Letnik i
v lažnjivi obleki«
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Veljà celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr.
Dnevni red za prihodnji teden.
Pondeljek. Ljubljanski liberaluhi in, nemškutarji sklenejo poslati deputacijo do ministra Beusta, da se potrdijo sklepi dosedanjih in prihodnjih slovenskih taborov. —V Ljubljani je pet krav za en groš.
Torek. Iz Kamnika pride prvi slovenški dopis slovenskemu kmetu. Društvo „Slovenija“ se zavoljo tega tako razjezi, da sklene velikansko pritožbo zar voljo zaničevanja nemščine. — Zvonik stolne cerkve se prekucne in postavi na bučo.
Sreda. Prof. Piskèr se poteza v konšt. zboru za pravice slovenskega naroda in imenuje vse, kteri mu protijo ali trdijo, da je Ljubljana nemška-, prismojene sleparje. Dr. Bleiweis mu napravi pravdo zavoljo razžaljenja časti. —„Tagblatt“ se ne laže več.
V
Četrtek. Konečna obravnava „Tagblatta“, kteri je v vvodnem članku razžalil nemškutarsko stranko, ker ji je očital, da je samogoltna in da je njena liberalnost puhla repa. — Ljubljanica teče nazaj v izvirek.
Petek. Kraljestvo „Slovenija“ je po vladi dovoljeno. Nepopisljivo vriskanje po celem mestu. Nem-škutarska stranka in konšt. društvo napravi bakljado Dežmanu, kteri je veliko pripomogel, da se je želja vresničila. — Nek ljubljanski prerok naznanja konec svetà.
Sobota. Gosp. Pajk grč v pokoj. Ljubljencu slovenskega ljudstva pošlje okolica ljubljanska deputacijo, ktera izreče veliko žalost, da zgubi tako lju-beznjivega uradnika. — Lesko vine cena pade. Strašna žalost med posestniki leskovja.
Nedela. Käsmacher in njegov pudelj se obesita; konšt. društvo se je razdrlo, tedaj bi moral zdravnik norcev glada umreti, ker nima več pacijentov. „Brencelj“ mu stavi spomin pod kapom kazine in izleta odslej v resnični obleki.
Turško ministerstvo poslalo je gospodu Pajku zarad njegovih zaslug z leskovino tri konjske repe, kteri so znamenja častite paške stopnje, s tem pogojem, da jih nosi na klobuku. Prošnje turškega sultana, da bi izdal delo, „kako se z najboljšim vspehom bije potepuhe po podplatih“, ni mogel vslišati, kajti pri njem ta kazen še ni v rabi. Sliši pa se, da se bo tudi tu poskušala leskovina na podplatih.
Mnogozasluženi zdravnik v ljubljanski nornišnici gosp. F. Käsmacher, po domače „Dolgi Frice“, oklican je za dvornega trebuhorezeca na dvor apanskega cesarja, da bo obsojenim,'kteri se bojé, sami si prerezati trebuhe, kakor je tam navada, pri temu poslu pomagal.
Gospod Brič, kteri je na Sevniškem taboru izvrstno štel taborite, bo prestavljen na Dunaj, da be štel državne dolgove. Morda bo mož „iztuhtal“, da je Avstrija čisto brez dolgov.
Društvo „Slovenija“ v Ljubljani se je prepričalo, da ste gospoda grof Chorinsky, c. k. predstojnik v Črnomlju, in neki baron Gusič v Ljubljani, posebno pripravna za nabijanje slovenskih naznanil in poklicev na tabore po voglih, in ju je vsled silne prošnje izvolilo za to službo. Da Ju do vsak poznal , se jima bo dala posebna obleka in sicer: rudeče hlače, modra srajca in.bela suknja.
Konšt. društvo je sklenilo, da mu bo zastava „Tagblatt“ na Dežmanovih grabljah z napisom: In noe signo lugebis!
Prof. Heureich, kteri je trdil, da je Kranjsko in Slovensko sploh svinjska dežela, in kteri je „Brenceljna“ nedavno z imenom počastil, kakoršnega se v dobri drušini ne sliši, je izvoljen po ljudijedcih na otokih vélicega morja za častnega uda ondotnih društev.
Po taboru.
