^ ¿«n raren sobot,
■¿p praznikov.
P, ¿any except Saturdays. Kpfeys and Holidays.
PROSVETA
a,
GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE

upra
Ii Uv
1007 South Uwndale Ave.
OffVoe Ol Publication: 168T South Uwndale Ava. Telephons, Rockwell 4004
Céo® Üä^ä j t $6.00 m
January i«. IMS. at the poet-eCSce Act of Congr— of March «, 117».

CHICAGO. ILL. PETEK, 9. OKTOBRA (OCTOBER $)• 1041
Acceptance for mailing at special rat« of postage provided for in
SubacripUon 00.00 \aarly
STEV.—NUMBER 800
1103, Act of Oct 3, 1917, authorised on Juna 4. 1911.
priznal neuspehe
Stalingradu
Hitler bo morda vrgel armade na kavkasko
fronto. Cez 200,000 nemških vojakov padlo v bitkah za posest Stalingrada.—Ameriški jetalci poškodovali pet japonskih ladij. Av-itraloke čete naletele na ovire v prodiranju na Novi Gvineji. Člani vojnega sveta za Pacifik ae posvetujejo
razdejati bombardira-
za
9. okt.—Nemci bodo li s frontnimi napadi na pd in skušali s topniškim po izjavi govornika na ber-radiopostaji, ki je priznal je vojnih operacij na sta-fronti. Izgleda, da bo vrgel svoje armade na a fronto.
ka radiopostaja je na-revizijo taktike in značaj Stalingrad. Nemška sila je dosegla cilje a razloga niso nadaljnji na ostanke mesta po-
časnikarska zveza po-
i je ruska pomožna arma-
bila nemško bojno črto na ipadni strani Stalingra-
(vkorakala na ozemlje na istrani reke Don. Ta zdaj ozadje nacijske oborože-
jlon. D. C.. 9. okt.— sila ameriškfe mornarice ila japonske ladje in v bližini otoka Short-rSolomonovi otoški grupi, katere so vrgla, so po-pet parnikov. Ameri-ci so napadli japonsko i na otoku, v spopadu v sestrelili pet sovražnih Mornarični department |da je operacije vodil pod-Robert Lee Ghormley. h. 8. okt.—Branilci Sta-so odbiti vse nemške
>	na svoje pozicije, poroča poveljstvo. Druga ru-ada jim je priskočila na
:in izvršila je že več u-naskokov na postojanke Bika na severozapadni I mesta. V bitkah za po-■ingrada, ki trajajo že »o Nemci izgubili 200,000
■	Število uključuje, u-Fjene in ujete vojake, «ka časnikarska agentu-
flers poroča, da so Rusi levo krilo nemške ar-"ad Stalingradom, ga po-^nazaJ in naredili mostove | Don in vkorakali n« stran te reke.) Izjavljena vest se je gla-»fla je armada maršala Ti-I Mčela protiofenzivo na FNni strani Stalingra-ftbila je nemško bojno čr-TO kraji h in zadala težke I •ovrazniku. Na bojišču Wo 121X1 nemških in ru-p Vojakov.
►	J mestu se ljute bitke
toda ruski bram-
*' obdrial, vse svoje po-■ Petsto Nemcev je padlo
■	v enem sektorju 4n Rusi F1» tudi devetnajst nem. L*1«»- Nemške povelj lV,;'""],J čete v bo
IhM
bil;,J
na
London. 8. okt. — Angleški 1 a-talci so sinoči napadli z bombažni Osnabrueck, glavno železniško središče industrijskega Po-rurja. Napada se je udeležilo več sto letal, ki so zmetala na tisoče bomb. Osnabrueck ima okrog 90,000 prebivalcev. Letalski minister pravi, da so bombe porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. Samo deset bojnih letal se ni vrnilo v svoje oporišče po izvršenem napadu.
Melbourne, Avstralija, 8. okt. • Hriboviti teren ovira prodiranje avstralskih čet v gorovju Owen Stanley, Nova • Gvineja. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da čete doslej niso naletele na noben odpor s strani Japoncev. Izgleda, da so se poskrili v džunglah in da se skušajo izogniti bitkam z Avstralci.
Waehingion, D. CM 8. okt. — Dočim je bilo naznanilo morna-ričnega departmenta, da so japonske čete pobegnile z dveh o-tokov Aleutske otoške grupe pri Alaski, sprejeto z veseljem na znanje, niso vesti optimiatifee glede situacije na Solomonovih otokih.
* Priprave za odločilno bitko na kopnem so v teku na Guadalcanal^ otoku Solomonove otoške grupe. Nove japonske čete so se izkrcale na tem otoku v zadnjih dneh in pričakuje se, da bodo kmalu vržene v boj proti ameriškim pomorščakom.
Člani vojnega sveta za Paci fik so se sinoči sestali s predsednikom Rooseveltom in razpravljali o situaciji na Solomo-nih. Walter Nash, -reprezen-tant Nove Zelandije v svetu, je dejal v razgovoru z reporterji po konferenci, da se ameriški pomorščaki pripravljajo na spopade Z1 Japonci. Slično izjavo je podal Leighton McCarthy, rep-rezentant Kanade.
Američani naj napadajo japonska mesta
Wityiie kritiziran v kongresu
Čungldng. Kitajska. 8. okt. — Finančni minister H. H. Kung je apeliral na Wendella Willkieja, naj pritisne na Roosevelta in mu priporoča napade na japonska mesta po ameriških letalcih. A-pel vsebuje poslanica, katero je minister izročil Willkieju v imenu Kitajs^o-ameriške ustanove za kulturne odnošaje. Amerika naj bi vzdrževala mogočno letalsko silo na Kitajskem in ta naj bi bombardirala japonska mesta.
Spomenica naglaša potrebo akcije s strani združenih narodov, da se Busma iztrga iz japonskih rok in da se mora frontam na Kitajskem in v Evropi posvečati večja pozornost.
