo se njenih 
Magdalenic gospe Radojke Vrančič (1997) ali pa Obrazov iz 
Marijanišča (2000) –, ki pa je bila v mednarodnem dometu 
svojih del omejena.
Tako ne preseneča, da je prav Maja Weiss s svojim de-
lom zaznamovala tudi prehod v novo obdobje za domačo 
dokumentarno produkcijo, ki je nastopilo po milenijskem 
obratu in v katerem je dokumentaristična produkcija postala 
ambicioznejša. Prav njeni deli, celovečerec Cesta bratstva 
in enotnosti (1999) ter enourni Nuba, čisti ljudje (2000), sta 
napovedali ta obrat, ki se je nato udejanjil šele postopno, več 
let pozneje. Po nekakšnem zagonu, ki ga je domača doku-
mentarna produkcija doživela na začetku novega tisočletja 
in ki se je izrazil v izjemnem uspehu dveh celovečernih 
dokumentarcev – Zgodbe gospoda P . F. (2003) veterana Karpa 
Godine in filma Peterka – leto odločitve (2003) debitanta Vla-
da Škafarja, ki sta bila po resnično dolgem času prvi domači 
dokumentarni deli v redni kino distribuciji –, se je začela ta 
postopoma »osvobajati« svoje institucionalne ujetosti (ozi-
roma predvsem vezanosti na televizijsko produkcijo), s tem 
pa tudi postajati vse bolj raznolika. Predvsem že omenjeni 
Škafar je s svojim neobremenjenim pristopom, ki se izmika 
utečenim produkcijskim vzorcem, ter s svojim iskrivim, 
zvedavim in eksperimentu naklonjenim duhom v domači 
dokumentarec vdahnil še največ svežine in drugačnosti. Že 
njegovi Otroci (2008), s katerimi je pred kamero postavil za 
slovenski dokumentarni film povsem nove, v svoji običajno-
sti in pristnosti že prav nenavadne obraze in jim omogočil, 
da v jeziku slehernika spregovorijo o univerzalnih rečeh, kot 
sta otroštvo in ljubezen, so bili nekaj povsem drugačnega od 
vsega, kar je do takrat poznal slovenski dokumentarni film, 
od tradicije pa se je še bolj oddaljil s svojim igrano-dokumen-
tarnim esejem Deklica in drevo (2012). Prav njegova dela so 
bila tista, ki so domačo produkcijo dokumentarnega filma 
še najbolj približala aktualnemu trenutku sodobnega doku-
mentarnega filma v mednarodnem kontekstu, tako tistemu 
rahljanju formalnih opredelitev te zvrsti (ki pripelje do npr. 
animiranega oziroma celo lutkovnega dokumentarca) kot 
tudi procesu dokumentarističnega »razgaljanja« intime (ki 
se kot ena skrajnost udejanji v delih Viktorja Kossakovskega, 
na primer v filmu Belovi iz leta 1994, kot druga pa v filmih 
Joshue Oppenheimerja).
Preobražati pa se je začel tudi tisti konvencionalnejši, 
dokumentaristični tradiciji bolj zavezan del domačega do-
kumentarizma. Ta se je namesto k posameznikovi intimi 
obračal v družbeni kontekst, pa naj je šlo za obravnavo 
določenih poglavij iz zgodovine, kot denimo pri Otrocih s 
Petrička (2007) Mirana Zupaniča ali Aleksandrinkah (2011) 
Metoda Pevca, ali pa družbenih anomalij oziroma feno-
menov sedanjosti. Med slednja dela lahko uvrstimo tako 
enega najbolj domiselnih, intelektualno provokativnih in 
prodornih domačih filmskih izdelkov zadnjih let, film Jaz 
sem Janez Janša (2012) troedinega Janeza Janše, kot tudi prvi 
domači poskus dokumentarnega aktivizma (čeprav avtor to 
zanika), film Boj za (2014) Siniše Gačića.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma pa nas je pričakalo 
nemajhno presenečenje, saj nam je Metod Pevec s svojim Do-
mom ponudil svojsko dialektično sintezo teh osrednjih ten-
denc sodobnega slovenskega dokumentarizma, družbenega 
angažmaja na eni strani in dokumentarističnega razkrivanja 
posameznikove intime na drugi. Že takoj velja opozoriti, da 
je Pevec pri tem nase prevzel velikansko tveganje. Tovrstni 
prepleti družbenega angažmaja in posameznikove intime se 
namreč vse prepogosto iztečejo v neokusno socialno por-
nografijo, v spektakelsko razkazovanje bede in revščine, ki 
svoje opravičilo išče v domnevni skrbi za drugega. A Pevec 
se je temu brezkompromisno in suvereno izognil in pri tem 
ustvaril eno tistih del, ki gledalca ganejo in ga hkrati silijo 
k temu, da se zgane.
Z Domom se je namreč lotil usode prebivalcev nekda-
njega samskega doma v ljubljanskih Mostah, na ulici Vide 
Pregarčeve. Mnogi ga bodo kmalu prepoznali, gre namreč 
za domovanje delavcev Vegrada, ki smo ga pred leti, ko smo 
prek medijev v živo spremljali mučno umiranje enega večjih 
igralcev domače gradbene panoge, dodobra spoznali. A 
usoda v njem živečih delavcev ni medijev nikoli prav zares 
zanimala. Zato so njihove kamere druga za drugo ugasnile, 
še preden se je ta sploh začela razpletati. Tako smo nanje 
pozabili skoraj vsi, pa čeprav se je v nekem trenutku zdelo, 
da njihova usoda zadeva nas vse. Takrat pa se je tiho, brez 
velikih besed, v ta »dom« na Pregarčevi vselil Pevec, si v želji, 
da se resnično seznani z usodami medijsko zlorabljenih in 
nato pozabljenih ljudi, tam za leto dni najel sobo in nato ob 
poslušanju njihovih življenjskih zgodb vse pogosteje prižigal 
svojo kamero. Tako je nastalo delo, ki je pravzaprav »le« 
niz intimnih portretov tam stanujočih ljudi, od nekdanjih 
delavcev Vegrada, prek mladostnikov iz razbitih družin, do 
deložirancev, ki so tu našli poceni ležišče. A prav z odločitvijo 
za te intimne zgodbe, prek katerih je skrajnim življenjskim 
usodam nadel človeški obraz, jih počlovečil, ne pa za ekspli-
citni družbeni angažma, je Pevec ustvaril morda celo najbolj 
militanten dokumentarec v zgodovini slovenskega filma, 
saj se je jasno zavedel, da nobena parola in noben poziv k 
družbenemu uporu gledalca ne gane v tolikšni meri, kot to 
lahko naredi živi in pristni človeški obraz. ¾
Dom, režija Metod Pevec
 10. februarja 2016
17
RadaR
Mladost na divjeM zahodu
Zakaj smo Pionirski list vedno začeli brati na koncu? Zaradi Kavboja Pipca in Rdeče pese, 
seveda. Zdaj pa ju v knjižnih izdajah lahko beremo spet od začetka.
Iztok SItar
v 
sivih svinčenih časih, kot 
šestdeseta in sedemdese-
ta leta prejšnjega stoletja 
nostalgično imenujejo 
naši črnosrajčni zgodo-
vinarji, ko so bile barve 
na televiziji še pravcato razkošje, o raču-
nalniku in internetu pa ni bilo ne duha 
ne sluha, smo bili mulci pri igri bolj ali 
manj prepuščeni samim sebi in svoji 
domišljiji. Tako smo se cele dneve prega-
njali po bližnjih travnikih in gmajnah ter 
se obmetavali z napol gnilimi jabolki ali 
češarki, ki so nam služili namesto orožja, 
ko smo se igrali ravbarje in žandarje ali 
kavbojce in indijance. Pri slednjih smo 
uporabljali še precej nespretno izdelane 
loke in tomahavke, ki pa so bili bolj za 
okras in identifikacijo kot pa orožje, saj 
je tomahavk ob prvem lučaju razpadel, 
lok pa se je zlomil, če si ga količkaj dobro 
napel. Ob večerih pa smo brali indija-
narice Karla Maya in gledali kavbojske 
filme. Še posebno smo se navduševali 
nad redkobesednim Shanom, ki so ga 
imele rade celo naše mame, in skušali 
oponašati njegovo zibajočo se revolvera-
ško hojo in ledeno hladen pogled. Zbirali 
smo plastične kavboje in Indijance na 
konjih v Koloysovih žvečilnih gumijih in 
si doma ustvarili pravi miniaturni Divji 
zahod. Da stripov sploh ne omenjam. 
Sicer smo jih brali naskrivaj, ker so 
nam jih starši s takratnim globalnim 
pojmovanjem stripa kot šunda, ki kvari 
mladino (kot ga je že leta 1954 označil 
zloglasni doktor Wertham), seveda pre-
povedali. Tako ali tako pa je znano, da 
je prepovedani sad najslajši, zato smo 
jih zbirali in brali še z večjim užitkom. 
Najraje smo imeli rumene zvezke novo-
sadskih edicij Lunovega magnus stripa 
in Zlatne serije, ki so jih poleg ravno tako 
rumenih (zanimivo je, da so bile vse 
revije v barvi senzacionalnega rumenega 
tiska!) Zvitorepčevih romanov v stripu 
edino prodajali v vaški trafiki, in čeprav 
(še) nismo znali brati srbohrvaško, smo 
uživali že samo ob gledanju živopisnih 
naslovnic in razkošnih ameriških pej-
sažev, indijanskih bitk in revolveraških 
dvobojev, za kar nam res ni bilo treba 
poznati jezika. Divji zahod je bil za nas pojem svobode od 
vsakodnevne tlake v šoli, domačega učenja in teženja staršev, 
kamor smo lahko pobegnili že z navadnim stripom, ki smo 
ga brali med platnicami kakšnega duhamornega učbenika. 
In jasno, vsi smo hoteli, ko bomo veliki, v Ameriko.
Da pa bi lažje počakali, je poskrbel karikaturist Božo Kos 
(1931–2009), ki je v stripovskem kotlu ameriški Divji zahod 
z vsem, kar sodi zraven (indijanski rezervati, revolveraši in 
gangsterji), z zvrhano mero domišljije zamešal s samouprav-
nim socializmom in ustvaril pionirsko stripovsko mojstro-
vino Kavboja Pipca in Rdečo peso. Pionirsko zato, ker je bil 
sam Kos pionir otroškega stripa pri nas, pionirja sta bila oba 
glavna junaka, strip pa je izhajal, jasno, v Pionirskem listu. 
Zanimivo je, da je bil to eden redkih stripov v šolskih revijah 
za časa socializma, Mladinska knjiga, ki je izdajala večino 
tovrstnih publikacij, je bila namreč v tem pogledu izjemno 
konservativna, tako da so večino likovno-literarnega dela 
tvorile rotmanovske slikanice v podobi zgoščenih priredb 
domačih in tujih književnih klasikov. Tako smo lahko v 
odlični likovni izvedbi prebirali rodoljubno epopejo Ivana 
Seljaka - Čopiča Družine Slovenov potujejo, pa Prigode lažnive-
ga Kljukca in Vikeja Vikinga izvrstnega Aca Mavca ter druga, 
bolj ali manj znana mladinska dela različnih ilustratorjev, 
strip pa je ostal rezerviran za Boža Kosa.
In kakšen strip je bil to! Prava pustolovščina in užitek se 
je bilo iz tedna v teden prebijati skozi labirint prenatrpanih 
sličic in gostobesednih oblačkov, ki jih je s čisto, golo linijo 
mojstrsko nizal avtor. In to dobesedno prebijati, kajti poleg 
besedila so bile nemalokrat tudi duhovite opombe, ki sploh 
niso imele zveze s stripom, včasih pa si moral govorni oblaček 
protagonista s prve slike poiskati prav na zadnji, tako da je bila 
vsaka stran kompozicijsko zaključena celota. Kos je namreč 
strip pisal in seveda risal tedensko, brez vnaprejšnjega scena-
rija, s čimer je imel pri poteku zgodbe precej večjo svobodo in 
ga je lahko še bolj aktualiziral, po drugi strani pa ga je včasih 
ideja povsem nenamerno odpeljala drugam, kot je mislil na 
začetku, kar pa smo opazili seveda šele – na koncu. Ne glede 
na to pa sta se glavna junaka, nabrita mulca, ki sta se veliko 
raje potepala in počenjala raznorazne vragolije kot hodila v 
šolo, v vsaki situaciji odlično znašla, četudi je šlo za naloge 
iz fizike, s katerimi nam je na nevsiljivo poučevalen način in 
z zvrhano mero humorja spotoma postregel Kos (sicer fizik 
po izobrazbi), tako da se nam s kavbojem Pipcem in Rdečo 
Peso navsezadnje tudi ta, poleg matematike najstrašnejši 
predmet ni zdel več tako grozen. 
Ker pa je bil Kos predvsem polnokrvni karikaturist – dolga 
leta je sodeloval z osrednjim družbeno satiričnim tednikom 
Pavliho, pri katerem je bil nekaj časa tudi glavni urednik –, 
je v sicer otroškem stripu mestoma prikazoval tudi različne 
družbene anomalije, kot so bile onesnaževanje okolja, infla-
cija in visoke cene, samoupravljanje in birokracija, pa tudi 
alkoholizem ali divjanje po cestah, kar je pač bilo aktualno v 
tistih časih, nekatere stvari pa so seveda še danes. Nasploh pa 
se je s posebnim veseljem loteval policajev, ki so v zgodbah 
edini še bolj neumni kot lopovi, pa že ti niso preveč bistri, 
ter raztresenih profesorjev, ki so bili s svojim pregovorno 
profesorskim obnašanjem po navadi tudi vzrok za zaplet 
zgodbe. Sicer pa je imel Božo Kos, podobno kot Miki Muster v 
Zvitorepčevih pustolovščinah, izredno pester nabor žanrskih 
zgodb v širokem časovnem okviru, od prazgodovine prek 
srednjega veka do znanstvene fantastike. 