„Brencelj“, list za brambo konšt. in nemškutarskih pravic, povdarjal je že mnogokrat, da so tabori nepostavna zbirališča nacijonalnih puntarjev in pot v pekel, ktero že beli Dežmanova stranka za vse taborite*); a skušnja uči, da prepovedane hruške so najslajše, veša ravno v ogenj siK, kjer se najprej prismodi, da Slovenci k taboru derejo, kjer se najprej nalezejo kuge. Tedaj vse opominjevanje in svarjenje „Brenceljna“ ni hasnilo nič; na Vižmarski ledini je bila grozna gnječa, kakoršne ni še bilo niti pri zborih konšt. društva, niti pri izletih „turnaijev“, kterih najslajša piča je želod.
Sedaj bo menda tih rogoviležev konec. Čuditi se moramo zares, da svet še stoji, da ni Dežmanova strela vdarila še nikogar; na prošnje konšt. društva in ker je šla ljubljansko-Hberalna stranka s procesijo k Pajku po dež, se je vlila sicer ploha na taborite., a trdovrat-neži se niso zmenili za-njo in so zijali v stekle govornike in vzdigali prste kviško, ko iz pa-piija izrezani možiceljni na škrpcih.
Vendar vse to bi še ne delo nič, ko bi bili pri tem taboru zbrani le prismojeni Slovenci. „Brencelj“, kteri je bil tudi tu ko na vsakem taboru ogleduh, zapazil je, Čujte ! med „pauri“, „gasenpubi“ in starimi babami celò možd, ktere je dosedaj štel k svoji nemšku-tarski stranki, jih čislal in'mislil, da so še zdravi. Prvi med njimi je bil Pajk. „Brencelj“ je mishl, da je, ko on sam, prišel kot ogleduh, a ko se je glasovalo za strupene predloge, stavljene po pricvrknjenih govornikih, ki so bolj lajali ko kričali, ostrmi prokleta muha, kajti tudi Pajk je vzdignil prst kviško! Takega ravnanja „Brencelj“ ne more nikakor za-popasti; najbrž je tudi Pajk odpadenec,. ako ni b.il, kakor .je trdilo nekaj njegovih brez dvoma slabih prijateljev, pijan.
VeHko je že zgubil „Brencelj“ po taborih, prijatelj za prijateljem mu odpada; ako bo to dolgo trpelo, bo slednjič le on sam še liberaluh. Hvala „Fortschrittsgeist-u“ je menda sedaj taborov konec, Dežmanova beseda bo zopet veljala in rabelj „Tagblatt“ bo vsakega posameznega prijel za ušesa, kteri se je predrzni! puntati se proti liberalni previdnosti. Vsaka
"i k konšt. birmi, bo pahnjen v za
„Brenceljna“.
*) Danes je odeelialo se ▼ ta namen pet vozov Dežmanovih grabelj, ki niso bile za drugo rabo ko za kuijavo.
Stavec.
mera se enkrat napolni; Vaša se je sedaj m kdor ne pnd tisto ječo, ktero je Pajk jel pripravljati in primemo okinčati
Feljton.
Brencelj v mameluški zbornici.
Po vseh taborih so silili govorniki ljudstvo, da naj sklepa prošnjo do cesarja za vpeljavo slovenskega jezika v šolo in zavrženje nemščine. Neumno ljudstvo, ki ne vé ceniti veljave nemškega jezika, kriči samo ne vé zakaj. -
Konšt. društvo, zbor liberaluhov od nog do glave, mož s strašnim umom in še večimi buticami, kterim je blagor ljudstva vedno na jetrih, davno je že pre-videlo, da iz taborove moke ne bo konšt. kruha, je pretresalo to stvar in sklenilo, sklicati veliki zbor, da sestavi pravi red za ljudske šole.
Pri polni luni je tedaj zbrala se cela konšt. drhal. Enoglasno se izvoli za nadzornika ljudskih in vseh drugih šol slavnoznani gosp. Pisker. Ko se mu je zvonec krog vrata obesil in pribila konšt. marka na čelo, stopi na star sod, v kterem je bilo nekdaj 21 vedrov „Fortschrittsgeista“, pomoli predsedniku svojo škatlico z liberalnim duhanom, da „šnofa“ ; strašno kihanje; ko se je nekaj potolažilo, zatrobi v „Tagblatt“ in prične sledeči govor :
„Svetla liberalna gospòda ! (Živahno vriskanje. Svetovalec Kmet si spahne jezik, da mu pade iz ust; Käs-machetjev pudelj ga požre in jame govoriti.) Daleč smo rišli, da nam že kmetje v roke segajo. Znano je, a je človek čudež stvarjenja, dokler znà nemški. Mi smo vsi čudeži, tedaj morajo biti tudi naši otroci. (Gromovito ploskanje.) Kdor jih še nima, naj se hitro
oženi! (Dežman misli na branjevko, dr. Šafarček, ki je doslej igral s Trpinčkom frnikolo in ga ravno po „cine“ poklical, vzame punco iz cunj in jo pestuje.)