Kitajski voditelji so pozdravili Willkijevo deklaracijo glede splošne ofenzive zaveznikov proti osišču. Wang Čunghuj, načel nik vrhovnega kitajskega o« brambnega sveta, je dejal, da ja Willkie demonstriral svojo odločnost s pozivom na ^zaveznike, naj začnejo splošno ofenzivo.
Waahlngion, D. C« 8. okt. — Willkiejeva izjava, da lahko govori, kar hoče, je izzvala kritiko kongresu. Kongresnlk John Rankin, demokrat iz Mississip-pija, je dejal, da "Marco Polo" Willkie spravlja s svojimi izje vami v zadrego zaveznice. On je svetoval ljudem, ki konferi rjo z Willkie jem, naj na jemljejo njegovih besed zs resne.
je dospela na strani
;k1
zlomi njihov rumunska bataljo-
^rožena in uničena.
Wka!l " f nadaljujejo
-"^kaski fronti. Nova
r dni/,«
P Ju*'">• /hodni S*" moinarična baze ™»Ju katero so Nam-t]tt"? 'H kaj tedni, in
r^jitko z Rusi.
Vrhovno pobilo Okupacijo
ta na južni stra-' kavkaški olj-
ddaljeno okrog ' «a. kjer so bo-N i/.nanilo ne "usi /notraj Sta-'^javljena vest v» NVmci ob-v,)jaŠko posadko 1 '»tlani Sfalin-
tu
T,
t k
p
Nacijisebodo morali zagovarjati
Vsi bodo dobili zasluženo kazen, pravi Relies
Waahlngton. D. C.. 8. okt. — Amerika in Velika Britanija sta Opozorili osiščne diktatorje, da bodo oni, ki so odgovorni za barbarske zločine in pobijanje civilistov v okupirsnih državah prišli pred sodišča združenih narodov, ko bo vojna končana, in doletela jih bo kazen za masne pokolje. V Washingtonu in Londonu je bilo istočasno objavljeno naznanilo, da se ustanavlja komisija združenih narodov za preiskavo storjenih zločinov.
Državni podtajnik Sumner Welles je namignil, da bo diktator Hitler kaznovan kot svetov ni sovražnik št. 1. On bo postavljen pred sodišče po porazu osliča.
Lord Simon ja v Londonu predlagal ustanovitev komisije in apeliral na Rusijo, Kitsjsko in druge zavezniški države, naj pod pro načrt On je omenil, da je predeednik Rooeevelt prod nekaj tedni za pretil, da bodo oeiščni zločinci prišli pred sodišča onih dežel, v katerih ao izvršili zločine ln da bodo U izro-
k.l. karal
četniki zadali težke udarce sovražniku
>	v
Hude bitke v kribih ee nadaljujejo
2ENSKE POMAGAJO
cetnikom
LONDON. 8. ofctr-Veei U Carigrada pravi, da as Jugoalovan-akt četniki rasdejall nacijsko letališče pri Zeaavuiu T bližini Bal grada.	ao
vali a uairelil letališče so M!
držali en teden. ^
Carigrad. TurMla. 8. okt —
Sem dospela poročila pravijo, da se jugoslovanski četniki uspešno bore proti šestim oalftčnim divizijam v Kozarskam gorovju' v Bosni že tri messaa in da so v tem času zadali talke udarce sovražniku. Četniki 80 zaplenili več osiščnih topov, streliva , in druga bojna oprama, kar jim omogoča nadaljevanja borbe proti oaiščni sili.
Izgube so velika os obeh straneh. V bitkah ja padlo čez 6000 nemških in italijanakih vojakov, ranjenih pa ja bild 0000. Izgube Četnikov so manjša. Ti drže okrog 70,000 osiščnih vojakov, veliko Število topov, y tankov ln
11 v ope-ne bi blU 8 četniki, bi na ruskih ao prepnäU
Nemiri in izgredi na Norveškem
Petnajst oseb ustreljenih v Trondheimu
London,
8. okt. — Resni, nemiri ln izgredi so izbruhnili 'v Oslu, glavnem mestu Norveške, in pričakuje se, da bodo Nemci kmalu okllcali Izjemno stanje. Poročilo iz Stockholma, Švedska, pravi, da so nemiri nastali, ko je Quisling, Hitlerjeva lutka, odredil navale na stanovanja upornikov v Trondheimu. Nacijske avtoritete so dale prej u-strellti petnajst upornikov tamkaj.
Odpor proti nacijem na Norveškem narašča kljub nacijske-mu terorju. V zadnjih dneh so naciji ustrelili 29 upornikov, da zatrejo revolto,
Drugo poročilo lz Stockholma omenja tudi trenja med naciji in rodoljubi na Danakem, ki je izzvalo že več krvavih spopadov. Vse škandinsvske dežele so vznemirjene.
Vicky. Francija. 8. okt. — Sedemnajst francoskih civilistov je bilo ustreljenih y Lilleju zaradi nošnje orožja ln "boljševl-ških" aktivnosti. Eksekucije je naznanil general Nlehoff, poveljnik nemška okupacijske sile v severovzhodni Franciji.
Naciji vodijo preiskavo glade ekaplozlje bombe v poslopju, kjer se je vršil shod francoske ljudske stranka, katera ja naklonjena Nemcem. Ena oas je bila ubita in 38 ranjenih pri eksploziji.
Herrioi aretiran zaradi pieem Petakrm
S francoske meje, 8. okt. — Bivši premier Edouard Herriot je bil aretiran in interniran na svojem posestvu pri Lyoneu zaradi pisem, ti jih je pošiljal maršalu Petainu in v katerih je protestiral proti dajanju koncesij nacijem, ae dozneva Herriot je zlasti kritiziral razpust pari v men ta francoske republike in koncesija, katere je Petaln dal Nemcem v Alsaciji ln Loreni. Bivšega premlerja straži jo poli čaji, odkar je bU interniran.