V svojih stripih je poskušal biti tudi čim bolj aktualen; tako 
je v času vrhunca hladne vojne in jedrskega tekmovanja med 
velesilama narisal strip o oboroževal-
ni tekmi (Atomska bomba in pol), leta 
1969, ko je Armstrong na Luni naredil 
majhen korak za človeka, je naredil Kos 
velikega za domači strip (Kavboj Pipec, 
Rdeča pesa in Luna), razkrival je skriv-
nosti o neznanih letečih predmetih 
(Kavboj Pipec, Rdeča pesa in NLP), pa 
o Sandokanu, ki je takrat navduševal 
mularijo po televiziji (Kandosan), in 
vzhodnoevropskih cirkusih, ki so se 
klatili po Sloveniji (Cirkus Mileva), ter 
s pojavom računalnika, jasno, tudi o 
njem (V računalniških zankah). Vseeno 
pa so med pustolovščin željno mularijo 
ravno tako kot pri Mustru največjo pri-
ljubljenost dosegale zgodbe o gusarjih 
(Gusarski zaklad, Kavboj Pipec in Rde-
ča pesa med gusarji, Spet med gusarji) 
ter kavbojih in Indijancih (trilogija Na 
Divjem zahodu).
Slednja, pravzaprav zadnja zgodba 
dotične trilogije, ki je lani izšla pri dru-
žinski založbi Koskos, je bila tudi moje 
prvo srečanje z omenjenim stripom na 
predzadnji strani Pionirskega lista, ko 
sem se v tretjem razredu naročil nanj. 
Zgodba gre takole: Indijanci v rezervatu 
odkrijejo nafto in ko že mislijo, da bodo 
končno prišli na zeleno vejo, se prikaže 
gangster Črni tornado z listino, da je 
zemlja njegova last, ki jo je podedoval 
od svojega praprapradeda. S pomočjo 
kavboja Pipca in Rdeče pese ter pra-
vega tornada, ki naša junaka odnese 
v preteklost v čas Divjega zahoda, pa 
Kos z obilo akcije in duhovitih obratov 
razkrinka hudobnega nepridiprava ter 
reši indijansko zemljo in čast.
Napete zgodbe, sočni dialogi, polni 
besednih iger, inovativno kadriranje 
in simpatična stilizirana risba so bili 
glavni krivci, da se je strip obdržal kar 
32 let (izhajati je začel leta 1959, dobro 
desetletje po rojstvu Pionirskega lista, in 
vztrajal – kot se za kultni jugoslovanski 
strip tudi spodobi – do konca Jugoslavije 
leta 1991) in s tem postal tudi najdaljša 
stripovska serija pri nas (Mustrov Zvito-
repec, denimo, je zdržal »samo« 21 let). 
Naj mimogrede omenim še podatek, da 
je Pionirski list začel izhajati v nakladi 
16.000 izvodov, leta 1959, ko se je pojavila prva epizoda stripa, 
mu je naklada zrasla na 75.000 izvodov in bila do leta 1991 
v povprečju 60.000 izvodov, ko pa sta se Kavboj Pipec in 
Rdeča pesa poslovila, je, jasno, padla tudi naklada. 
Pravzaprav je čudno, da tako priljubljen strip ni po premi-
erni objavi v Pionirskem listu dobil tudi knjižne izdaje, kot 
je bila navada na Zahodu, a takrat so bili pač drugačni časi; 
kakorkoli že, prvi album njunih dogodivščin je izšel šele v 
prvem letu novega tisočletja, drugi pa desetletje pozneje. 
Od takrat vsako leto izide ena zgodba v knjižni obliki, tako 
smo jih do zdaj v izvrstni tehnični opremi dobili že šest. In 
srčno upam, da bodo današnji mulci navkljub internetu in 
računalniškim igricam brali strip z enako gorečnostjo, kot so 
ga njihovi starši, Kavboj Pipec in Rdeča pesa si to vsekakor 
zaslužita. ¾
Božo Kos 
Kavboj Pipec in 
Rdeča pesa na 
Divjem zahodu 3 
Koskos  
Ljubljana 2015  
40 str., 15 €
Kos je strip pisal in seveda 
risal tedensKo, Brez 
vnaprejšnjega scenarija, s 
čimer je imel pri poteKu zgodBe 
precej večjo svoB odo in ga je 
lahKo še Bolj aKtualiziral, po 
drugi strani pa ga je včasih 
ideja povsem nenamerno 
odpeljala drugam, Kot je mislil 
na začetKu, Kar pa smo opazili 
seveda šele – na Koncu.
vitalne podobe  
doMačega dokuMentarca
Videti je, da bo februarja dogajanje v domačih kinodvoranah potekalo predvsem v znamenju 
dokumentarnega filma. Po Frankofoniji (Francofonia, 2015) Aleksandra Sokurova, ki nas sooči 
z vso raznolikostjo izraznih možnosti dokumentarca, bo namreč 17. februarja svojo domačo 
distribucijsko premiero doživel tudi Dom Metoda Pevca, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega 
filma prejel nagrado za najboljše dokumentarno delo in nagrado občinstva.
denc sodobnega slovenskega dokumentarizma, družbenega 
angažmaja na eni strani in dokumentarističnega razkrivanja 
posameznikove intime na drugi. Že takoj velja opozoriti, da 
je Pevec pri tem nase prevzel velikansko tveganje. Tovrstni 
prepleti družbenega angažmaja in posameznikove intime se 
namreč vse prepogosto iztečejo v neokusno socialno por-
nografijo, v spektakelsko razkazovanje bede in revščine, ki 
svoje opravičilo išče v domnevni skrbi za drugega. A Pevec 
se je temu brezkompromisno in suvereno izognil in pri tem 
ustvaril eno tistih del, ki gledalca ganejo in ga hkrati silijo 
k temu, da se zgane.
Z Domom se je namreč lotil usode prebivalcev nekda-
njega samskega doma v ljubljanskih Mostah, na ulici Vide 
Pregarčeve. Mnogi ga bodo kmalu prepoznali, gre namreč 
za domovanje delavcev Vegrada, ki smo ga pred leti, ko smo 
prek medijev v živo spremljali mučno umiranje enega večjih 
igralcev domače gradbene panoge, dodobra spoznali. A 
usoda v njem živečih delavcev ni medijev nikoli prav zares 
zanimala. Zato so njihove kamere druga za drugo ugasnile, 
še preden se je ta sploh začela razpletati. Tako smo nanje 
pozabili skoraj vsi, pa čeprav se je v nekem trenutku zdelo, 
da njihova usoda zadeva nas vse. Takrat pa se je tiho, brez 
velikih besed, v ta »dom« na Pregarčevi vselil Pevec, si v želji, 
da se resnično seznani z usodami medijsko zlorabljenih in 
nato pozabljenih ljudi, tam za leto dni najel sobo in nato ob 
poslušanju njihovih življenjskih zgodb vse pogosteje prižigal 
svojo kamero. Tako je nastalo delo, ki je pravzaprav »le« 
niz intimnih portretov tam stanujočih ljudi, od nekdanjih 
delavcev Vegrada, prek mladostnikov iz razbitih družin, do 
deložirancev, ki so tu našli poceni ležišče. A prav z odločitvijo 
za te intimne zgodbe, prek katerih je skrajnim življenjskim 
usodam nadel človeški obraz, jih počlovečil, ne pa za ekspli-
citni družbeni angažma, je Pevec ustvaril morda celo najbolj 
militanten dokumentarec v zgodovini slovenskega filma, 
saj se je jasno zavedel, da nobena parola in noben poziv k 
družbenemu uporu gledalca ne gane v tolikšni meri, kot to 
lahko naredi živi in pristni človeški obraz. ¾
Dom, režija Metod Pevec
18
RadaR
 10. februarja 2016
LET 2 IN TUDI 3
V skoraj tridesetletni glasbeni karieri, točneje v vseh jedrnatih, debelih, prepolnih 
devetindvajsetih letih glasbeno-umetniško-aktivističnega udejstvovanja, je reški skupini 
Let 3 uspelo razburkati glasbeno in širšo javnost z vsakim novim, naslednjim, prihajajočim 
diskografskim delom.
Miroslav akrapović
I
zjema ni niti njihov zadnji album, ki ga bodo naslednji 
teden premierno predstavili v Kinu Šiška in ki je, 
lahko bi rekli, zadnje, sklepno dejanje lansko pomlad 
zastavljene glasbeno-umetniško-agitpropovske akcije 
Angela Merkel sere. Toda prvič v vseh teh letih, odkar 
nas kultni reški vokalno-inštrumentalni kolektiv – ti 
neomajni skladatelji subverzivnih alegorij, brezkompromisni 
slikarji naše nadrealistične stvarnosti – opozarja, razvaja in 
zabava, so bili čas in dejanja občutno prehitri. Povedano v 
njihovem žargonu: 
Angela Merkel je 
rahlo zasrala Let 3. 
Lahko se samo stri-
njam z zapisom ce-
njenega hrvaškega 
novinarskega kole-
ga, ki je ugotovil, da 
se dandanašnja po-
litična spirala tako 
hitro vrti in neneh-
no spreminja, da ji 
tudi pregovorno 
zelo odzivni Let 3 
niso bili kos. Eno-
stavno niso prišli 
do konca različnim 
konceptualizmom 
razčlenjevanja in 
seciranja t. i. ne-
vroliberalnega 
kapitalizma, ki ga 
v tej evropski in 
globalni geopoli-
tični sferi poose-
blja Merklova in ki 
je tematska os, po 
kateri so Let 3 re-
agirali na vazalni 
in hlapčevski od-
nos najprej svoje 
domovine, potem 
pa tudi vseh drugih 
držav, ki se imajo 
za enakovredne 
partnerje v nam 
skupni združeni 
Evropi. 
O tem govori 
tudi lanskoletna 
kontroverzna po-
stavitev kipa ali 
spomenika Ange-
la Merkel sere, kate-
rega poimenovanje 
je le družbenopo-
litični komentar ali glasbeno-umetniška reakcija skupine 
Let 3. V duhu hitrega časa, ki ga živimo, se je prenosni kip 
nemške kanclerke – narejen v najboljši maniri in tradiciji 
znamenitih katalonskih kipcev caganera (v času božiča so 
v Kataloniji zelo popularni kipci z liki, ki opravljajo veliko 
potrebo; op. p.) – ustalil v zagrebški galeriji Lauba kot darilo 
hrvaški predsednici. Let 3 so s tem simbolično in brez dlake 
na jeziku in na caganerini kiparski zadnjici vsem tistim ne-
ukim, nepismenim in nevednim oznanili, komu je njihova 
umetniško-glasbena akcija ali kritika namenjena. In tudi 
tokrat, kot vselej doslej v življenju in delu Let 3, ni izostala 
burna, žolčna, nevrotična reakcija javnosti, medijev, politike, 
cerkve, raznoraznih domoljubnih, poljubnih in pravovernih 
združenj.
A tega so tako oni, ustvarjalci, kot mi, njihovi poslušalci/
gledalci/bralci/opazovalci, že vajeni. A tega, kar se je v zgo-
dovinsko pomembnem trenutku naše stvarnosti zgodilo in 
se še dogaja v zvezi z begunsko krizo, sprejemanjem, ograje-
vanjem, izganjanjem in je še kako povezano z vlogo Angele 
Merkel, ni mogel nihče vnaprej predvideti ali napovedati. 
Niti Let 3 ne. 
Zatorej, če se vrnem na začetek: v luči poslušanja njihovega 
novega albuma je povsem na mestu vprašanje o (s)miselnosti 
njegovega naslova. Morda se bo slehernem poslušalcu in 
hkrati privržencu skupine Let 3 zazdela uvrstitev naslovne 
skladbe »Angela« v sam iztek albuma kot dejanje posipanja 
s pepelom, a naj vse tiste najbolj vnete in zagrete fane po-
mirim z ugotovitvijo, da Angela Merkel sere ni prevladujoče 
politično intonirana plošča. 
Kajti Let 3 so na dosedanji glasbeni poti naključju vedno 
uspeli dati človeški obraz, prehitevajoč različne dogodke, 
stanja in nemalokrat sranja, to pa vedno po kontinentalno 
evropskih vozniških pravilih … po levem, prehitevalnem 
pasu. Apologija njihove glasbene zapuščine je v tem oziru 
neizprosna in brezkompromisna ne glede na družbenopo-
litično okolje in čas nastanka. 
V (o)svinčenem letu 1989 je skupina, ki je malo pred 
tem svoj Let iz 2 povzdignila v 3, izdala prvenec Two Dogs 
Fuckin', ki danes sodi v antologijsko rock izdajo zahodnega, 
severnega, južnega, pa tudi vzhodnega Balkana in širše. 
Skozi scenosled dandanes zimzelenih ponarodelih hitov 
(»Ne trebam te«, »Izgubljeni«, »Ciklama«), ki so železni 
repertoar vsakega njihovega koncertnega nastopa doma 
ali v tujini, se jim je v skladbi »U rupi od smole« zapisalo: 
»Rad jih gledam na televiziji / četudi ne vem, kaj govorijo.« 
Že takrat nam je bilo jasno, da so besede namenjene poli-
tikom, a tudi tista subverzivna (ko)notacija v nadaljevanju 
skladbe, »Lepi so, ker obstajajo / samo ne želim vedeti, kaj 
govorijo«, ki je bila tlakovana s postpunkovsko drvečo 
ritmiko in s kitarami, rezkimi in ostrimi kot britvice, ni 
bila nič manj (a)politična. 
Skupina Let 3, ki jo že od začetka tako suvereno in brez-
hibno krmarita in krmita dva prvoborca reške punkovske 
scene Damir Martinović - Mrle (Termiti) in Zoran Prodano-
vić - Prlja (Umjetnici ulice), je že takrat imela izoblikovano 
trdno stališče, jasen pogled na svet in vlogo svojih skromnih, 
malih, a še kako glasnih in slišnih življenj v njem. Redko 
katera še delujoča glasbena skupina iz tistih jugoslovan-
skih časov se lahko pohvali z nespremenjeno ustvarjalno 
in življenjsko filozofijo, katere glavna naloga, srž, esenca 
in gonilo so razkrivanje človeške neumnosti, hlinjenega 
malomeščanstva, političnega licemerstva, nekultur vseh 
vrst in z vseh vetrov. 