Govornik zapazi, da je cela družba jela igrati „Eins, zwei, drei pofošken“. Vrednik „Tagblatta“ se mu skrije za hrbet in šepetd: „Le tiho, da me ne vjame“.
Tedaj vtihne govornik in še le, ko so vsi udje iz kotov izlečeni, nadaljuje:
Možaki! Z veseljem zapazim, da se pečate z važnim poslom, da še radujete z mož ko igračo. Še tisuč takih in Nemčija je rešena. Vaš moški um mi je porok, da boste sprejeli moje predloge, kteri se tako-le glasé: (Šafarček zaveka, ker ga je pudelj, na kterem je hotel jahati, posadil na tla. Dežman pristopi in ga potolaži s škrniceljnem „bonbonov“.)
V	prvem razredu naj se učijo, se vé da v nemškem jeziku, sledeči predmeti:
1.	Liberalno modroslovje. (Dežman, 3. natis, v Ljubljani 1869.)
2.	Zgodovina liberalne döbe. (Pisker, 1. natis.)
3.	Nauk konšt. vere. („Tagblatt“, 2. letnik.)
4.	Pisanje v liberalne časopise. (Käsmacher, 3. natis.)
V	drugem razredu:
1.	Dežmanova logika. (Stenografični izpisi.)
2.	Računstvo za štenje taboritov. (Brič, Sevnice, 1. natis.)
3.	Piskanje v trombo škandalov. (Šafer, 203. natis.)
V	tretjem in četrtem razredu:
Novice.
— Seja ljubljanskega konšt. mestnega zbora. Nazočih je le 25 svetovalcev, gosp. Zakrajšek se je izgovoril s tem, da se mu rana na glavi, ktero mu je vsekal Käsmacher, ko mu je s krampom puščal, še ni zacelila. — Prva točka dnevnega reda je: 1. Ker se pri taborih, kakor skušnja kaže, vdeležujejo večidel stare babe in mestni fantalini, naj jih najame mestni odbor in napravi z njihovo pomočjo véliki tabor blizo Žabjeka.“ Se sprejme.
2.	Sporočilo šolskega odseka zarad v zadnjem zboru storjenega sklepa, „da se osnova v Ljubljani vseučilišče za d o k t or j e z g u b e“. Poročevalec P i s k e r naznani, da je odsek v tem smislu si veliko prizadeval in je v stanu, danes že tudi učitelje nasvetovati. Ravnatelj naj bo dr. Tur ni ček, učitelji vsi mladi konšt. doktorčki. 3. Nasvet, da se vpelje davek za žabe v Ljubljanici, se sprejme in naroči g. Zakrajšeku, da kuje za tó primerne svetinje. -— Predsednik naznani, da je zbor ravno prej prejel ovabila deputacije omenjenih žab k velikanskem oncertu, kterega napravi v konšt. mlaki. Povabilo se z vriskanjem pozdravi. Ker jame vse luna trkati,* se zbor sklene.
— Konšt. župan ljubljanskega mesta g. Župan se je preselil s celo pisarnico na „rotovž“. Bolj ko nekdaj nam je žal, da ni bil izvoljen po „Brenceljnu“ priporočeni g. Zakrajšek, kajti kako lepo bi bilo slišati na „rotovžu“ celi dan močno kovanje!
— Niso vsi nemškutarji sovražniki slovenskega jezika. Gospod kupec Leskovec je namreč rekel, da se bodo celò vabila na ples ali bal tiskala v slovenskem jeziku, kedar se bo napravil bal za —
1.	Jahanje na slovenskem konju in poduk, kako se skoči v sin na nemškega. (Dežman, 2 dela.)
2.	Renegatom potrebne lastnosti. (Pisker, v Ljubljani 1869.)
Mislim, gospòda! da sem sestavil v Vašem smislu omenjene predmete. Ako jih potrdite, bo Vaša slava donela od „kazine“ do „Schnalle“.
Predlog se enoglasno sprejme. (Klici: Dnevni red! Konec razgovora! Posamezni nasveti!)