Domače vesti
Oblaki In poadravl
Chicago. — Peter Benedikt Is Detroita pozdravlja uredništvo Prosvete is Tijuane v Mehiki, kjer je na obisku.
Nov grob v Chlcagu Chicago. — Ta dni je umrla Antonija Belko, vdova, stara 68 let ln rojena v Črnomlju v Bali Krajini. Njeno dekliško ime ja bilo Skubic. Bila ja stara naae-ljenka in zapušča odraale otroke in brata Albina H. Skubiea.
Nov grob na lamah
Willard, Wla. — Pred dnevi ja tukaj umrla Mary Lunks, raj. Klančar, stara 73 lat ln doma ls čarovnice pri Cerknici, po domače Marganova. Tukaj zapušča moža, dva sinova, tri hčere in brata, v Minneeoti pa sestro.
k Pennaylvanlje
Delmont, Pa. — Rojak Andraj Bogataj ee nahaja v bolnišnici v Greensburgu zaradi težke poškodba pri delu v premogovniku.
vojaških moto; racijah. Ta st zavoj avans v bi lahko služila frontah. Četniki izvedbo osiščnega načrta, da se jih obkoli in uniči. ( V zadnjih dneh so «etnlki lsvrštli uspešne napade na osiščne komunikacij ske zveze v dolinah ob reki Savi in jih pretrgali v več krajih.
Vest iz osiščnih virov priznava, da Četniki vztrajajo v borbi kljub izgubam. Več četniških oddelkov se ja umaknilo v hriba, lz katerih uprizarjajo napade na osiščne vojaške posadka. Pri tem jim pomagajo ženske, ki tvorijo četrtino njihova udarna sile.
Silo, ki operira proti četnikom pod nemškim poveljstvom, tvorijo Nemci, Italijani, Madžari, Bolgari in hrvaški ustali. Nemška bojna letala podpirajo ogrske topnlčarke, ki operirajo na Donavi ln drugih rekah.
Pred nekaj tedni je • ogrsko uradno poročilo priznalo, da so četniki, ki ao bili oboroženi le s puškami, zasagli ogrsko topni-čarko na reki Savi. To so morali potopiti, ko oo osiščne sile zsčale protinapada.
Neki nevtralni diplomat, ki ja prišel v Turčijo iz Jugoslavije, je dejal, da ja bil vlsk, na katerem se jo vozil, večkrat napaden po četnikih. Ta vlak so četniki ustavili v bližini Belgrada in po-strelili vse hrvaška ustale, nadlegovali pa nilk) tujcev. Osiščne sile strašijo vse železniške proge in ceste, ne morajo pa preprečiti napadov. Četniki sa umaknejo v hribe po izvrienfh napadih.
Rudarska unija UMWA pretrgala zvezo $ CIO
Vlada astavi produkcijo zlata
Premestitev rudarjev na vidiku
Waahlngion. D. C.. 8. okt. ~~ Odbor za vojno produkcijo, ki-teremu načeluje Donald M. Nel son, sa ja odloČil za ustavitev produkcija zlata po vsaj delali iz vojnih ozlrov. Rudarji ln ma-Šlnerija bodo premeščeni y rud nlke, ki prodlclrajo baker In druga kovine, katera se potrebujejo pri Izdelovanju orotya. i O aatvoritvi zlatih rudnikov so ?Iani odbora razpravljali Vet tednov in se končno odlolill sa akcijo. Nelson se bo poalušll oblasti, katero mu ja poveril predsednik Roosevelt. Odredba glade uatavitva produkcija zlata bo kmalu izdana. Kompanije bodo obdržale le nekaj delavcev ln ti bodo okrbell, da voda na poplavi rudnikov.
Prvo obvestilo o odločitvi ji prišlo od sonstorja Edwina C. Johnson s, demokratf lz Colora-da. On ln nekateri drugI aana-torjl iz zapadnih drla v so podprli protest operatorjev proti zatvo-rltvl zlatih rudnikov, dobili ps so odgovor od Nelsons, da ja ak» olja potrebna. Johnson je.dejal, da bodo težko prizadeti o-kraji, kjer so zlati rudniki Prebivalci bodo morali zapustiti
svoje'domove ln se preseliti dru-
~ - — j.....
HrvaUA vojni minister doba "dopust"
Berlin, 8. okt. — Dr. Ante Ps-vellč, poglavnik "neodvisne" Hr-vstske, je dal dolg Mdopuat#< maršalu Evgenu Kvalamiku, vojnemu ministru, "da si slednji izboljša zdravje," aa glesi poročilo iz Zagreba. Pavel U bo prevzel to pozicijo in poveljstvo hrvaške oborožene sile.
Anglija poveča produkcijo premoga
London, 8. okt, — Gwylym Lloyd George, minister sa kurivo, je Izjavil v parlamentu, da bo vlada skbšals povečati produkcijo premoga, da se krije razlika med to ln porabo, ki je enajst milijonov ton. Začela bo uvajati ameriške metode strojne produkcije. Minister je rekel, da ja Anglija naročila ved strojev v Ameriki ln upa, da jih bo kmslu dobila.
Konskripcija delavcev v Kanadi
Ottawa, S. okt. — Delavski minister Humphrey Mitchell je dejal, da sa vlada bavt s vprašanjem konskripcije delavMv sa dela v vojnih industrijah. Delev-aa, ki ao adaj uppeieni v nevojnih industrijah, bodo
Rusi potopili 28 nemških transportov
Moskvs, 8. okt. — Glasilo ruske bojne mornarice pravi, da ja bilo 28 nemških vojaških transportov potopljenih v avgustu In septembru na črnem, Baltiškem ln Berenškerp morju. Tonale potopljenih parnikov ja 211,000 ton.