Let 3 so pri tem glasbenem početju neizprosni in brez-
kompromisni. Tudi takrat, ko v krvavi zarji balkanskih vojn 
žugajo tistim, ki so vojno in ljudsko tragedijo izkoristili za 
lasten žep, krimi-
nal in pohlep; ko 
ovenčani z mrtvi-
mi ribami okrog 
vratu parodirajo 
slovensko-hrva-
ško integriteto 
na morju; ko 
brez zadržka in 
skritih namenov 
emancipirajo na-
slove svojih limi-
tiranih in tistih 
malo manj limi-
tiranih studijskih 
izdaj (Živi kurac, 
Živa pička); ko 
s kičastimi tur-
bo šok štancami 
bombardirajo ne 
le Srbijo in Ča-
čak, temveč tudi 
vsa druga svobo-
domiselna velika 
in mala mesta od 
Vardarja pa vse 
do Triglava; ko z 
lastnoročno kom-
poniranimi gle-
dališkimi prizori 
izganjajo hudiča 
iz Hudiča … 
Če na tej poti 
njihova že prego-
vorno predrzna 
in kontroverzna 
podoba kot sim-
biotično nadalje-
vanje ali sestavni 
del poetike komu 
predstavlja po-
glaviten, najbolj 
pomemben ali 
glavni kamen 
spotike, zgraža-
nja ali kritike, je 
to potemtakem le odraz vzvišene banalnosti, ki poskuša 
z lažno moralo in srednjeveško (p)olikanostjo opravičiti 
lastna strahopetna (ne)dejanja vsakič, ko glavo obrne stran 
od resnice in resničnosti. Let 3 najbolj sovražijo človeško 
neumnost. Ne vsake, gotovo pa tisto usodno nevarno, ki 
se nemalokrat manifestira skozi inštrumentarij politike in 
države ter ostalih institucij, ki nam tako ali drugače uničujejo 
življenje. Let 3 se zato trudijo v svojem umetniškem izrazu 
biti še bolj brutalni od tistih najhujših.   
Na zadnjem albumu Angela Merkel Sere se »zlato« k nam 
steka od spodaj, a čeprav nas Let 3 tolažijo, da ga je v potokih, 
je pohlep in ne izvir »zlata« tisti, ki nikoli ne presahne. Med 
vrsticami nas Let 3 poskušajo obvarovati tudi pred novimi 
prehrambnimi nareki in kulinaričnimi newagevskimi pra-
ksami, ki jih sicer tehnološko pogojena genetika načrtuje 
šele v prihodnosti, pa vendar. Poskusite podrobno poslušati 
skladbo »Ribokemija« tudi takrat, ko ste na zasluženem 
dopustu v kakšnem obmorskem letovišču. Toda če bi kot 
privrženec skupine, ki najprej Let 2 in potem Let 3 spremlja 
še od kultne kompilacije reških skupin Rijeka–Paris–Texas iz 
leta 1987, moral izbrati skladbo albuma, bi to bila rafinirano 
razglašena »Copopipo«, nekakšen futurističen hommage 
Mrletovim Ciklamam, prečudovitim pevskim izbruhom in 
haiku spogledovanjem z gozdno floro in favno. ¾
Let 3
bi radi ujeli SVe Že NOVi Ce?
Delo d.o.o., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 592676
sveže novice 
dvakrat dnevno,  
ob 6. in 18. uri
*   Naročniki digitalnega paketa delo, ki so naročeni mesec dni  
ali več, imajo delo ekspres že vključen v svoj paket.
Z aPLikaciJ o deLo eksPres Za vas uJaMeMo naJaktua LneJše novice .
vsako Jutro in vsak večer od PonedeLJka do Petka. 
Nal OŽ i T e a PliK a CijO i N PreberiT e Pr ViH 10 NOV iC breZPla ČNO  
Ter S e NarOČi Te Za S a MO 1,99 eur N a M e SeC*.
leTNi d OSTOP PO Pr OMOCijSKi C eNi 15 eur Za N a Ku P d O 31. 3. 2016.
Ve Č i NfOr Ma Cij i N Na Ku P d OSTOPa N a www.del O.Si/eKSPreS
20
EsEj
 10. februarja 2016
Komad, Ki sem ga isKal 
tretjino življenja
Uroš ZUpan
B
as boben in činele; ta-ta-ta-tam, ta-ta-ta-tam. In 
potem naenkrat električna kitara z vesoljskimi, 
skoraj jazzovskimi, psihedeličnimi rifi in dro-
bljenje akustične kitare in bas in dvigajoči se 
enakomerni zvok klaviature, ki ves čas ostane v 
ozadju in je neopazen, podoben kulisi, in vokal 
in bobnanje, ki od začetka do konca komada ostane enako 
– ta-ta-ta-tam, kot bi imeli v bendu neko super natančno, 
obsedeno robotsko ritem mašino, ne pa človeka iz mesa in 
krvi. Ta-ta-ta-tam. Ta-ta-ta-tam. In v tekstu: zgodba. Kakšna 
zgodba!
Stal sem na vrhu stopnic v leseni hiši na teksaškem otoku 
Galveston. Hiša je bila med ostalimi kolonialnimi hišami neo-
pazen malček. Nekoč je bila hlev, vendar ne za živino, ampak 
za konje, ki so vlekli odprte vozove, a je bila predelana v fino 
bivališče. Spodaj velika dnevna soba, jedilnica in kuhinja, 
zgoraj spalni prostori in kopalnica. Verjetno sta bila kopalnica 
in stranišče tudi spodaj. Če pa si stopil ven, v vlažno vročino 
Mehiškega zaliva, si se znašel v pravem tropskem vrtu. 
Ne vem, ali je bilo jutro in sem se komaj prebudil in so me 
spet mučile ene in iste sanje, ki so se ponavljale in ponavlja-
le, kot da se moja podzavest nikakor ne bi mogla in hotela 
sprijazniti s tem, da sem v Ameriki. Vsako noč sem vstopil 
v isti prostor in vsako noč so si sledili isti prizori; utrujajoča 
mučnost.
Kakšna dva tedna sem namreč nenehno sanjal, da sem v 
Trbovljah, in zjutraj presenečeno tipal z očmi in prsti zrak, 
svetlobo in predmete okrog sebe, ki so me prepričevali v 
nasprotno in pred mene vztrajno polagali dokaze, da sem 
v Ameriki. Kraji prebujanja so bili različni: Long Island, Na-
shville, Galvestone, Phoenix, San Diego, Los Angeles … Sledili 
so smeri, v katero sva se premikala s takratno punco. Kamor 
naju je premikal Greyhoundov avtobus. 
Ali pa je bilo mogoče popoldne in sem malo počival na 
spalni vreči, ki je bila razprostrta po tleh neke manjše sobe, in 
bil na tem, da se vrnem nazaj na tla, v fino oktobrsko teksaško 
vročino, da zakoračim po stopnicah, se spustim do dnevne 
sobe, stopim na vrt, se zavalim v ležalnik in odprem lokalni 
časopis, da bi se delal, da berem in da me prebrano zanima? 
Sem na stopnicah na pol poti obstal? Sem obstal na vrhu 
stopnic? Sem mogoče sedel in poslušal, kaj se je dogajalo in kaj 
je prihajalo iz zvočnikov? Me je glasba, kot zvočno povabilo, 
priklicala iz dremeža in me vrnila v merljivi čas?
Ne vem natančno, a vem, da se nisem premikal. Da sem 
obmiroval in skoraj prenehal dihati. Kot bi mi mirovanje 
omogočalo in nudilo boljši oprijem, boljši stik z glasbo, kot ga 
nudi premikanje, pa čeprav skrajno počasno. Kot bi mirovanje 
omogočalo popolno zlivanje, ki že meji na izginotje. 
Dokler ne začneš gledati z belim
Takrat sem verjetno prvič poslušal FM-radio. Glasba, ki jo 
je ta radio predvajal, pa je bila več kot dobra. Bila je čudovita. 
Čudežna. 
Šlo je za eno tistih postaj, ki štiriindvajset ur dnevno vrtijo 
rokenrol, ali pač tisto, kar nekako v grobem spada pod to 
oznako. Na koncu kontinenta, v San Franciscu, je neka postaja 
štiriindvajset ur na dan vrtela Beatle. Mogoče tudi po več dni 
skupaj. Verjetno je šlo za kakšno obletnico, najprej mi pade 
na pamet dvajseta obletnica Sgt. Peppersa.
Glasba je lebdela v prostoru in se mešala z zvoki klimatske 
naprave, s tropsko svetlobo, ki se je plazila skozi zrak. Glasba 
je bila čisto utelešenje mojega takratnega razpoloženja, sploh 
sem to še bolj začutil, ko sem se občasno prebil skozi vokalne 
dele in dosegel tisto, čemur se reče razumevanje besedila, in 
so točno določeni verzi prihajali do ušes. To so bili edini verzi 
iz komada, ki sem si jih za dolga leta zapomnil in skušal prek 
njihovih okruškov najti izvajalca, ki ga nisem poznal in ki je 
znal tako natančno utelesiti moja hotenja in sanje in želje, še 
bolj pa neki neopisljivi občutek, ki sem ga imel, ko sem bil star 
štiriindvajset let in sem se nekega oktobra po čisti inerciji in 
čisto spontano – slediti prstu po zemljevidu, bežati pred zimo, 
se na vsak način čim bolj približati toplim krajem – znašel 
na skrajnem jugu Teksasa, v morju: They say there 's a place 
down in Mexico / Where a man can fly over mountains and 
hills / And he don't need an airplane or some kind of engine / 
And he never will … 
Pravzaprav podoba besedila, kombiniranega z glasbo, ni bila 
tako natančna, ampak mi je v duhu ostalo samo sporočilo – kraj 
v Mehiki, kjer lahko letiš brez letala in ostalih strojev; to pa 
je psihedelija, sem si mislil. To pa je moja glasbena ljubezen. 
Ne samo v tistem hipnotičnem prelivanju bobnarja stroja 
in kitarskih rifov, ki so bili skoraj kozmični, in večglasnega 
petja, ko je prišlo do refrena, da te je, ko si poslušal, kar rahlo 
dvigovalo od tal, tudi če nisi vase potegnil nobenega dima in 
ga v pljučih zadrževal tako dolgo, dokler nisi začel gledati z 
belim in nazaj ven ni prišlo skoraj nič, ampak tudi tekstualno. 
Kombinacija je delovala kot prava levitacija.
Kot spremenjena stanja zavesti. Halucinogene gobe. Pejote. 
Kot Castaneda, ki je zamudil leteči krožnik.
Komad je bil kot nekakšno glasbeno dopolnilo. Zdelo se 
mi je, da se vse sklada in dopolnjuje. Da je komad le še en 
kamenček v mozaiku potovanja, ki naj bi bilo počasna vožnja, 
obiskovanje mitoloških točk (City Lights Books, Big Sur …), če 
pa že ne obiskovanje, pa samo pomikanje skozi in raztapljanje v 
atmosferi, ki so jo žarčila ameriška mesta in ameriška pokrajina 
s svojo obrnjeno gravitacijo – padanjem navzgor. 
Vinilka, vredna več kot vsaka šola
Potoval sem po poteh knjige, ki sem jo v tistem času bral, 
požiral kot nekakšno biblijo, kot zakladnico nasvetov za zdravo 
in razburljivo življenje. A nisem potoval samo po poteh te 
knjige – skrajno sumljivega in nenatančnega prevoda Kerou-
acove Na cesti, kjer so v slovenski različici kadili lističe čaja in 
podobne neumnosti –, ampak tudi njenega manj dodelanega 
in razvitega dvojčka, če je takšna primerjava sploh mogoča, 
srbske različice Kerouacovega hita: Ca. Blues. 
Ta srbska različica (v tistem času skoraj vsejugoslovanska, 
z evforičnimi zapisi na platnicah, ki so bili delo resnih ljudi, 
kot je npr. Igor Mandić) pa je bila teritorialno zamejena in 
časovno postavljena v takrat precej bližnjo preteklost (iz druge 
polovice štiridesetih smo se preselili v sredino sedemdese-
tih), saj je njen avtor Milan Oklopdžić v nasprotju s svojim 
velikim herojem Jackom, ki je pod taktirko in v avri evforije 
Neala Cassadyja šibal sem ter tja po Ameriki, od vzhodne na 
zahodno obalo in potem nazaj, pa še malo na jug in še čez 
mejo v Mehiko, skoraj na kraj, kjer lahko letiš brez letal in 
ostalih strojev, potoval samo po ozemlju ultimativne sanjske 
dežele: Kalifornije.
Kraji iz njegove knjige, sploh določene točke in lokali v 
San Franciscu, so mi bili še precej bližji od krajev iz bitniške 
biblije. Precej bližja pa mi je bila tudi glasba, o kateri je pisal 
Oklopdžić: Grateful Dead, CSN, Return to Forever, Van Morri-
son … To je bila moja glasba, bolj kot je bil moja glasba Charlie 
Parker, ki ščije in razbija po vratih, ki vodijo v večnost, in sem 
ga takrat poznal zgolj po imenu in vzdevku – Bird –, ne pa tudi 
po glasbi. Isto velja za Milesa Davisa in Theloniousa Monka, 
katerih imena se svetijo in dvigujejo iz Na cesti.
Moja glasba je bila glasba iz Oklopdžićeve knjige: tri-, pred-
vsem pa večminutne skladbe, tiste, ki kršijo pravila dolžine 
skladb, predvidenih za radijsko predvajanje, skladbe z vinilnih 
plošč, iz katerih sem se o za mladostnika pomembnih stvareh 
naučil več, kot sem se kdajkoli naučil v šoli. 