Svetovalec Mariček: Slavna gospóda! Tiho! (Vse potihne; po dvorani se sliši teči miška; Käsmacherjev pudelj jo vjame in „aportira“ svojemu gospodu.) Ker se je mestna godba tako nenadoma razdrla, potrebujemo drugo. A brez denaija se ne dà na svetu sploh in tudi v konšt. zboru nič opraviti. Da se nabere potreben znesek, predlagam jaz, da slavni zbor sklene: „Konšt. društvo voli iz svoje srede poseben odsek, kteri ima nalogo , nabirati za konšt. godbo in sicer tako-le: Vsak mož si obesi napis na vrat in se vsede v strgani obleki na vogel, kjer največ ljudi hodi memo, in prosi milih darov“. — Naznanjam slavnemu zboru že danes, da sem z velikim trudom najel umetnika na citrah Š tam ca rja, kteri je pripravljen prevzeti vodstvo te godbe. Tudi sem nakupil iz lastnega žepa nekaj starih kuhavnic, škafov in ren, tedaj bodo udje te godbe hitro imeli instrumente v rokah. Kdor je za moj predlog, naj se na glavo postavi! (Vse se postavi na glavo. Govornik prešteje pete in naznani , da je predlog vsenožno sprejet.)
Vrednik „Tagblatta“: Predlagam, da se sprejme dnevni red! (Vriskanje. Vrednik si dà oči zavezati in celo društvo jame slepe miši loviti.)
kmete. Dobro! Pričakujemo, da se bo to vresničilo, a ne, da bi kmetje plesali po — leskovim.
—	Mengiški učitelj, gospod Dolenec, po rodu, kakor priča imé, trd Nemec, kteri posebno ceni glave — telečje s hrenom, je neki branil kmečkim županom na Vižmarski tabor, rekoč: „da, ako bodo glasovali za vpeljavo slovenskega jezika v urad-nije, ne bodo več grošev služili s tem, da prestavljajo kmetom nemške dopise“. Dobro, gospod šoma-šter! Koliko pa zasluži tisti Nemec, kteri razume Vaše nemške dopise? Gotovo več ko Vi, kajti Vi zaslužite, da bi Vas v šolo poslali k Pajku.
—	Vsled vspeha Vižmarskega tabora je imel dr. Käsmacher dobra dva dni opraviti, kajti vse nemškutarje je tresla mrzlica. „Tagblatt“ je tako hudo prijela, da še danes vse zmešano govori.
Pajk in Brencelj.
Pesem z leskovino iu sledečo godbo :
Oj sitni ti brenceljček Kak si še mlad!
Pa viel sem te, šlek, šlek, šlek! Zavil ti vrat.
Brencelj.
Grdoba, nastavljaj le Mreže povsod,
Bo brenceljček smejal se In njegov rod.
Pajk.
Oj krotišče, stoj, stoj, stoj !
Kri ti bom spil!
Brencelj.
Koj čakal bom tebe, koj !
Norec bi bil. (Sfrčl.)
Pajk.
Mrčes mi je zviti Strgal celò Tu mreže vse niti !
Konec ga bo. (Zapleta strgano mrežo in jezno renči.)
Pismo
gospoda dr. Kljuna, deželnemu poslanca na Dnnaji.
Konštitucijonalni prijatelj !
Jako obžalujem, da Tebe ni v Ljubljani. Vsaki dan se zgodi kaj komičnega. V obraz se Ti sicer marsikaj pošteno vidi, ako pa stopiš za hrbet, je vse — goljufija. Se vé da to, kar Ti pišem, je najna skrivnost, zaupam Ti, da me ne boš izdal.
Ne dvomim, da bereš „Tagblatt“ in dopise v „Preši“ in enakih — med nama rečeno — nepoštenih, lažnjivih listih. Hahaha! Smeh me sili, ako
■vidim Dežmana z dopisom iz Gorenskega, Dolenskega ali kakega daljnega kraja v tiskamico dreti, ktere je pisal — on sam ! Pa saj Ti je to dobro znano, saj si tudi Ti izurjen v vseh pisateljskih in vredniških sleparijah. Slovenski časniki ga včasih zagrabijo zavoljo grdih laži v „Tagblattu“; človek, kteri še ni poln blamaž, bo kričal in se branil ali pa sovražnika zavrnil; naši„Tagblattovci“ pazarenčč in potem poskačejo čez planke in pobegnejo, češ, da ni spodobno braniti se enakih napadov. Jaz sem bil prej tudi hud „nemškutar“, sem popadel marsikoga; sedaj pa, ko vidim, da so moji prijatelji jeli celò taboritov kar na tisoče jesti, se je moj želodec vprl tej piči; nečem, da bi me prišteli ljudojedcem.