Kanada izpusti komuniste iz jeie
Hitler jemlje Slovence v armado!
Gorenjci in Štajerci morajo v Rusijo ^
(Poročilo Juaoslovanskeia informacijskega centra Is New Yorka)
(Odkar so Nemci zasedli del slovenskega ozemlja, so neprestano kršili mednarodno pravo. Danes smo dobili vest o najnovejšem zločinu — začeli so klicati na nabore jugoelovanske podanika na zasedenem ozemlju. Ta nova postaja na krilevem potu slovenskega naroda je obenem tudi jasno priznanja Hitlerja, da so njegova lagube na ruski fronti strahotna in da mora zajemati v svoja zadnja rezerve, da zamali vrzeli v vrstah svojih armad.)
London, 8. oktobra (ONA). — Nemške oblasti so pozvala na nabore vse za vojaško sluibo sposobna molke la severne Slovenije, ki je del Jugoslavija.
Prebivslstvo teh krajev (več jI dal Gorenjska) ja bilo pred kratkim priključeno Rajhu. V nekem govoru v Kranju )š bita oddana z nemška strani uradna itiava, da Nemci smatrajo Slovence pa ljudi nemška krvi in da oarodi tega dolgujejo Hitlerju poUomott in zvestobo, <
Zeltung j* natlapiK govor Oau-
ls!terja Reinera, v katerem iz-javlja, da bodo Nemci pobrali Slovence v svojo armado, kar so boji proti banditom in komuni stom v Jugoslaviji povzročili nemškehu vojaštvu talka izgu be. Gerilci pa sa le vedno s o-roljem v roki upirajo namlke-mu gospodstvu.
Gsulelter Reiner je naltal dolžnosti Slovencev ln izjavil, da morajo predvsem uničiti voako protinemlko delovanje ter etra liti južna maje Rajha, da se morajo nsučiti nemščine in ovaditi soboterje ter prikrite in očitne upornike.
Zaključil je s hudimi grolnja mi, z najstrožjo kaznijo vsem, k| se ne bi brezpogojno pokorili poveljem nscističnlh zasedbenih oblasti.. Rodbine upornikov bodo izgnsne lz svojih hil ln nji hova imetja zaplenjena.
New York, 8. oktobra (Radlo-prejemns služba), — Mobilizacija Slovencev za obrambo južnih pokrajin nemtkega Rajha ja objavljana v Kaerntner Zeltung Jugoslovanski krogi v Londonu poudarjajo dalekosežni pomen toge najnovejšega zločina proti mednarodnemu pravu.
(Tudi na štajerskem je bil ob-j s vi jen sličen razglas, nabori izvrtani in potrjena! vpoklicani. Kdor še veruje v pravico, naj zsmisll v gorostasno utemeljitev tega ukrepa: Nemci, ki ao s silo zasedli Slovenijo, izjevlja-lo, da je slovenski narod nem Ike krvi — Slovenci, ki so po rodu, krvi in jeziku morda ns j Čistejše slovansko pleme! Narod, ki se jim v veliki večini u-pirs s orožjem v roki I
Tako lažnjiv je pri Nemcih temelj dolšnoeti in . . . smrtne kazni
Kdo jih bo kaznoval?)
Revizija zakona socialne zaščite
Washington, D. C , 8. okt. -1'rt-dM-dnik Rooeevelt bo kmalu
Ottawa, Kanada, 8. okt —Ju- pozval kongree, naj revidira za stični minister Louis B. Laurent j kon socialne saššMe. da bo U 'je naznanil, da bo Tim Buck in1 kril okrog 30.000,000 nadaljnjih šestnajst drugih komunistov la- delavcev. On je la v svoji popu ščenih iz ječe v Torontu/ To slanici kongresu v januarju lz ae bo zgodilo iz vojnih rezlofov javil, da ja za revizijo tegs sa
in v soglaaju s priporočili tribunals. ki )e vzel v pretres sluéaj prizadetih komunistov.
kons. Zadevni korak bo morda podvzet, ko kongres sprejme predloženi davčni načrt
Deiegatje kapitulirali9 ko je Lewis zapretil z odstopom «'
MURRAY NI HOTEL KOMENTIRATI AKCIJE
Cincinnati« O.. 8. okt,—Rudarska unija United Mine Workero of America sa je po svojih dele-gstih na konvenciji skoro soglasno izrekla za izstop lz Kongresa industrijskih organizacij. To sa je zgodilo potem, ko ja John L. Lewis v svojem govoru izjavil, da ne mara biti več predsednik unije, če sa ne loči od CIO.
Predlog gleda odatopa je bU dan na glasovanja po prečkanju poročila, v katerem jo bilo mod drugim rečeno, da CIO noče plačati dolga v vsoti $1,880,000 in da uradniki CIO napadajo Lawlaa. To vsoto ja rudarska unija prispevala sa financiranja ustanavljanja unij CIO.
Po dabati, ki ja trajala skoro dve urMn v teku katera oo nekateri deiegatje govorili proti pretrganju aveze mad UMWA in CIO, je Lewis dobil baoado. V svojem govoru,je orisal zgodovino CIO od ustanovitve l 1088, obenem pa ja obdollil voditelja CIO, da so nameravali Isdatl In prodati rudarsko unijo v čaau stavke v takosvsnih "ksptlvnlh" premogovnikih jeklarskih >orpo-racij.
* "Moje življenja ja prekratko,
da bi orfgovorjal na bavskanja kužkov, ki so ml sa petami," Je rekel Lewis. 'Ti kulkl so vaš vrst, ki pa si na upajo priti v mojo blilino. Nekateri bi bili lahko prllli na to konvencijo, a jih ne vidimo tukaj. Pričanjem, da bo konvencija sprejela porodilo odbora, Ako ga na bo, tedaj bo pokazala, da ne mara človeka, kakr-ten sem jas, sa predsednika rudarske unije. Demonstrirala bo, da hoče za predsednika osabo 8 zajčjim značajem, osabo, ki bo letala ns hrbtu ln molala roka ter noge kvilku in dopustila, da jo nekdo drugi brca v obraz. Jas nisem tsks oseba."