Obstaja »šala«, če jo lahko tako imenujem, o določenem 
tipu žensk, ki je všeč določenemu tipu moških. (Name so 
prijatelji nalepili blondinke.) Pravila in značilnosti in tipi so 
popolnoma individualni, a občasno, po neusmiljenem terorju 
propagandne industrije, postanejo univerzalni in se, naj mi 
bo oproščen ta skok v preteklost, imenujejo Brigitte Bardot, 
Claudia Cardinale, Sophia Loren … 
Ko se srečaš s – psihedelijo
Mogoče se kaj podobnega dogaja tudi z všečnostjo do-
ločenega tipa glasbe, ki pa ima precej manj možnosti, da bi 
po diktatu propagandne industrije postal univerzalen in bi 
človeka potegnil v platonsko zaljubljenost, kot se je dogajalo 
z Brižitko in ostalimi sijočimi cinemaskopskimi zvezdami 
mojega otroštva. Čustvena investicija v glasbo je drugačna od 
investicije v poster, prilepljen na steno, ali pa v obraz in telo, ki 
se premikata po ekranu ali platnu. In pri glasbi predznak »šala« 
najbrž odpade, ali pa je odpadel, saj nam je šlo pri vprašanjih, 
povezanih z glasbo, včasih krvavo zares.
Ko me je komad s FM-radia zagozdil na tistih lesenih sto-
pnicah v Teksasu, sem imel za sabo vsaj že desetletje dolgo 
razmerje s čisto določenim tipom glasbe, ki je, retrospektivno 
gledano, postalo moje najbolj dolgotrajno razmerje, saj me ta 
tip glasbe spremlja ves čas in je, v nasprotju z nekaterimi dru-
gimi tipi (zvrstmi, žanri) popularne glasbe, od svojega začetka 
pa do danes konstantno imel naraščaj in se obnavljal. Včasih 
bolj, drugič manj. Imenuje pa se: psihedelični rock, včasih pa 
tudi psihedelični folk, mogoče pop – a najbolj natančna bi bila 
oznaka, ki vsebuje le eno besedo. Psihedelija.
S psihedelično glasbo sem se srečal, še preden sem v Džu-
boksu v tekstu o Pink Floydih prebral razlago, kaj naj bi psi-
hedelija pomenila in bila. Definicije, ali pa avre, ki je lebdela 
okrog nje, se spomnim še danes: »spremenjena stanja zavesti«. 
Še preden bi lahko doživetja v zvezi z njo postavil v kakšen 
Rimbaudov sonet, recimo tistega z naslovom »Samoglasni-
ki«, ki govori o barvah črk: A naj bi bil črn, E bel, I rdeč, U 
zelen in O moder. Ali imajo samoglasniki res barvo in kaj 
je razširilo zavest čudežnega dečka, da je to napisal? Nekaj, 
kar je bilo od nekdaj v njegovem telesu, ali nekaj, kar je bilo 
od nekod in z nečim v telo vneseno? So bila to spremenjena 
stanja zavesti?
S psihedelično glasbo sem se srečal, še preden smo poslušali 
frlenje in odmevanje in helikopterske selitve bobnov po sobi 
s tiste znamenite prve plošče benda Sweet Smoke in so vsi, 
ki so prišli na obisk ali pa na žur, vedno hoteli slišati točno 
to in samo to in najprej to. Z njo sem se srečal, še preden 
so se začele dogajati skrivnostne, a hkrati tudi tako vidne 
razporeditve instrumentov z določenih plošč po prostoru in 
čista sposobnost ločevanja zvokov in sledenja nekaterim od 
njih, kot bi sledili kakšnemu vonju, ki lebdi v zraku, ali pa z 
zaprtimi očmi kakšni barvi, ki bi vijugala po notranji strani 
vek. Še preden sem ob poslušanju plošč padal v tista hipna-
gogična stanja, kjer sem čutil, da lahko v duhu upravljam z 
nekimi podobami, ki so se preselile v temo in pozabo, in jih 
lahko brez napora kličem nazaj, jih urejam in vstopam vanje z 
nekakšno fizično, čisto taktilno močjo, da se mi v oči, v ušesa, 
v nos in po koži zlivajo vse prizme, ki so oblikovale določene 
trenutke v mojem življenju. 
ne do smeti, do Beatlov
Tako sem si predstavljal in doživljal psihedelijo in njene 
zvočne učinke. Njeno širjenje zvočnega polja. Vse plasti in 
nanose, ki so sestavljali in oblikovali posamezne komade. Ko 
sem poslušal takšno glasbo, sem bil na potovanju. Ne samo da 
je lahko vračala izgubljeno, vodila je tudi na kraje, kjer nikoli 
nisem bil in kjer nikoli ne bom. 
Preden sem na stopnicah v Galvestonu slišal komad, ki bo 
postal dolgoletna enigma, sem šel skozi različne faze, ki so me 
nekako usmerjale in me prepričevale, pa tudi prepričale, da je 
moja glasba ravno psihedelična glasba. Tema v mladinskem 
klubu, ki smo ga imeli v kurilnici stolpnice, in moj »pobeg« od 
doma z izgovorom, da nesem samo smeti v kontejner, a se z 
dvigalom namesto v pritličje peljem v klet in odprem najprej 
ena in potem še druga železna vrata in padem v mrak, ki se 
je mešal s svetlobo nekakšnega doma narejenega lightshowa, 
utripanjem barvnih žarnic, na gramofonu pa se vrti prvi, peti, 
šesti ali pa enajsti komad z dvojnega albuma Beatlov, ki smo 
mu rekli Modri album: »Strawberry Fields Forever«, »Lucy 
in the Sky with Diamonds«, »A Day in the Life« – kronski 
dragulj psihedelične glasbe –, »Magical Mystery Tour«, ampak 
takrat smo imeli še vedno raje »Hey Jude«, ali pa »Back in the 
U.S.S.R.«, ker sta se nam zdeli manj čudni in nenavadni. 
Potem Pink Floydi s prvih dveh plošč, kratke pop psihe-
delične norčavosti Syda Baretta z vsemi kakofonijami, žival-
skim vrtom zvokov in učinkov in »Interstellar Overdrive« 
za ultimativno vožnjo med zvezdami, pa Jefferson Airplane 
z belimi zajci in Alico v čudežni deželi in lesenimi ladjami 
in Kaukonenovo kitaro in pulzirajočim basiranjem Jacka 
Cassadya, The Byrds s shankar-coltraneovskim Rickenbacker 
zvenenjem na osmih miljah v zraku in ne nazadnje temna 
zvezda, ki še vedno ostaja solarna vibracija mesta na sedmih 
gričih in oceansko-puščavska jasnina mojih prvih ameriških 
ljubljencev: The Grateful Dead. 
ampak, kdo igra tisti komad?
Vse to pa se je dogajalo v obdobju, ko je pank nosil naslov 
in ploščico z napisom »Absolutno moderno«, in vse to se je 
vleklo skozi leta v obliki dodajanja imen in komadov in me 
našlo tam, v teksaških tropih, kjer so omenjali kraj v Mehiki, na 
katerem lahko letiš, in je potem teklo še naprej skozi desetletja 
vse do Kevina Parkerja, ki je pred nekaj leti s psihedelično 
zvočno-svetlobno predstavo Kino Šiška za kakšni dve uri 
potisnil v časovno kapsulo in ga spremenil v Fillmore West, 
ali pa Matrix, mogoče londonski UFO.
Leta, skoraj desetletja dolgo, sem ob raznih priložnostih 
spraševal poznavalce in strokovnjake in eksperte za glasbo, 
kdo igra tisti komad. (To je bil predgooglovski čas. Danes bi v 
računalnik samo vtipkal kos besedila, ki sem si ga zapomnil, in 
nemudoma bi dobil, če se ne bi preveč zmotil, točno rešitev). 
Kakšna je bila glasba, verjetno nisem več točno vedel, ampak 
Mehika in letenje sta ostala, pa še kratek opis: lebdenje in 
psihedelija. A kot da bi vsi skupaj prešpricali določeno obdo-
bje v zgodovini popularne glasbe, mi nihče ni znal in vedel 
odgovoriti, ali pa so imeli na razpolago premalo podatkov in 
informacij in moji opisi niso bili dovolj natančni.
Potem pa sem neko sobotno noč gledal televizijo, bilo je 
v času, ko je nacionalna televizija ob sobotah še predvajala 
glasbene dokumentarce, in na sporedu je bil film o bendu Flee-
twood Mac. Celotna zgodba, skozi različne oči. Z vsemi vzponi 
in padci. Naši, ozko trboveljski Fleetwood Maci so bili zgodnji, 
tisti, ko se Peter Green še ni zavedno izgubil na slabem tripu, 
ki so mu ga podtaknili sokomunardi Reinerja Langhansa in 
Uschi Obermaier in so Fleetwoodi igrali predvsem bluz in malo 
drseli v psihedelijo in igrali tudi tiste čudežne instrumentale, 
ki so svetili čisto čutno kot kakšna Heglova ideja in ki se jim 
je reklo »Albatross« in so jih v devetdesetih KLF semplali na 
znameniti pastoralni, dnevno zvočni plošči Chill Out. 
Misterij Boba Westona
Multimilijonsko in multimilijonarsko zgodbo in stadionske 
koncerte smo zavračali in nad njimi vihali nosove. Kot bi šlo 
za kakšno težko kolaboracijo s sovražnikom, ali pa veleizda-
jo. Roko na srce, do današnjih dni ostaja Rumors ena redkih 
kanoničnih plošč, ki mi niso jasne. Ne vem, kolikokrat sem 
že poskušal in trkal na vrata in čakal, da se bo kaj zgodilo in se 
mi odprlo, in včasih sem že imel občutek, da se v posamičnih 
komadih dejansko nekaj dogaja, a se je skoraj v istem hipu 
dogajanje že končalo in ostal sem praznih ušes. Preveč pop? 
Ampak jaz imam rad pop glasbo in takšnih trapastih predsod-
kov brez dvoma nimam. Moja premajhna osredotočenost na 
besedila? Mogoče. 
A kaj je bilo med slabim tripom in začetkom namakanja v 
velikem denarju, ni vedel nihče od nas. Ali pa je kdo vedel, a 
nismo vedeli, da ve, ker ga nikoli nismo vprašali. Med Then 
Play on in Fleetwood Mac, predhodnico Rumors, je izšlo kar 
nekaj plošč. Sedem, če sem natančen. Nobena sicer ni čisti 
biser, a na njih so tudi dobri komadi, in če bi delali selekcijo 
in jih izdali malo manj kot pol manj, bi se med njimi mogoče 
našlo in naredilo kaj, kar bi se lahko približalo rahlo obdr-
gnjenemu biseru. 
Osnovna kreativna moč v bendu je bil takrat Bob Welch 
in plošče so spadale v žanr soft rocka, ki je nekako mejil na 
 10. februarja 2016
21
EsEj
Komad, Ki sem ga isKal 
tretjino življenja
zelen in O moder. Ali imajo samoglasniki res barvo in kaj 
je razširilo zavest čudežnega dečka, da je to napisal? Nekaj, 
kar je bilo od nekdaj v njegovem telesu, ali nekaj, kar je bilo 
od nekod in z nečim v telo vneseno? So bila to spremenjena 
stanja zavesti?
S psihedelično glasbo sem se srečal, še preden smo poslušali 
frlenje in odmevanje in helikopterske selitve bobnov po sobi 
s tiste znamenite prve plošče benda Sweet Smoke in so vsi, 
ki so prišli na obisk ali pa na žur, vedno hoteli slišati točno 
to in samo to in najprej to. Z njo sem se srečal, še preden 
so se začele dogajati skrivnostne, a hkrati tudi tako vidne 
razporeditve instrumentov z določenih plošč po prostoru in 
čista sposobnost ločevanja zvokov in sledenja nekaterim od 
njih, kot bi sledili kakšnemu vonju, ki lebdi v zraku, ali pa z 
zaprtimi očmi kakšni barvi, ki bi vijugala po notranji strani 
vek. Še preden sem ob poslušanju plošč padal v tista hipna-
gogična stanja, kjer sem čutil, da lahko v duhu upravljam z 
nekimi podobami, ki so se preselile v temo in pozabo, in jih 
lahko brez napora kličem nazaj, jih urejam in vstopam vanje z 
nekakšno fizično, čisto taktilno močjo, da se mi v oči, v ušesa, 
v nos in po koži zlivajo vse prizme, ki so oblikovale določene 
trenutke v mojem življenju. 
Ne do smeti, do Beatlov
Tako sem si predstavljal in doživljal psihedelijo in njene 
zvočne učinke. Njeno širjenje zvočnega polja. Vse plasti in 
nanose, ki so sestavljali in oblikovali posamezne komade. Ko 
sem poslušal takšno glasbo, sem bil na potovanju. Ne samo da 
je lahko vračala izgubljeno, vodila je tudi na kraje, kjer nikoli 
nisem bil in kjer nikoli ne bom. 
Preden sem na stopnicah v Galvestonu slišal komad, ki bo 
postal dolgoletna enigma, sem šel skozi različne faze, ki so me 
nekako usmerjale in me prepričevale, pa tudi prepričale, da je 
moja glasba ravno psihedelična glasba. Tema v mladinskem 
klubu, ki smo ga imeli v kurilnici stolpnice, in moj »pobeg« od 
doma z izgovorom, da nesem samo smeti v kontejner, a se z 
dvigalom namesto v pritličje peljem v klet in odprem najprej 
ena in potem še druga železna vrata in padem v mrak, ki se 
je mešal s svetlobo nekakšnega doma narejenega lightshowa, 
utripanjem barvnih žarnic, na gramofonu pa se vrti prvi, peti, 
šesti ali pa enajsti komad z dvojnega albuma Beatlov, ki smo 
mu rekli Modri album: »Strawberry Fields Forever«, »Lucy 
in the Sky with Diamonds«, »A Day in the Life« – kronski 
dragulj psihedelične glasbe –, »Magical Mystery Tour«, ampak 
takrat smo imeli še vedno raje »Hey Jude«, ali pa »Back in the 
U.S.S.R.«, ker sta se nam zdeli manj čudni in nenavadni. 