S srčnim pozdravom
Mihec..
V Ljubljani 18. maja 1869.
Zahvala.
„Mladi Brencelj“ je prinesel veselo novico, da se ima napraviti nova jetnišnica in je priporočal mene za nadzornika in briča. Za to priporočbo sem mu zelò hvaležen in pristavim, da sem pripravljen prevzeti častno službo. Ob enem priporočam častitemu občinstvu, tudi „Brenceljnu“, nekaj sedaj ravno izpraznjenih, dobro zavarovanih stanic s postrežbo vred; posebno pripravne so za ljudi, kteri hočejo v tihi samoti premišljevati človeško življenje.
Pajk.
V pojašnjenje.
Ves svet govori, da se „Tagblatt“ laže, ker je rekel, da je bilo na Vižmarski ledini 12.000 ljudi. Je to li laž? Jih je bilo morda manj? Gotovo ne, kajti bilo jih je vsaj trikrat toliko. — Dalje se ne vé, kdaj je dopisun štel ljudstvo. „Brencelj“ je bil o polnoči tam in ni videl žive duše. „Tagblatt“ se je bil morda že o poldne podal na taborišče. Kdo vé, ali jih je našel še omenjenih 12.000?! Tedaj ne obsodite prehitro poštenjaka in iskrenega domoljuba.
Zastavica.
Kdor jo vgane, dobi vse brez plače, kar se tukaj vidi.
-O
-O
-o
-o
-o
•■o
-o
-o
•o
•-o
•■o
•■o
-o
•■o
-o
•■tf
•■o
•■o
-o
•**2
-o
►o
*■*2
•■O
•■o
-o
•■o
-o
-o
-o
•~%D
•■O
•■O
•■o
-o
Vabilo
k veliki pojedini,
ktero napravijo
dopisuni „Tagblatta“ združeni s konst, društvom in ljubljanskimi liberaluhi.
Speklo, ocvrlo in skuhalo se bo tistih
1 &.&00 taboritov.
CV.
O.
O-
CV.
cv.
C*-
O-
o-
o-
c*-
O.
CV.
o*
Cv.
Cv.
c*-
O.
Cv.
CV.
CV.
Cv.
Cv.
CV.
Cv.
Cv.
Cv.
Cv.
Cv.
CV.
kterih je bilo omenjenim preveč na Vižmarski ledini.
Polivka bo iz tiste mlake, v kteri so se jeli sedaj nemškutarski sp oroče vaici valjati.
Za dobro pijačo bo skrbel „Tagblatt".
Cv.
Cv.
CV.
Cv.
Cv.
CV.
CV.
Cv.
Cv.
CV.
Cv.
Cv.
CV.
CV*
Naznanilo.
Jutro popoldan se bo prodajalo sedem voz
leskovih šib,
ktere so bile pripravljene tistim taboritom, ki hi bili napravili kak pretep. Ker se žalibog! ni zgodilo nič, zavoljo česar bi se mogel kdo zapreti ali položiti na. klop, so te prav šibke palice nepotrebne, toraj namenjene za očitno dražbo.
Tepežt
liberalni rabelj-
Turnarji ! !
Prvo društvo celega sveta, ljubljansko-nemški turnarji napravijo prihodnjo nedeljo izlet v Vevče.^ Odbor je za vse skrbel, da bo ta izlet kolikor je mogoče prijeten. Spremljevala bosta društvo dva oddelka pešcev, tri baterije in vrh tega vsi briči in žandarji, ki so v ljubljanski okolici. Nazaj, se bo teklo na vso moč.	Odbor.
Današnjemu listu je priložen „Mladi Brencelj«, kteri je všel očetu na Vižmarski tabor in mu zavoljo slabega vremena zapravil nekaj denarja. Za ta neredni list častiti naročniki ne plačajo nič, kajti oče Brencelj je vesel, da se iznebi nerodnega sina.
‘Kar se tiče naročnine, znese, kakor smo že omenili, do konca junija meseca le i gold.; kdor je poslal vec, smo mu prenesli 20 kraje, v drugo polletje, v kterem bo veljal do konca leta 1 gold. 20 kr.