Dalegstje so se nsto .dvignili s sedežev in zsčeli ploskati Lewl-su in kričstl, da ga hofejo la nadalje zs predaednlka unija. Lewis Je moral na poziv delegatov nadsljevatt govor, v katerem Ja orisal koraka, katera J« storil sa enotnost v delavskem gibanju. "Tudi jas telim enotnost v delavskem gibanju," ja dajal. «Nihče ml ne moro očitati, da sam kdsj postavljal svoja osebne Interase nad Intereee unija."
Lewis je dalja rekel, da ni nikdar iskal političnega urada ln da je drlel obljubo, katero Ja dal pred dvema letoma, ko oa ja Izrekel za Wendella La Willkieja, predaadniškega kandidata republikanske stranka, da bo raalgni-ral kot predaednlk CIO, la bo Rooeevelt ponovno Izvoljen za predaednlka Zdrutenlh držav Omenil je tudi, da oa ja trudil za združitev unij CIO in ADF, toda naletel je na opozicijo pri voditeljih CIO, »
Poročilo s priporočilom, ds rudarska unija pretrga zvezo 8 CIO, je prečitsl Hay Edmundaon, predsednik lllinolskega distrlkU UMWA To je ukljuČeval* tudi nssvet urednikom vseh krajevnih unij, naj takoj pretrgajo stike» z unijami CIO.
Pittsburgh. P s.. 8. okt.—Philip Murray, predsednik CIO, ni ho» tel komentirati zaključka konvencije UMWA glede Izstope lz njegove orgenizacije.' Murray ja bU podpredsednik rudarske unite, toda člani ekaekutivnaga odbora so ga odeta vili na Lewtaovo zahtevo v /ednjem Juniju. Tesenlo. Kenede. A ¿t -WU-(Dalje na 8. rtraaJJ

PROSVïTÀ
r
olawlo
PR03VETA
THE ENLIGHTENMENT
m labthiita ilovmn narodne podponm
(jlfisovl iz
•f nd publiskad by
m late. 9MS m pal Ma. 9LM » «Hrt
•f Jt m orto M». « 79 n Pri í
Subscription rotos: for tke United O— <s SSJS por yos oouatrtes IM9 par jm*. Cono
¿laakev so ao rračafo. dxsms; posnd lid.)
-la v sfas6a|u. la Ja »UMU

Master ns m> kar ima stik s PROfYTTA • 2117-ii So. Lawadale Ave., Cblcapo. Qltspk
OF THE rSKRATEO PREM
—

Datum v oklepaju na primer (October II, 1941), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite >o pravočasno, da ss vam list aa
Oživimo mulo spomina
Oživljanje napak, ki so jih delali ameriški izolacionisti in apir zarji pred vstopom Združenih držav v vojno, ne bo dsnes pomagalo k naporu zs zmago. Zlasti ne v onih primerih, v katerih so bivši Izolacionisti in apizarji javno priznali svojo napako 1n zdaj iskreno kooperirajo za dosego zmage. Stari zagrizend, kt še vedno uganjajo svojo nesmiselno izolacijsko potltlko in nagajajo pri vojnem naporu, pa seveda ne zaslužijo nobenegs pardona.
naselbin
Rs drugi strani je pa dobro in pravilno, da od časa do časa oživimo malo spomina na dogodke In izjave, ki imajo danes večji pomen kot kdej prej.
Te dni je preteklo pet let, kar je predsednik Roosevelt v svoje» "karantenskem" govoru prvič resno svaril atneriško ljudstvo pit* katastrofo, kater s je zadela Rvropo še predno sta potekli dve leti po tistem govoru ln katera je dobra Štiri leta kasneje udarila tadi Ameriko.
Dne 5. oktobra 1937 je'predsednik Rooeevelt v Chicago, ko je uradno odprl novi most ob jezeru, izrekel sledeče besede: "Kadar se začne razširjati epidemična bo lesen, tedaj občina poskrbi za karanteno bolnikov, da ostanejo osamljeni in ne širijo bolezni mad zdravimi ljudmi. . Civilizacija ja danes ta obftna ... in če se ctVtHzadJa pravočasno ne zavaruje pred epidemijo agresivnosti, na bo nobena dežela na svetu vama. . . Naj nihče na misli, da Amerika uide, da zapedna hemlsfšre ne bo napadena."
Predsednik ni takrat imenoval nobene oaebe in nobene dežele, jasno je pe bilo, koga misli. Japonški militarist! so v onem momentu 'divje nspadali kitajska masts ob morju, Mussolini je 2e osvojil Abesuuje m pripravljal napad na Albanijo in Hitler je s svojimi četami poplavil ^demilitarizirano Porenje. Jaano je torej bilo vsakomur, kdo razširja "epidemijo agresivnosti" in kaj je mislil Roosevelt, ko je indlrektno in zelo previdno pozval civilizacijo (vas demokratične narode), naj se zavarujejo s karanteno agresorjev. Tekrat je bil le čas. Hitler še ni bil pripravljen na totalno vojno, preizkušal pa Je svoje bombnike v Španiji. . .