Potem Pink Floydi s prvih dveh plošč, kratke pop psihe-
delične norčavosti Syda Baretta z vsemi kakofonijami, žival-
skim vrtom zvokov in učinkov in »Interstellar Overdrive« 
za ultimativno vožnjo med zvezdami, pa Jefferson Airplane 
z belimi zajci in Alico v čudežni deželi in lesenimi ladjami 
in Kaukonenovo kitaro in pulzirajočim basiranjem Jacka 
Cassadya, The Byrds s shankar-coltraneovskim Rickenbacker 
zvenenjem na osmih miljah v zraku in ne nazadnje temna 
zvezda, ki še vedno ostaja solarna vibracija mesta na sedmih 
gričih in oceansko-puščavska jasnina mojih prvih ameriških 
ljubljencev: The Grateful Dead. 
Ampak, kdo igra tisti komad?
Vse to pa se je dogajalo v obdobju, ko je pank nosil naslov 
in ploščico z napisom »Absolutno moderno«, in vse to se je 
vleklo skozi leta v obliki dodajanja imen in komadov in me 
našlo tam, v teksaških tropih, kjer so omenjali kraj v Mehiki, na 
katerem lahko letiš, in je potem teklo še naprej skozi desetletja 
vse do Kevina Parkerja, ki je pred nekaj leti s psihedelično 
zvočno-svetlobno predstavo Kino Šiška za kakšni dve uri 
potisnil v časovno kapsulo in ga spremenil v Fillmore West, 
ali pa Matrix, mogoče londonski UFO.
Leta, skoraj desetletja dolgo, sem ob raznih priložnostih 
spraševal poznavalce in strokovnjake in eksperte za glasbo, 
kdo igra tisti komad. (To je bil predgooglovski čas. Danes bi v 
računalnik samo vtipkal kos besedila, ki sem si ga zapomnil, in 
nemudoma bi dobil, če se ne bi preveč zmotil, točno rešitev). 
Kakšna je bila glasba, verjetno nisem več točno vedel, ampak 
Mehika in letenje sta ostala, pa še kratek opis: lebdenje in 
psihedelija. A kot da bi vsi skupaj prešpricali določeno obdo-
bje v zgodovini popularne glasbe, mi nihče ni znal in vedel 
odgovoriti, ali pa so imeli na razpolago premalo podatkov in 
informacij in moji opisi niso bili dovolj natančni.
Potem pa sem neko sobotno noč gledal televizijo, bilo je 
v času, ko je nacionalna televizija ob sobotah še predvajala 
glasbene dokumentarce, in na sporedu je bil film o bendu Flee-
twood Mac. Celotna zgodba, skozi različne oči. Z vsemi vzponi 
in padci. Naši, ozko trboveljski Fleetwood Maci so bili zgodnji, 
tisti, ko se Peter Green še ni zavedno izgubil na slabem tripu, 
ki so mu ga podtaknili sokomunardi Reinerja Langhansa in 
Uschi Obermaier in so Fleetwoodi igrali predvsem bluz in malo 
drseli v psihedelijo in igrali tudi tiste čudežne instrumentale, 
ki so svetili čisto čutno kot kakšna Heglova ideja in ki se jim 
je reklo »Albatross« in so jih v devetdesetih KLF semplali na 
znameniti pastoralni, dnevno zvočni plošči Chill Out. 
Misterij Boba Westona
Multimilijonsko in multimilijonarsko zgodbo in stadionske 
koncerte smo zavračali in nad njimi vihali nosove. Kot bi šlo 
za kakšno težko kolaboracijo s sovražnikom, ali pa veleizda-
jo. Roko na srce, do današnjih dni ostaja Rumors ena redkih 
kanoničnih plošč, ki mi niso jasne. Ne vem, kolikokrat sem 
že poskušal in trkal na vrata in čakal, da se bo kaj zgodilo in se 
mi odprlo, in včasih sem že imel občutek, da se v posamičnih 
komadih dejansko nekaj dogaja, a se je skoraj v istem hipu 
dogajanje že končalo in ostal sem praznih ušes. Preveč pop? 
Ampak jaz imam rad pop glasbo in takšnih trapastih predsod-
kov brez dvoma nimam. Moja premajhna osredotočenost na 
besedila? Mogoče. 
A kaj je bilo med slabim tripom in začetkom namakanja v 
velikem denarju, ni vedel nihče od nas. Ali pa je kdo vedel, a 
nismo vedeli, da ve, ker ga nikoli nismo vprašali. Med Then 
Play on in Fleetwood Mac, predhodnico Rumors, je izšlo kar 
nekaj plošč. Sedem, če sem natančen. Nobena sicer ni čisti 
biser, a na njih so tudi dobri komadi, in če bi delali selekcijo 
in jih izdali malo manj kot pol manj, bi se med njimi mogoče 
našlo in naredilo kaj, kar bi se lahko približalo rahlo obdr-
gnjenemu biseru. 
Osnovna kreativna moč v bendu je bil takrat Bob Welch 
in plošče so spadale v žanr soft rocka, ki je nekako mejil na 
glasbo z ameriške Zahodne obale in je bil v nekaterih odten-
kih in nekaterih komadih res fina in čisto resna psihedelija. 
Recimo: »Future Games« ali pa »Woman of the Thousand 
Years«, ki je ni zagrešil Welch, temveč Danny Kirwan, eden 
od treh sedimentov tistih pradavnih Fleetwoodov, na katere 
smo prisegali in so bili takrat še v bendu.
V filmu je bilo seveda govora tudi o tem obdobju in bil je 
nekakšen koncertni posnetek in bilo je nekaj govora o Kali-
forniji, kjer je bend živel, in o psihedeliji in o psihedeličnih, 
spacy jazzovskih rifih in o obdobju tranzicije od bluz benda 
do benda, ki igra rock za starejše in polni stadione in ima zno-
trajbendovska ljubezenska razmerja. Je tiste rife igral Welch, 
mogoče Bob Weston? Je Weston samo soliral?
In v dokumentarcu so spustili en komad, ki me je po kitar-
skih rifih in atmosfersko spomnil na tisto stanje na stopnicah, 
tisto mirovanje, da bi dosegel boljši oprijem z glasbo, a v filmu 
nismo prišli do kraja v Mehiki, kjer je mogoče leteti brez letal 
in podobnih mašin. 
Gorila s prsti v sadni torti
Dokumentarec je ponudil le nekakšen droben izsek, indic 
za klasično detektivsko raziskavo in preiskavo, na katero sem 
čisto pozabil in jo že počasi začenjal opuščati, saj sem obupal. 
Ne vem, ali je bil to že čas Googla. Verjetno ne. Naslov plošče 
je bil Mystery to Me, in to sem si zapisal ali pa zapomnil in 
ob naslednjem obisku Big Banga na Čopovi poiskal ploščo 
z ilustracijo gorile na naslovnici. Gorile, ki na peščeni plaži 
namaka prste v sadno torto. 
Vstavili so mi jo v CD-predvajalnik in šel sem postopoma, 
počasi, in potem prišel do četrtega komada. Bas boben in či-
nele; ta-ta-ta-tam, ta-ta-ta-tam. In potem naenkrat električna 
kitara z vesoljskimi, skoraj jazzovskimi, psihedeličnimi rifi in 
drobljenje akustične kitare in bas in dvigajoči se enakomerni 
zvok klaviature, ki ves čas ostane v ozadju in je skoraj neo-
pazen, podoben kulisi, in vokal in bobnanje, ki vedno ostane 
enako – ta-ta-ta-tam, kot bi imeli v bendu neko super natančno, 
obsedeno, robotsko ritem mašino, ne pa človeka iz mesa in 
krvi. Ta-ta-ta-tam. Ta-ta-ta-tam. In v tekstu: dva prijatelja, 
ki pijeta kavo, in nekaj prileti mimo okna in je tam na trati, 
veliki kot polovica nogometnega igrišča, kajti nobene razlage 
ni, kaj lahko čutiš ali pa vidiš, če uporabljaš domišljijo, in zdi 
se kot sanje, kot bi te nekdo hipnotiziral, in ni nepomembno 
vprašati se, ali so bili oni tu in so odšli, in potem pogovor o 
Severni Karolini in čudnem, čudnem umetnem jezeru, ki 
je imelo stranice kot iz stekla … in pod tekstom isti ritem in 
vesoljski rifi in večglasno petje o hipnozi in sanjah, ko pride 
do refrena, in potem časovna zanka pri 2:59 in prehod v 3:00 
in tisti tekst, po okrušku katerega sem hotel najti izvajalca: 
They say there's a place down in Mexico / Where a man can 
fly over mountains and hills / And he don't need an airplane or 
some kind of engine / And he never will – in po skoraj dvajsetih 
letih sem bil spet tam, v Galvestonu, na stopnicah, ki vodijo 
v spodnje nadstropje in ven – v zgodnjeoktobrsko vročino 
Mehiškega zaliva.
Najdaljše iskanje, takrat dolgo več kot tretjino mojega 
življenja, se je zaključilo. Tisto, kar sem iskal, se imenuje – 
»Hypnotized«. Veliki hit ameriškega FM-radia. Počutil sem se 
kot Krištof Kolumb, kot Amerigo Vespucci, kot Roald Amund- 
sen, a hkrati tudi kot nekdo, ki bo za svoje odkritje, za svoje 
psihedelično razkritje, nagrajen samo v nekem poglavju sen-
timentalne zgodovine, ki jo z vso natančnostjo in skrbnostjo 
dopisuje odtekli čas, kajti moje stezice se skoraj nikoli ne 
križajo s potmi velikega sveta.
A tudi to je bilo in je ostalo čisto dovolj. Več kot dovolj. ¾
22
KritiK a
 10. februarja 2016
Knjiga …
Ko je »stvar v tajmingu«
Andrej E. Skubic: Igre brez meja. Založba Modrijan (zbirka Svila), Ljubljana 2015,  
128 str., 12,90 €
De Gaulle je imel 
gotovo plemenite 
namene, ko je po 
drugi vojni lansiral tako 
imenovane igre brez 
meja, francosko-nem-
ški projekt, ki bi združil 
mladež obeh držav v 
en sam zdrav, športno 
tekmovalni duh. Ideja 
je bila bolj daljnose-
žna, kot si je bilo sprva 
mogoče predstavljati, 
in kmalu je tudi pri 
nas postala senzacija 
nedeljskih malih ekra-
nov. V duhu tedanjega 
(predvsem ekonomske-
ga) optimizma, ki se je 
v Sloveniji gotovo po-
vezoval tudi z obljubo 
evropskega članstva, so 
bili izzivi, s katerimi so 
se spopadale skupine iz 
različnih držav, pisani 
in velikopotezni. Igre 
brez meja so bile le 
del različnih znakov, 
ki so vzbujali občutek, 
da smo že »tu«, da nas 
mati Evropa sprejema 
»za svoje«, pa čeprav 
v vlogi večno poraže-
nih – nekako tako kot 
pri Evroviziji, na kateri 
Slovenija nikoli ni in 
verjetno nikoli ne bo zmagala, se tudi pri igrah brez meja slovenska skupina nikoli ni 
uvrstila na vrh. Naslov nostalgičnega prizvoka dobi pri Skubicu nov, groteskno-sarka-
stičen pomen. »Igre«, na katerih ni nič več igrivega, se odvijajo tukaj in zdaj: ovire so v 
nasprotju z napihljivo plastiko za »udeležence« veliko bolj smrtonosne, besedna zveza 
»brez meja« pa je razumljena skrajno negativno. Boj za preživetje priseljencev, kot ga opi-
suje Skubic, bolj spominja na kake Igre lakote, le da avtorja ne zanima toliko potek boja, 
temveč njegove posledice. Protagonist Kastelic, Jeseničan z občutkom za dobre posle, se 
na jugu Italije, najverjetneje kar na Lampedusi, preživlja kot pobiralec trupel vseh tistih 
nesrečnikov, za katere so se evropske sanje končale, še preden bi utegnili prestopiti njene 
meje. Morbidno, a »stoprocentno legalno« dejavnost baje financira kar unija, ki spodbuja 
privatizacijo posla in s tem veča učinkovitost – tako vsaj pravi Kastelic, prvoosebni pripo-
vedovalec, ki se skladno s skubičevsko tradicijo kmalu izkaže za ne najbolj zanesljivega 
ubesedovalca resničnosti. Skozi subjektivizirani diskurz protagonista ni posredovano 
le dogajanje, temveč tudi liki, ki zato izpadejo precej shematično. Kot običajno so pri ta-
kšnem postopku najbolj zgovorni zamolki. Iz načina, kako Kastelic obravnava svoja pro-
težiranca, Afričanko Fowsiyo in njenega otroka, s katerima si deli stanovanje, je mogoče 
razbrati zadržanost, pokroviteljstvo, tudi rasizem, ki se potuhnjeno vsiljuje v razmišljanja 
o tem, da »v Evropo prihaja vse živo, od droge, črnega blaga do faking virusov«, medtem 
ko ga v resnici bolj skrbi zaslužkarska konkurenca fleksibilnejših »freeriderjev«. Za piko 
na i poskrbi podatek, da Kastelic emigrante, žive ali mrtve, imenuje kar »tovor«. Kasteli-
čeva kritika dogajanja je ves čas prisotna v razliki med njegovim dojemanjem realnosti in 
realnostjo samo, ki se mu vselej izmuzne. Zato pa je toliko bolj očitna za bralca.
Čeprav so Igre brez meja v marsikaterem pogledu tipično skubičevski tekst, na neka-
terih mestih spominjajo na zgodbe Desetega decembra Georgea Saundersa, ki so pri Mo-
drijanu izšle prav v Skubičevem prevodu. V Pozivu na primer prvoosebni junak povsem 
neprizadeto in z veliko delovno vnemo govori o »čiščenju« in »pospravljanju« ljudi. Zdi 
se, da so bile Igre brez meja sprva zastavljene kot kratka zgodba, ki je z izidom obtičala 
nekje na hibridni sredini: tekst je prekratek, prezgoščen za roman in predolg za kratko 
zgodbo. V trenutni obliki imajo Igre brez meja vse potrebne nastavke dobrega teksta, 
a ostajajo na ravni osnutka. Pri tem ima ključno vlogo zaključek, ki to pravzaprav ni; z 
rokohitrsko izpeljavo avtor junaka pokoplje, ne da bi razrešil vsaj kakšno njegovo dilemo. 
Zgodi se brez kakršnega koli povoda, nemotivirano, hiperbolizirano, senzacionalistično 
– hollywoodsko. Glede na to, da se Igre brez meja začnejo z odlomkom iz Pijanega čolna, 
ki je ena sama simbolika, bi lahko tudi zaključek razumeli kot simbolno in upravičeno 
maščevanje »črne Afrike« nad »belo Evropo«. Rečeno drugače: rasistična Evropa poko-
pava žrtve svojega imperializma, a zato nismo potrebovali Skubica, da bi nam to znova 
povedal.
Čar Iger brez meja je v »tajmingu« – ob katerega se obregne tudi sam pripovedovalec –, 
ki daje tekstu zanimivo metalirerarno dimenzijo. Napaja se iz dejstva, da se zgodba odvija 
tukaj in zdaj, čisto blizu nas, da je tako rekoč predvsem kritično slikanje nekega družbe-
nega fenomena (o katerem se je Skubic, kot je razbrati iz teksta, temeljito pozanimal), v 
katerega pa se vsaj pripovedovalec noče in ne more spuščati brez ciničnega razmišljanja o 
tem, kaj vse je subvencionirano iz evropskih sredstev, medtem ko ostajajo žrtve še naprej 
neme. Nasploh gre še za en primer dobre ideje z neposrečeno izpeljavo. Morda pa gre 
preprosto za inherentno pravilo igre kot take: bolj se bliža koncu, bolj so liki upehani in 
bolj zgodbi zmanjkuje sape. Dokler vse skupaj ne klecne. Ana Geršak
Moralna Moč uMetnosti
Middlemar ch, veliki roman iz leta 1872, je danes premalo znano delo. Vsi poznajo Tolstoja, 
Dostojevskega, Flauberta, Jamesa in Dickensa, manj bralcev, celo tistih iz stroke, pa je 
seznanjenih z enako močno realistično pisavo Mary Ann Evans (1819–1880), ki je prevzela 
psevdonim George Eliot.
Tina Vrščaj
a
ngleška romanopiska, kriti-
čarka, urednica in prevajalka 
George Eliot je živela v času 
vladavine kraljice Viktorije, 
vendar je oznaka »vodilno 
pero viktorijanske dobe« za-
njo preskromna. Jane Austen, ena njenih 
prednic, se s svojo posladkano Prevzetno-
stjo in pristranostjo ne more kosati z inte-
ligentnim Middlemarchem. Prav tako temu 
romanu niti do kolen ne sežejo romani ene 
njenih potomk, Iris Murdoch. Murdochova 
je stoletje pozneje podobno kot Eliotova po-
skušala vzpostaviti temelje za trdna moralna 
načela, ki ne bi izhajala iz Boga, in se pri tem 
opirala na široko poznavanje tako literarne 
kot filozofske tradicije; a to ji je nekoliko 
uspevalo v filozofiji, manj pa v literaturi, ki 
prevečkrat razkriva svoje tendenciozne kosti. 
Moraliziranje je v umetniškem leposlovju 
le redko dobro sprejeto. Middlemarch, ki je 
najboljše delo Eliotove, sicer slovenskemu 
bralstvu znane po romanih Mlin na reki Floss 
in Silas Marner, je čudovit primer, kjer pride 
do popolnega zlitja etičnega in estetskega – in 
s tem bi se strinjal tudi nekoliko bolj načitani 
Harold Bloom. V svojem Zahodnem kano-
nu je med drugimi občudujočimi besedami 
zapisal: »Pri George Eliot se bralec sreča z 
moralno jasnostjo, ki ji v tako visokem lepo-
slovju morda ni najti para.« Ne le, da nas tu 
nenehni moralni podton pripovedovalke, ki 
pripoveduje v imenu pravičnosti, nič ne žali 
in ne krni našega estetskega doživljaja. Zdi 
se celo, da ni ničesar lepšega od tega, da nam 
neka modra in brezmejno rahločutna oseba 
kar naravnost pove, kaj je lepo in prav. A ta 
»naravnost« in odkrito povedana pripoved 
je vseeno nadvse subtilna in zapletena. Pre-
pletajo se življenjske niti različnih junakov, 
katerih notranjost avtorica do potankosti 
razčlenjuje, in njihove individualne usode se 
spletajo v skupnost, ki v tem romanu pridobi 
tudi svoje lastno življenje.
Eliotova ima prodoren vpogled v posa-
meznika, pa naj bo to versko in filantropsko 
predana Dorothea, ki bi v drugačnih oko-
liščinah lahko bila sveta Terezija, zdravnik 
Lydgate, ki se žene za znanstvenimi cilji, 
a mu ti tragično spodletijo, brezdelna le-
potica Rosamond, ki ji domišljijo razvne-
ma le vzpon po družbeni lestvici, načitani 
Casaubon, ki vse življenje in celo poročno 
potovanje žrtvuje iskanju ključa vseh mi-
tologij, ali premožni bankir Bulstrode, člo-
vek skrivnostne preteklosti in licemerske 
moralne drže. Te in druge junake avtorica 
spremlja na njihovi poti in skrbno bele-
ži vsako njihovo spremembo, tako da na 
podlagi dednih, okoljskih in psiholoških 
dejavnikov utemelji vsak njihov vzpon in 
padec. Enako močna, pravzaprav genial-
na, je pri povezovanju teh usod in tako iz 
raznoterih posameznikov naslika družbo 
provincialnega mesteca Middlemarch v 
letih okrog 1830. Eno plast predstavlja re-
alno dogajanje, drugo pa, kako ta realnost 
odzvanja v različnih družabnih krogih, ki 
radi obrekujejo, spletkarijo in preredko po-
magajo. Prihaja do zanimivih navzkrižij 
med tem, kako junaki vidijo sebe, in tem, 
kako jih vidijo drugi. Pred vsakim poglav-
jem stojijo še citati iz visoke literarne tradi-
cije ali pisateljičina modra misel v verzih, 
ki mečejo svojevrstno luč na vse dogajanje 
in ga prikažejo zdaj v wordsworthovskih 
zdaj v biblično paraboličnih razsežnostih. 
Če si smem dovoliti nekaj nekorektnosti, bi 
preprosto rekla, da je Middlemarch spisan s 
pretanjenim ženskim občutkom za podrob-
nosti, ki najbolje zastopajo vso živost življe-
nja, in z moško velikopoteznostjo, kar se tiče 
mogočne strukture, kakršne ne premorejo 
niti pisatelji Dickensovega kova.
Velik del dogajanja se vrti okrog sprejemlji-
vega ali nesprejemljivega vedenja znotraj sre-
dnjega in višjega družbenega razreda, okrog 
dedovanja premoženja in (ne)primernih snu-
bitev in porok. Poučimo se lahko o zdravstvu 
in politiki tistega časa. Spremljamo življenje 
zdravnika Lydgata, ki v podeželsko mestece 
pride od drugod in naleti na nepredvidljive 
ovire, ko skuša uveljaviti svojo zdravniško 
prakso in povsem nov pristop k zdravljenju; 
ta se od prevladujočega razlikuje po tem, da 
raje ne predpisuje zdravil. Dvolična provinci-
alna družbica ga zavrača s predsodki do vsega 
tujega. Lydgate, eden najbolj pokončnih in 
hvalevrednih mož, vse teže najde sredstva za 
svoje visoke cilje, povrh pa svoje življenje za 
vedno zveže s tovarnarjevo hčerjo, ki se izkaže 
za nadvse uglajeno in neznosno neobčutljivo. 
Dramatični Lydgatov zlom je med drugim opi-
san takole: »Samo tisti, ki poznajo vzvišenost 
intelektualnega življenja – življenja, v katerem 
je seme sposobno v sebi oplemenititi misel in 
namen –, lahko razumejo bolečino človeka, 
ki zapade od te spokojne dejavnosti v boj s 
posvetnimi nadlogami, ki ga posrka vase in 
mu ubija dušo.« Ta kratek opis ilustrira tudi 
siceršnji ton pripovedi.
Zakonsko življenje, ki je v središču po-
zornosti, je prikazano zares mojstrsko. Ne le 
zveza Lydgata in Rosamond, tako nemogoča 
in resnična, tudi poroka mlade idealistke 
Dorothee z dvajset let starejšim učenjakom 
Casaubonom privede do nepričakovanega, 
a zelo verjetnega razpleta. Od nas odda-
ljene družbene okoliščine, v katerih sta 
se morala moški in ženska drug drugemu 
zavezati, preden sta se zares spoznala, in 
se nista mogla raziti, dokler ju smrt ni lo-
čila, so res nudile veličastno romaneskno 
snov. O čem je mogoče pisati danes, ko naše 
življenjske odločitve niso kaj dosti zave-
zujoče, še manj usodne? To vprašanje sem 
si sposodila pri Jeffreyju Eugenidesu, ki 
je klasično viktorijansko temo prenesel v 
sodobni čas v Poročnem zapletu (2011). Ta 
roman je izvrsten, vseeno pa ob primerjavi z 
Middlemarchem ostane v ozadju. Vse krivde 
ni mogoče pripisati pisatelju; svobodni čas 
je današnjo mladost in njeno »parčkanje« 
naredil banalno.
V zaključnih akordih romana odmevajo 
te besede: »Poroka, ki je končni cilj toliko 
pripovedi, je še vedno velik začetek, tako 
kot je bila za Adama in Evo, ki sta mede-
ni mesec preživela v rajskem vrtu, prvega 
malega pa sta imela v pustinji, med trnjem 
in osatom.« Zato nas avtorica potem, ko se 
junaki srečno ali nesrečno poročijo in se 
roman bliža koncu, seznani še s povzetkom 
njihovih prihodnjih usod. Kak drug pisatelj 
bi bil s tako potezo lahko smešen, v drugačni 
knjižni konstelaciji bi ta zaključek vse po-
kvaril, manj prefinjena literarna govorica 
tega ne bi zmogla. Toda v Middlemarchu ne 
najdem prav nobene šibke točke. Zasledila 
sem, da se je upodobitev družine Garthovih, 
zlasti očeta, zemljemerca Caleba Gartha, neki 
bralki zdela idealizirana. Mogoče. Toda zame 
je vzvišena pisava Eliotove tako prepričljiva, 
da ji ne morem ugovarjati. Verjamem ji vse, 
tudi tisto, kar zapisuje o človeški dobroti in 
plemenitosti. Najbrž v življenju ne srečamo 
ljudi brez slabosti, in smešen kljukec bi bil, 
kdor bi se danes lotil iskanja ljudi ponosa in 
časti. Toda v tem romanu živijo; ta roman ne 
dokazuje le njihovega takratnega obstoja, 
temveč njihovo možnost kadarkoli. Človeški 
značaji so stalnica zgodovine. Na značaj pa 
je mogoče tudi vplivati, še zlasti blagodejno 
z branjem dobre knjige.
George Eliot je v življenju ubirala pokonč-
no in samosvojo pot. Dolga leta je srečno 
živela z Georgeem H. Lewisom, ki mu je 
posvetila Middlemarch. Ta moški je bil sicer 
poročen z drugo, od katere se ni mogel ločiti, 
a George in George svoje zveze nista skrivala. 
Zunajzakonski odnosi res niso bili povsem 
neobičajni, toda nezaslišano jih je bilo javno 
razglašati. Ob tem družbeno spotakljivem 
odnosu je Eliotova gojila tudi svoje lastne 
svobodnjaške nazore o Cerkvi. Zato jo je 
družba obsojala, odpovedala sta se ji celo 
oče in brat. Ko pa so njeni romani postali 
priljubljeni, cenjeni in je avtorica razkrila 
pravo ime za njimi, ji je bila družba za njeno 
»nemoralno« vedenje pripravljena pogledati 
skozi prste. Toda ob smrti kljub velikanskim 
literarnim zaslugam ni bila deležna časti, da 
bi jo pokopali v westminstrski opatiji.
Viktorijanska družba jo je obsojala ne-
moralnosti, čeprav je bila moralno stroga 
in samokritična. Njena pozornost do najra-
zličnejših literarnih likov je lahko izvirala 
le iz njenega človekoljubja. Nizkotnim in 
nedoslednim naravam je znala prisluhniti 
enako pozorno kot boljšim in načelnim, 
tako da se bralec vživi v vse enako dobro in 
nikogar ne obsoja. Njen blago moralistič-
ni ton neprekinjeno sveti skozi vso dolgo, 
zamotano, včasih osamljeno in mučno pot 
romana in nevsiljivo, a vendar avtoritarno 
nakazuje, kaj je pri kaki osebi najbolj vredno 
občudovanja. To je nemoteče že zaradi zgo-
dovinske oddaljenosti. Danes so nam tedanji 
družbeni kodeksi manj domači in to, kaj je 
častivredno, kaj pa puhloglavo, še zdaleč ni 
samoumevno. A predvsem pripovedoval-
kina moralna avtoriteta pridobiva moč na 
podlagi polnokrvne pripovedi, ki se odvija 
iz klobčiča rahločutnosti. Ne domislim se 
nobenega drugega pisatelja, ki bi se tako 
elegantno, poglobljeno, dosledno in vse-
stransko loteval človeških oseb in njihovih 
odnosov. Eliotova gre pri slikanju različnih 
stopenj odnosa – upoštevaje omejitve ti-
stega časa, ki niso dopuščale, da bi o dveh 
zaljubljencih neposredno razkrila kaj več od 
tega, da sta se poljubila – daleč, kot da njeni 
domišljiji nikoli ne zmanjka zaloge, njej pa 
ne poguma. Bralec, v katerem bo duhovna in 
literarna zrelost tega dela zavibrirala v vseh 
razsežnostih, bo navdihnjen ves čas branja. 