In kaj Je bil odziv na Rooeeveltovo resno svarilo? Kaj Je bil takojšen odziv na njegove preroške besede—da ne bo nobena dežela ne svetu varne, de tudi Amerika ne uide? r
Ves izolacijski in spisarski element v Ameriki je planil po Roo-seveltu kot "vojnem hujskaču"—indiferentni ljudje, ki so takrat bili večina, so pa lepo molčali. >
Glavna trobila ameriškega izolaclonlzma ln aplzarstva—Chicago Tribune, New York Daily News in Washington Post—ki še danee bolj sovražijo Roosevelta kot Hitlerja—so drugI dan gobezdall: "Roosevelt hoče vojnot Rooeevelt Izziva Japonce^ Tedne In tedhe potem so se v teh trobilih pojevljale karikature, p so kazale strica Sama, kako z zavezanimi očmi po gosje koraki po taktu Johna Bulla (Anglije). Vtis, kt so gs delali vodilni IzoUKlonlsti in apizar-Ji» je bil, da Amerika nI v nobeni nevarnosti pred evropskimi na-ciCaštsti ln Japonci» pač pa je v nevarnosti pred—Rooseveltom in Amgijo!
. Zagrizeni, nepoboljšljivi lzolacloniati še danee verjamejo, da Ja Rooeevelt provocirst japonski nspad na Pearl Harbor, kar ja prestaro "dražil in Izzival" Japonce ln Hitlerja, . .
če, bi bili demokratični narodi pred petimi leti posluhnlll Roosevelta ln poftsvill agresorje pod karanteno—ne bi bilo te vojne. Japonski mlllteriatl so Ukrat na debelo IzVsžall Iz Amerike olji in stara železo (katero danes pobijs Američane v obliki bomb!) in Hitler ter Mussolini sta Imela odprta vrata do ameriških trgov. Kar je Roosevelt takrat hotel, je bil kompleten bojkot ^apadalcav. To je^Us njegova karantena. In kompleten bojkot po Ameriki, Angliji. Tranclji in Rusiji bi bil one dni z lshkoto zadrgnil vrat Nemčiji. Italiji ln Japonaki
Ampak Rooeeveltovo svarilo je bilo glas vpijočega v puščavi* Ameriški kongree se je Ukrat Igral z nemogočim nevtralnoetnim zakonom in po Ameriki je najbolj odmeval krik pijanih islaeio-nistov in aplzarjev. Anglija Je imela na čelu svoje vlade nadapU zarja Chamberlains ki je igral vlOgo idiotskega slepca glede Š|»» ntye in pestil Francijo, da ga je posnemala. Vas demokratični svet Je bil slep m gluh ne Rooeeveltovo svarilo.
Nemški nacisti, italijanski in španekl fašisti in japonaki ekapen-zisti so brez skrbi'plesali svoj kankan. kjer koli se jtm Je zljubtlo-pijani Hitler je noč in dan Kradli svojo bojno mašino tn Museoffltl »e je drl. kakor makako v tropičnl džungli. Nikogar ae nI bat. kajti
mhče mu ni hotel stopiti na rep Demokratični svet je bil v tistem momentu kot zepenjen . .
To je bilo pred petunl leti Marsikomu, ki je leta 1937 imel d*> vet debelih mren ne očeh. je šele danea Jasno, da je predsednik Roosevelt tedaj imel prav pred petimi leti. večine pe mu nI verjela. C«- je K<*isevelt imel tedaj prav, ¿«mu ne bi Imel danea. ho še vedno vidi veliko dal) kakor pa vidi povprečen bivši cionist'
Kakor ae danes ukvarjamo ► strahotno vojno, katere pred petimi leu memo hoteli videt»- tako se bomo pet let od denea ukvarjali s nalogami miru. ki Jih danea nočama vide« Bodoči mir bo morel biu <i«*rr>»krattšen. drugače ne bo noben mir AmorišMl, ki računaj«, de ae po tel vojni povrne "buainoes ea usual' bodo apel raaačaram. kakor ae bili ob napadu na Pearl Harbor—la
-MJ... . . _ _ JHiiMI
delo se JPO-SS North Chicago. I1L
—Dan 23 avgusta bo prav gotovo ostal v trajnem spominu vseh slovenskih rojskov in rojakinj in vseh Jugoašovanov v Waukeganu in North Chicagu, ker se je ta dan vršil velik piknik vseh 18 združenih društev in organizacij, katerega finančni uspeh je bil tako nepričakovano velik. Lahko smo veeeU in ponosni na tak uspela TO je nad vse raaveeelji-vo lis obenem tudi častno za našo naselbino.
Naša naselbina je že znana, da je v vseh ozirih zares napredne slovenska naselbina v Ameriki. Znano je, da živimo tukaj pionirji in pionirke, zavedne narodne korenine. Kadar gre za kakšno dobro stvar, ni naša naselbina nikdar bila v ozadju in le zl*> sti se je pokazala sedaj ob prireditvi omenjenega piknika, ko so se zares združili vsi rojaki in rojakinje. Zato je pa bil tako presenetljiv uspeh.
Ts glas narodne zavednosti v naši naselbini se je tudi že raznese! po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki kbt resničen izraz in radi dokaz, kako složno delujemo in da imamo srce za naše trpeče brate v poteptani in oskrunjeni domovini. Z njimi čutimo gorje in bridkost, ki jo oni tana preživljajo pod kruto peto nacifašizma.
Zares, sami smo bili presenečen! nad tolikim uspehom kot ga je pokazal omenjeni piknik v Twin City parku. Zato mi, dragi rojaki in rojakinje in vsi Jugoslovani, iz radostnega srca vro
----J - Mktral« i.BAm Ivi
oeaeae zanvaie vsem, n sie laico velikodušno darovali in prispe-vali in ki ste se zavzeli ter se potrudili, da je naš izkupiček znašal $!,973. Ko smo od te vsote odšteli rasne stroške, nam je ostalo člstegs $1,360, kar je zs nss vse presenetljivo. Menili smo doseči takole okolu $500, ali morda v najboljšem slučaju kak dolar več, pa smo dobiti še več kot še en krst toliko. Zato nas prireditev sedaj še toliko bolj veseli. Densr smo potem skupno z drugim nabranim poslati na glavnega blagajnika JPO-SS Leo Jurjovca.