Še dolgo po njem bo svoje življenje živel in 
presojal drugače.
Prav je, da je to veličastno delo doživelo 
slovenski prevod, saj je njegova skladnja 
precej zahtevna in ga ni lahko brati v an-
gleščini. Sodobni prevod Mete Osredkar je 
odličen in založba Miš je v celoti poskrbela 
za popolno podobo dveh debelih knjig. Če bo 
Janko Kos kdaj posodabljal svoje legendarne 
preglede književnosti, mora vanje, če je le 
mogoče, uvrstiti tudi Middlemarch pisatelji-
ce Mary Ann Evans. Zraven bi težko dodal 
bolj pravšnjo oznako, kot je: eno največjih 
pisateljskih peres. ¾
George Eliot 
Middlemarch
Študija provincialnega 
življenja
Prevedla  
Meta Osredkar
Založba Miš, Dob 2015
951 str., 65,90 €
Mary Ann Evans (1819–1880), 
pisateljica, ki je ustvarjala pod  
psevdonimom George Eliot.
 10. februarja 2016
23
KritiK a
Knjiga …
Ko je »stvar v tajmingu«
Andrej E. Skubic: Igre brez meja. Založba Modrijan (zbirka Svila), Ljubljana 2015,  
128 str., 12,90 €
De Gaulle je imel 
gotovo plemenite 
namene, ko je po 
drugi vojni lansiral tako 
imenovane igre brez 
meja, francosko-nem-
ški projekt, ki bi združil 
mladež obeh držav v 
en sam zdrav, športno 
tekmovalni duh. Ideja 
je bila bolj daljnose-
žna, kot si je bilo sprva 
mogoče predstavljati, 
in kmalu je tudi pri 
nas postala senzacija 
nedeljskih malih ekra-
nov. V duhu tedanjega 
(predvsem ekonomske-
ga) optimizma, ki se je 
v Sloveniji gotovo po-
vezoval tudi z obljubo 
evropskega članstva, so 
bili izzivi, s katerimi so 
se spopadale skupine iz 
različnih držav, pisani 
in velikopotezni. Igre 
brez meja so bile le 
del različnih znakov, 
ki so vzbujali občutek, 
da smo že »tu«, da nas 
mati Evropa sprejema 
»za svoje«, pa čeprav 
v vlogi večno poraže-
nih – nekako tako kot 
pri Evroviziji, na kateri 
Slovenija nikoli ni in 
verjetno nikoli ne bo zmagala, se tudi pri igrah brez meja slovenska skupina nikoli ni 
uvrstila na vrh. Naslov nostalgičnega prizvoka dobi pri Skubicu nov, groteskno-sarka-
stičen pomen. »Igre«, na katerih ni nič več igrivega, se odvijajo tukaj in zdaj: ovire so v 
nasprotju z napihljivo plastiko za »udeležence« veliko bolj smrtonosne, besedna zveza 
»brez meja« pa je razumljena skrajno negativno. Boj za preživetje priseljencev, kot ga opi-
suje Skubic, bolj spominja na kake Igre lakote, le da avtorja ne zanima toliko potek boja, 
temveč njegove posledice. Protagonist Kastelic, Jeseničan z občutkom za dobre posle, se 
na jugu Italije, najverjetneje kar na Lampedusi, preživlja kot pobiralec trupel vseh tistih 
nesrečnikov, za katere so se evropske sanje končale, še preden bi utegnili prestopiti njene 
meje. Morbidno, a »stoprocentno legalno« dejavnost baje financira kar unija, ki spodbuja 
privatizacijo posla in s tem veča učinkovitost – tako vsaj pravi Kastelic, prvoosebni pripo-
vedovalec, ki se skladno s skubičevsko tradicijo kmalu izkaže za ne najbolj zanesljivega 
ubesedovalca resničnosti. Skozi subjektivizirani diskurz protagonista ni posredovano 
le dogajanje, temveč tudi liki, ki zato izpadejo precej shematično. Kot običajno so pri ta-
kšnem postopku najbolj zgovorni zamolki. Iz načina, kako Kastelic obravnava svoja pro-
težiranca, Afričanko Fowsiyo in njenega otroka, s katerima si deli stanovanje, je mogoče 
razbrati zadržanost, pokroviteljstvo, tudi rasizem, ki se potuhnjeno vsiljuje v razmišljanja 
o tem, da »v Evropo prihaja vse živo, od droge, črnega blaga do faking virusov«, medtem 
ko ga v resnici bolj skrbi zaslužkarska konkurenca fleksibilnejših »freeriderjev«. Za piko 
na i poskrbi podatek, da Kastelic emigrante, žive ali mrtve, imenuje kar »tovor«. Kasteli-
čeva kritika dogajanja je ves čas prisotna v razliki med njegovim dojemanjem realnosti in 
realnostjo samo, ki se mu vselej izmuzne. Zato pa je toliko bolj očitna za bralca.
Čeprav so Igre brez meja v marsikaterem pogledu tipično skubičevski tekst, na neka-
terih mestih spominjajo na zgodbe Desetega decembra Georgea Saundersa, ki so pri Mo-
drijanu izšle prav v Skubičevem prevodu. V Pozivu na primer prvoosebni junak povsem 
neprizadeto in z veliko delovno vnemo govori o »čiščenju« in »pospravljanju« ljudi. Zdi 
se, da so bile Igre brez meja sprva zastavljene kot kratka zgodba, ki je z izidom obtičala 
nekje na hibridni sredini: tekst je prekratek, prezgoščen za roman in predolg za kratko 
zgodbo. V trenutni obliki imajo Igre brez meja vse potrebne nastavke dobrega teksta, 
a ostajajo na ravni osnutka. Pri tem ima ključno vlogo zaključek, ki to pravzaprav ni; z 
rokohitrsko izpeljavo avtor junaka pokoplje, ne da bi razrešil vsaj kakšno njegovo dilemo. 
Zgodi se brez kakršnega koli povoda, nemotivirano, hiperbolizirano, senzacionalistično 
– hollywoodsko. Glede na to, da se Igre brez meja začnejo z odlomkom iz Pijanega čolna, 
ki je ena sama simbolika, bi lahko tudi zaključek razumeli kot simbolno in upravičeno 
maščevanje »črne Afrike« nad »belo Evropo«. Rečeno drugače: rasistična Evropa poko-
pava žrtve svojega imperializma, a zato nismo potrebovali Skubica, da bi nam to znova 
povedal.
Čar Iger brez meja je v »tajmingu« – ob katerega se obregne tudi sam pripovedovalec –, 
ki daje tekstu zanimivo metalirerarno dimenzijo. Napaja se iz dejstva, da se zgodba odvija 
tukaj in zdaj, čisto blizu nas, da je tako rekoč predvsem kritično slikanje nekega družbe-
nega fenomena (o katerem se je Skubic, kot je razbrati iz teksta, temeljito pozanimal), v 
katerega pa se vsaj pripovedovalec noče in ne more spuščati brez ciničnega razmišljanja o 
tem, kaj vse je subvencionirano iz evropskih sredstev, medtem ko ostajajo žrtve še naprej 
neme. Nasploh gre še za en primer dobre ideje z neposrečeno izpeljavo. Morda pa gre 
preprosto za inherentno pravilo igre kot take: bolj se bliža koncu, bolj so liki upehani in 
bolj zgodbi zmanjkuje sape. Dokler vse skupaj ne klecne. Ana Geršak
Knjiga …
Kaj pr'čakujete od star'ga pesnika?
Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov: arhaične pesmi. Spremna beseda Taja 
Kramberger. KUD Police Dubove in Modro-bela ptica, Ljubljana 2015, 114 str., 19,90 €
Iztok Osojnik je v svoji novi zbirki tako z naslovom kot s podnaslovom in naslovnico 
začrtal (večinoma) samoironično in (praviloma) medbesedilno naravnanost svoje poezi-
je; ta je poznavalcem bržčas že znana iz njegovega dosedanjega opusa, vendar je zanimi-
vo spremljati, kako se iz zbirke v zbirko širi in nadgrajuje. Samoironija doseže vrhunec 
proti koncu zbirke, ko pesnik, sicer po izobrazbi komparativist in doktor zgodovinske 
antropologije, zapiše verz: »ČE JE ČLOVEK PREVEČ PAMETEN / JE NJEGOV A POEZIJA 
ZANDREK.« Naslovnica s polovico (mlajšega) Osojnika in polovico Kosovela, pod njima 
pa N. N., ki s prekritim obrazom tipka SMS, je pravzaprav takisto pesem zase, neke vrste 
likovna pesem, programski uvod v knjigo, hkrati pa nenavadno cajtgajstovska ponazori-
tev mentalitete vsakdana v odnosu do poezije in kako lahko ta tudi interagira z bolj pro-
zaičnimi vsakdanjimi opravki dandanašnjika. Osojnik s cajtgajstom sicer nikoli ni imel 
težav, z njim se je vedno odlično razumel, v popotniški ali svetovljanski preobleki; obe sta 
se na neki točki vedno srečali, in to skoraj nikoli brez angažiranosti, ki pa se ni izkazovala 
s parolami ali pamfleti, pač pa z dobro premišljeno (satirično ali ne) medbesedilno in/
ali angažirano ostjo, pri čemer smo nekako zaključili krog: pridemo do zbirke Kosovel in 
sedem palčkov. Demitologiziranje sveta in debeatifikacija vsakdana in njegovih »presež-
kov« že dolgo nista bila tako zabavna in zaskrbljujoča hkrati: zabavna zato, ker je Osojnik 
jezikovno neverjetno žmohten; zaskrbljujoča zato, ker je v ozadju tega pisanja ves čas 
zavedanje dejanskega stanja, kar se pokaže zlasti na koncu z najbolj »tu-in-zdajšnjim« 
Osojnikovim pesniškim razmišljanjem. 
V novo zbirko je vpeljal nekoliko svojstveno zunanjeformalno jezikovno govorico 
in ob bolj »knjižna« jezikovna razmišljanja postavil pogovorni jezik. Čeravno znotraj 
posamezne pesmi prvo redko (ali sploh ne) posega v drugo, je izmenjava enega in dru-
gega točno to, kar nakazuje naslovnica: hkrati dobimo Kosovela in sedem palčkov; če se 
tudi vam zdi, da je zlato že zdavnaj gnoj in ob tem še vsak dan bolj verjamete v to, da je 
vsakdan, skozi katerega se sprehajamo že skorajda po inerciji, nekaj, kar bi lahko pobrali 
iz Grimma, pa bi ta kljub temu začudeno zmigal z glavo. 
Najbolj (samo)ironičen zna biti podnaslov: arhaične pesmi, čeravno dobro vemo, kaj je 
Osojnik imel v mislih. A pustimo kako stikalo še nedotaknjeno. Osojnik se v svojih arha-
ičnih pesmih že na začetku sklicuje na mlado pesniško generacijo, na tisto frakcijo, ki se 
ji poza ne zdi najboljša obramba pred tem, da sebe ne bi jemala tako smrtno resno. Hkrati 
pa se napetost ves čas stopnjuje, dokler se ne izkaže: zbirka se zdi kot dolga pesnitev, 
razdeljena na poglavja, s kulminacijo v zadnjem, naslovljenem Smrt neoliberalizma, in 
znotraj njega v podpoglavju, dolgi pesmi no pasaran 2 (pesem z demonstracij 8. 2. 2013), 
ki je mala čitanka posodobljenega bitniškega čutenja, tistega najboljšega dela, kjer se sa-
moironija za hipec umakne in se srečata poezija in protest, medbesedilnost in zgodovina, 
ironija in spoznanje, da je beseda še vedno sredstvo. »Down in the hole«, kot bi rekel Wa-
its, a naj bo tam vsaj pestro, čeprav, zlasti v tem zapiku zbirke, z znano dvatisočinvečletno 
zgodovino zamejeno, v različna kronistična pisala namočeno, pretresljivo in prav nič 
zabavno. In ilustracija: 1) »nemiren člouk jo maha po cest / jes, detačment, zelo v redu, 
člouk sicer pogreša strast / ampak tud mrcvarjenja ni in laži videš za koga gre ali za koga 
je šlo /…/« in 2) »ampak stroj smrti ni buldožer, ki ga vozi šofer / stroj smrti je šofer, ki ga 
vozi buldožer /…/ spomnite se, no pasaran, ni govora, slišite /…/.« Kaj torej pr'čakujemo 
od star'ga pesnika? No, kaj pravite? Matej Krajnc
Andrej E. Skubic
Iztok Osojnik
FOTO IGOR MODIC
Moralna Moč uMetnosti
Middlemar ch, veliki roman iz leta 1872, je danes premalo znano delo. Vsi poznajo Tolstoja, 
Dostojevskega, Flauberta, Jamesa in Dickensa, manj bralcev, celo tistih iz stroke, pa je 
seznanjenih z enako močno realistično pisavo Mary Ann Evans (1819–1880), ki je prevzela 
psevdonim George Eliot.
bralki zdela idealizirana. Mogoče. Toda zame 
je vzvišena pisava Eliotove tako prepričljiva, 
da ji ne morem ugovarjati. Verjamem ji vse, 
tudi tisto, kar zapisuje o človeški dobroti in 
plemenitosti. Najbrž v življenju ne srečamo 
ljudi brez slabosti, in smešen kljukec bi bil, 
kdor bi se danes lotil iskanja ljudi ponosa in 
časti. Toda v tem romanu živijo; ta roman ne 
dokazuje le njihovega takratnega obstoja, 
temveč njihovo možnost kadarkoli. Človeški 
značaji so stalnica zgodovine. Na značaj pa 
je mogoče tudi vplivati, še zlasti blagodejno 
z branjem dobre knjige.
George Eliot je v življenju ubirala pokonč-
no in samosvojo pot. Dolga leta je srečno 
živela z Georgeem H. Lewisom, ki mu je 
posvetila Middlemarch. Ta moški je bil sicer 
poročen z drugo, od katere se ni mogel ločiti, 
a George in George svoje zveze nista skrivala. 