To je bila druga pošiljatev od naše postojanke pomožne akcije Št. 9. za dobro stvar."" Zavedajte pa, dragi rojaki, da s tem denarjem pomagamo najprej naši novi domovini, ker denar, katerega sedaj ni mogoče poslati Jjudem v stari kraj, se tukaj naloži na bonde, da se na ta način pomaga našemu demokratičnemu orožju do zmage. Potem, ko ho vojne konec, po končni zmagi, ^ pa ta denar z obrestmi vred poslan v našO staro domovino,
2 naše krvne brate in sestre, teri bodo še po tej strašni mo-l ostali pri življenju. SaJM im že bliža pomoč. In ko bosta fnkrat Hitler in Mussolini ravt tožena in ne bo o nju ne duha ile aluha in bo njihovega zverinstva konec, tedaj bo v naši lepi Slovani j i zopet zavladalo lepo življenje. Trdno bodimo prepriča-da se U dan že bliža. Bliža
se obračun nad razbojniki in uničevalci naše lepe stare domovine in ni več daleč dan, ko bodo krvniki deMli svoje plačilo, katerega so si zaslužili, naši domovini bo pa. zavelo življenje pod svobodnim soncem bratstva in demokracije.
To je naša slovenska sekcija pomožne akcije, za katero zbiramo diarove. In ko bo prišel Čas, bodite prepričani, da bodolJ0 takrat prvič videla. Vabiaio
jVttji T»
k tako lepemu gmotnemu uspehu, a «vo^m naidaštiilm in prepričevalnim govorom- Vsi pričujoči so bili pa še zlasti navdušeni, ko nam je po-končanem govoru tako krasno aaigral «a svojo harmoniko in nam lepo zapel naše prelepe slovenske pesmi ter tako vse spravil v najboljšo voljo. Je pač res, da kjer on nastopi, Um nt dolgočasja ne čmer-nosti, ampak vse v najboljšem in razaolešenju. Hvala
vaši prispevki prišli v prave roke. Tudi glavni predsednik JPO-SS Vincent Cainkar nam je v svojem govoru tako povedal. Imel je namreč na naši prireditvi tako lep in vzpodbuden govor, da smo ga vsi z užitkom poslušali. Omenil je, da bodimo
kot smo si1 sedaj ns tem pikniku, ljeval še to delo in ga srečno tudi
kakor pravi bratje in sestre, naj izgine vse nasprotstvo med nami. Upamo, da bodo njegove be- tudi predsedniku naše postojan-sede zagorele med slovenskim narodom v naši naselbini, kakor tudi po drugih slovenskih naselbinah. Mr. Cainkar je prav dober govornik, to bo vsakdo po-
trdiL kdor' ga je poslušal. Velelo in navdušeno so bili sprejeti, vsi govori naših govornikov. Najbolj pomemben govornik
ie pa bU častni gost dr. Boris «o: Slovenska zadruga North, ko je bil ropar zaaačen in so pri .ga je povabil, ga je prej
furlan, ki je prišel tam od Atlantika, Iz New Yorka. Čeprav ta-
f daleč, je z veseljem prišel na veliki dan med nas. Bilje prvikrat v naši naselbini med nami in nas je ob tej priliki tudi 4>rtfrčno pozdravil. Je Izvrsten govornik in zaveden Slovenec, ki je doma v bližini TrsU. Njegov govor je bil poln uspeha. Osebno nam je povedal, kako budo je sedaj v starem kraju. Povedal je, tla je trpljenje našega naroda Še veliko hujše, kot ga pa nam poročajo časopisi. Tisti, ki še vedno ne vedo, da je resnično tako duho, so lahko verjeli njegovim prepričevalnim besedam. Zapomnimo si vsi, kakšni liromaki in trpini so naši tam v omovini. Morda so med njimi oje mati, froj oče, brat, sestra, trpe to mučeništvo. Ali te to e bo ganilo.
Govornik je v svojem govoru omenil tudi, de so ga iUlijani Obsodili na smrt, on pa je bil U čas že v Ameriki in da je slišal to najnovejšo novico od svojegs
t jatelja. Pa je tudi omenil, da nikdar ni tako lepo mirno spal kot ravno tisto noč, ko je to izvedel . ,f>
i Govoril ja dalje tudi naš glavni Ujnik JPO-SS Joseph Zalar, katerega govor je bil prav navdušeno sprejet. V vzpodbud nih besedah je nam dajal navdu šenja v skupnem sodelovanju za našo dobro stvar.
Tudi naš domačin mr. Math &ana mL, glavni blagajnik KS-KJ, Je prispel na U piknik iz JoiieU ln tudi čestital skupini našega lokalnega odbora in k U ko lepemu deforanju za naš slo-venaki narod.
Ponoani pe smo bili, kar« nag Je ob tej prilik* posetil tudi mr. John Germ in njegove soproga, glavni predsednik KSKJ in da se je odločfl m svoj prvi javni nastop po ponovni izvolitvi zal
^rpnfri I —B m lil r On iazdpn zadržal zaosUlo plačo v nam je r veliki meri pripomogel «arfùr $220,129, katero dolguje
vam, mr. Geroi in vaši soprogi in veseli me, da. sem imela čast, da smo si v prijateljstvu podali desnice na tem neslanim, saj sem
vae» da nas o priliki še obiščete Ves program je vodil naš agtt-ni rojak mrJoe Zorc, Ujnik poetojapke JPO-SS in ga j* prav lepo vodil ter tudi ftpo dovršil. Čeravno tukaj rojen m ravno pri-šedši s konvencije KSKJ v Chicagu, je kljub utrujenosti nada-
dokončafc' Zato mu bodi na tem mestu najlepša hvale.