Zunajzakonski odnosi res niso bili povsem 
neobičajni, toda nezaslišano jih je bilo javno 
razglašati. Ob tem družbeno spotakljivem 
odnosu je Eliotova gojila tudi svoje lastne 
svobodnjaške nazore o Cerkvi. Zato jo je 
družba obsojala, odpovedala sta se ji celo 
oče in brat. Ko pa so njeni romani postali 
priljubljeni, cenjeni in je avtorica razkrila 
pravo ime za njimi, ji je bila družba za njeno 
»nemoralno« vedenje pripravljena pogledati 
skozi prste. Toda ob smrti kljub velikanskim 
literarnim zaslugam ni bila deležna časti, da 
bi jo pokopali v westminstrski opatiji.
Viktorijanska družba jo je obsojala ne-
moralnosti, čeprav je bila moralno stroga 
in samokritična. Njena pozornost do najra-
zličnejših literarnih likov je lahko izvirala 
le iz njenega človekoljubja. Nizkotnim in 
nedoslednim naravam je znala prisluhniti 
enako pozorno kot boljšim in načelnim, 
tako da se bralec vživi v vse enako dobro in 
nikogar ne obsoja. Njen blago moralistič-
ni ton neprekinjeno sveti skozi vso dolgo, 
zamotano, včasih osamljeno in mučno pot 
romana in nevsiljivo, a vendar avtoritarno 
nakazuje, kaj je pri kaki osebi najbolj vredno 
občudovanja. To je nemoteče že zaradi zgo-
dovinske oddaljenosti. Danes so nam tedanji 
družbeni kodeksi manj domači in to, kaj je 
častivredno, kaj pa puhloglavo, še zdaleč ni 
samoumevno. A predvsem pripovedoval-
kina moralna avtoriteta pridobiva moč na 
podlagi polnokrvne pripovedi, ki se odvija 
iz klobčiča rahločutnosti. Ne domislim se 
nobenega drugega pisatelja, ki bi se tako 
elegantno, poglobljeno, dosledno in vse-
stransko loteval človeških oseb in njihovih 
odnosov. Eliotova gre pri slikanju različnih 
stopenj odnosa – upoštevaje omejitve ti-
stega časa, ki niso dopuščale, da bi o dveh 
zaljubljencih neposredno razkrila kaj več od 
tega, da sta se poljubila – daleč, kot da njeni 
domišljiji nikoli ne zmanjka zaloge, njej pa 
ne poguma. Bralec, v katerem bo duhovna in 
literarna zrelost tega dela zavibrirala v vseh 
razsežnostih, bo navdihnjen ves čas branja. 
Še dolgo po njem bo svoje življenje živel in 
presojal drugače.
Prav je, da je to veličastno delo doživelo 
slovenski prevod, saj je njegova skladnja 
precej zahtevna in ga ni lahko brati v an-
gleščini. Sodobni prevod Mete Osredkar je 
odličen in založba Miš je v celoti poskrbela 
za popolno podobo dveh debelih knjig. Če bo 
Janko Kos kdaj posodabljal svoje legendarne 
preglede književnosti, mora vanje, če je le 
mogoče, uvrstiti tudi Middlemarch pisatelji-
ce Mary Ann Evans. Zraven bi težko dodal 
bolj pravšnjo oznako, kot je: eno največjih 
pisateljskih peres. ¾
24
PersP ektive
 10. februarja 2016
V čakalnici zgodovine
T
ovarišice in tovariši, mednarodna situacija 
se zaostruje!« 
Klišejski partijski nagovor v kateremko-
li danem trenutku hladne vojne. Vendar se 
kljub neskončnemu rožljanju z orožjem, tudi 
in predvsem jedrskim, med ZDA in Sovjetsko 
zvezo nikoli ni zares vnel odprt spopad. Vojn in 
vojaških spopadov »drugega reda«, od korejske prek vietnam-
ske do afganistanske vojne, sicer ni manjkalo. A zlovešča in 
dobesedno nora doktrina MAD (mutually assured destruction, 
tj. vzajemno zagotovljeno uničenje) se vseeno ni uresničila. 
Blokovska delitev sveta na vzhod in zahod, ob njiju pa še 
pogosto odločujoči blok neuvrščenih, je z vidika svetovne 
geopolitike predstavljala določeno predvidljivost. 
Tovrstne stabilnosti danes enostavno ni več. Zdi se, da rela-
tivno geopolitično ravnotežje, vsaj kar se tiče velesil (periferija 
je tako ali tako njihova kolateralna žrtev), obstaja le v obdobjih, 
ko je na delu doktrina MAD. Takrat, ko je razmerje sil tako 
izenačeno, da lahko vpletene strani z njegovim izzivanjem 
več izgubijo kot pridobijo. Za primer tovrstne, koncertne 
uglašenosti med velesilami se običajno jemlje stoletje od 
konca napoleonskih vojn do začetka prve svetovne vojne. 
Ob tem se priročno pozablja na »periferne« konflikte, kot je 
bila krimska vojna ali pa balkanski vojni in druge. Podobno 
kot takrat, ko se govori o tem, da od konca druge svetovne 
vojne v Evropi ni bilo vojne, in pri tem arogantno pomete 
pod preprogo krvavi razpad Jugoslavije. Mir in geopolitična 
stabilnost sta tako zelo relativna pojma. Četudi bi po vsem 
svetu divjala vojna in bi bile zahodne metropole varne, bi bilo 
to obdobje miru. Sicer pa, mar ni to že tako ali tako realnost 
našega sveta?
Naredimo miselni eksperiment in si zamislimo, da bi bli-
žnjevzhodne in severnoafriške države, ki so danes v vojni, bile 
zahodnoevropske. Da bi bila Libija Nemčija, Sirija Francija in 
Irak Velika Britanija. Da te tri države ne bi bile samo v vojnah s 
samimi seboj, ampak da bi druga drugi napovedale vojno. To se 
je v 20. stoletju zgodilo dvakrat. Leta 1914, ko se je začela prva 
svetovna vojna, in leta 1939, ko se je začela druga. V primeru 
zadnje je bila najprej žrtvovana še Češka; vse za to, da je lahko 
takratni angleški premier na predvečer največje morije mahal 
s papirjem, ki naj bi zagotavljal – mir za naš čas. 
Velesile so se pripravljene odreči marsičemu in žrtvovati 
veliko manjših držav, preden tovrstnih tamponskih območij 
naposled zmanjka in pride do odkritega in neposrednega 
spopada med njimi. Živimo torej v geopolitično neuravno-
vešenem svetu. V resnici lahko o tovrstni neuravnoteženosti 
govorimo že vse od padca vzhodnega bloka. Nekje od padca 
berlinskega zidu do padca svetovnega trgovinskega centra se 
je morda res zdelo, da so ZDA nedotakljivi svetovni hegemon. 
A 11. septembra je bilo te nadvlade tako simbolno kot faktično 
konec. To je bilo prvo dejanje drame, v kateri živimo še danes 
in ji za zdaj ni videti konca. 
Naslednji dogodek, ki je zelo jasno pokazal, da ZDA et co. 
niso več the only game in town, je bila finančna kriza. Tako v 
ZDA kot v EU smo čutili najhujše posledice, v primeru zadnje 
se je reč prelila še v dolžniško krizo znotraj evroobmočja in 
še dodatno zaostrila že tako velike razlike med evropskimi 
državami. Podobno kot z zgoraj omenjenim pogledom na vojno 
in mir, evropocentrizem ni zatajil tudi v primeru ekonomske 
krize (pozneje pa tudi begunske krize). Šele ko se je finančna 
kriza začela dogajati v Evropi, se je zares začela dogajati. Vsaj v 
glavah Evropejcev. A da Evropa že dolgo ni več nič posebnega, 
je najlepše dokazala trojka. Tako kot nekoč od južnoameriških, 
afriških in azijskih držav, je Mednarodni denarni sklad, tokrat 
skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko, 
od držav, kot so Grčija, Irska, Portugalska in druge, zahteval 
programe strukturnih reform. Podobnih reform, s katerimi 
je pred več kot dvajsetimi leti pogojeval tudi posojila Jugosla-
viji. Tako kot je bilo tovrstno ekonomsko nasilništvo (strogi 
varčevalni ukrepi, rezanje socialnih storitev, nižanje plač ...) 
takrat voda na nacionalistične mline, so varčevalni ukrepi in 
kriza na splošno tudi danes plodna tla za razraščanje skrajno 
nacionalističnih, tudi odkrito fašističnih pobud. 
Fašizem je pač vedno bil reševanje krize z drugimi sredstvi. 
Zlata zora v Grčiji, Svoboda v Ukrajini, Jobbik na Madžarskem, 
Odinovi vojščaki na Finskem ... so njegovi izrazi v 21. stoletju. 
Begunska kriza (ponovno, kriza je postala šele, ko je dosegla 
prag Evrope!) se v to zloveščo enačbo »odlično« umešča. 
Begunec je zapolnil strukturno mesto omnipotentnega »ve-
likega drugačnega«, v katerega je mogoče investirati vse, tudi 
povsem medsebojno izključujoče se fantazme. 
Seveda je mogoče in potrebno opozarjati in razsvetljevati 
z dejstvi. Tako je celo klasično glasilo liberalnega kapitaliz-
ma, The Economist, interveniralo s statistiko, da je bilo od 
750.000 beguncev, ki so se od 11. septembra 2001 preselili v 
ZDA, natanko 0 (nič!) aretiranih zaradi terorizma. Ampak 
ta bitka je vsaj jalova, če ne že vnaprej izgubljena. Človek 
pač ni zgolj racionalno bitje, v vsakomur se skriva še vse kaj 
drugačna racionalnost. Tisti, večji del duševne ledene gore, ki 
se skriva pod gladino – nezavedno. Travme, frustracije, sanje, 
poželenja, fantazme, celotno duševno kraljestvo, ki naddoloča 
naše zavedno, to je resnični motor našega delovanja. Mahanje 
s statistiko ali pa z mirom za naš čas je z vidika nezavednega 
le slaba šala. Taka, ki je v posmeh le sama sebi. 
Psihoanaliza je sposobna, kot je prvi pokazal Freud, zgra-
biti racionalno jedro sprva še tako iracionalnega psihičnega 
pojava. Tovrstna psihična forenzika je naposled tudi nujni 
pogoj ozdravitve. Šele ko posameznik svojo travmo spozna, jo 
lahko začne čustveno predelovati – in posledično preoblikuje 
svoje vsakodnevno ravnanje. 
Fašizem tako ni samo politični pojav, ampak so nastavki 
zanj vgrajeni tudi v psihični aparat vsakogar izmed nas. Lep 
primer tega je npr. strip Maus, kjer avtoritarni in tiranski oče 
sinu razlaga svojo izkušnjo holokavsta. Skozi branje postane 
jasno, da bi v kanček drugačnih okoliščinah miš zlahka po-
stala mačka oziroma plen plenilec. Nič inherentno dobrega 
ni v očetu, prav nikakršnega izpričanega antifašizma, zgolj 
naključje je hotelo, da je končal na eni strani bodeče žice in 
ne na drugi.
Ko stvar zastavimo tako, fašizma ne relativiziramo, ampak 
ga lahko šele zares zgrabimo v vsej njegovi razsežnosti, kom-
pleksnosti in tudi trdovratnosti. S tega vidika postane jasno, 
da bo na svetu obstajal fašizem, dokler bodo zanj obstajali in 
se reproducirali pogoji. Političnoekonomski pogoji so zgolj 
ena stran enačbe, da stvar zares zaživi, mora biti na drugi 
strani tudi ustrezna osebnostna struktura. Upam si trditi 
celo, da je fašizem na koncu dneva nujno (tudi) nevrotična 
izbira. Je izbira, ki, naj bo z vidika civilizacijskega napredka še 
tako iracionalna in zavržena, ima neko svojo notranjo logiko. 
Fašizem je kot sirena, ki nagovori in zapelje posameznikovo 
nezavedno. Vse tisto, kar je že v njem, izvabi na plan in naredi 
za legitimno, celo častno politično poslanstvo. 
Zatrjevanje nikoli več, ki naj bi na veke vekov zapečatilo 
pandorino skrinjo fašizma, je zato spet jalovo početje. Bitka se 
namreč ne odvija le na ravni zavednega, temveč predvsem na 
ravni nezavednega. In medtem ko se spominjamo bitk druge 
svetovne vojne in obeležujemo dan spomina na holokavst, se 
nam fašizem ponovno razrašča pred nosom. Kriza, v kateri 
živimo, zato še zdaleč ni dosegla svojega dna in vedno očitneje 
postaja, da njeno »reševanje« in »rešitelji« še kako spominjajo 
na tiste v tridesetih letih 20. stoletja. 
Težko, v resnici nemogoče je predvideti kaj več, vendar pa je 
nekaj gotovo: svet, ki bo izšel iz te krize, bo drugačen, v njem 
po več stoletjih Evropa in ZDA več ne bosta središče sveta. Na 
oder zgodovine prihajajo – v resnici se nanj vračajo – drugi 
igralci, ki bodo krojili usodo 21. stoletja. Evropski obrat v 
fašizem ne more v svetovnem merilu več ničesar spremeniti, 
vsekakor pa mu bo in mu že uspeva greniti življenja ljudem 
doma in tistim iz evropske soseščine. 
Če sem že začel, lahko tudi zaključim s klišejskim partij-
skim nagovorom: » Tovarišice in tovariši, res je, mednarodna 
situacija se zaostruje, a znotraj nje, naj bodo obeti še tako črni, 
se skrivajo tudi možnosti za izgradnjo resnično novega sveta. 
In to je priložnost, ki je ne gre zamuditi.«  ¾
Fašizem je kot sirena, 
ki nagovori in zapelje 
posameznikovo nezavedno. 
vse tisto, kar je že v njem, 
izvabi na plan in naredi 
za legitimno, celo častno 
politično poslanstvo.
Anej KorsiKA
080 11 99, 01 47 37 600,
www.pogledi.si ali narocnine@delo.si
Naročila 
iN dodatNe
iNformacije:
naslednja številka izide
24. februarja 2016