ke JPO-SS ht* Antonu Kobalu za njegov govor, ta agilnoot in vso pomoč, ki ni- bila mala, za U
pikniki
CKicago, mr. Andre} Ogrin, Ce-
lepa hvala vsem! Dan je bil lep, podoben prijet-
bili zbrani v Twin City parku iz vseh vetrov in pokazali javno
t
HrrcJi, 9. OKTO
'"•»Al
glavnega predsedniška kflKJ po-^ CHealendski finančni direktor da nI uš edCJ^^^L
Je tudi neke
mesto uslužbencem cestne želet nice ed 29. aprila do 15. julija kot priznano povišanje plače. Finančni direktor Sweeney Je celo vložil tožbo proti 33 koncil-
i r ». ,	" vrsu *<*a
v Južnih m trapičnih kraT je moril vojake za časa vojne in tudi daUvce, ki ¡Tm dili Panamski prekop Vzelo dolgo predno so iznašli zdrs* proti njegovemu strupu ki , manom, češ, da mu Je bilo reče- vzroča malarijo aU run eno J no, da je tista resolucija nele- lico. Torej,-de si bomo ^ gaina, s katero je mestni svet nem: nevarnost ni samo v sv dovolil retroaktivno zvišanje cu, marveč so tudi druge vr plače za deaet centov na uro od nevarnosti, ki kosijo lhLtvn aprili dO 15. jaija. Fravi, . Men naših repoÎter ev L ako bi iapMšal tO vsoto, psedno Toôe4 da si je Ooering kuS sodišče odldčr o »legalnosti tiste lo na Švedskem, ker je pià| resolucije, da bi bil potem on od- san fant. Ko postane urev» govoren za to vsoto, kakot tadi t Neart^v Je be lahko por* tisti, ki je zanj podpisal kavc*j#j na ŠvedsM T^ ^ Vidite, kako dobro se gadi PH-aaavokrajm jeéi ^ na nam, ki delamo za mesto. In se- pičili kar 15,000 funtov kav daj borne motali zeg* čaka*,, uho* jetnike. Oni dan «1 da- sodišče odloči. In k4aj bo vidai, kake so ženske oblei odločilo? Bo li pred božičem, trgovino A&P, da dohel drugo aH tretje leto? Nam se dva funta kave. Kdor bol res godi kot v nebesih. In tako* nas hotel piti dosti kave bo čitaom v listih, da naši unijaki rej moral v.okrajno ječo' uradniki protestirajo proti "noč- Neki moj kamerad mi is nim napadom v pouličnih ka- kcl; "Ignoriraj tiste blebe j rah" in da so zagroziU, da bodo Moj odgovor je bil, da mi I ponoči oetali vsi vozovi poulične v zabave, poigrati se s takui v remizah.	pravijo, da drugi "ipikajo",
Da boste razumeli, za kaj gre. eni so pa možje mirnega in Več kooduktèsjev jé bilo še na- ljubljenega značaja. Ampa
nočnem šihtu in celo di oni "špikajo". Nekoč oropanih za denar, ki ga morajo povabljen na sejo nekega! imeti za izmenjavo, kakor tudi štva SNPJ, ki je praznovalo za vozna listke, katere morajo ali 30-letnico. Povabljeni
talenti, da našlo
Ker sem že toliko omenila o našem pikniku, naj poročam *e yrnW jih plašatl; ha ja kadili rasai
o drugih trgovcih, ki so se teko ¿«n Mnin". To se je doff^alona Med njimi je bil povabijo darežljivo odzvali in darovgii meea in drugega za kubinio. Tb
Cest 105 st., Scow il in Central di Louis Belle ia je tudi pc ave. in še nekje drugje. Toda, [Ampak: ggadila se je, da WÊ
njemu dobili naropane listke» ga v Proeveti, potem se je pa
rt Brothers, mr. Frank Hodnik je sodnik oprostU! To se je zgo- povabiti ga, da mu je zapeli rars. Frances Drašier. Prav dilo pri nas v Clevelandu.	mislite, da mu je? Seveda
In tako je šel naš unijski pred- j« zapel, ampak'tistih not in. sednik k varnostnemu direktor- mi ni
papirju. In kako
nemu jesenskemu dnevu, ko smo ** ^ povedal, naj. da tem de- rdel njegov "špikar!" How
lavcem protakcijo, ali pa bodo you like this, "špikar"? -	—	w zapeljali nočne kare v remize. rkank Barblč. "bojevnik
svojo slovensko'iiTjugoalovansko lT* varnostni direktor ja mr. Ce- metropol
zavednost Tud£ slovenske žene smo se pokazale v lepih narodnih nošah in pod vodatvam mr». Stritar na programu tudi zapele nekaj lepih domačih peerai - kot smo jih pele nekdaj kot brhka dekleta na vasi, aH pri studencu, kamor smo hodile pe vodo s škafi in jo na glavi nosile domov. Dasi polno» roke dela, vendar smo srečne in vesele prepevale. To so bili dnevi našega najlepšega življenja, Življenja razigrane mladosti. TUdI te smo pokazale na pikniku, kar je marsikaterega ganilo de aoU* Plfgjlepši spomenik tega dne, spomenik složnega delovanja celokupnega združenja slovenske-
ga naroda, pa naj ostane. Po- lahko, da je bil prebrisan človek,
tem bomo v skupni zavednosti lahko še veliko storili. Koliko zmore skupno sodelovanje, smo videli na tem pikniku in tako lahko nastopimo pri vsaki stvari. Tega bi se morali vedno zavedati in uspehi ne bodo izoaUli.
Še enkrat vam, dragi rojaki in rojakinje, najlepša h vila v imenu odbora naše lokalne akcije JPO-SS za vse, kar ste velikodušno storili in pomagali na tem pikniku.	Jennle K ah ar, podpredsednica.
Olaa "bojevnika U
Cleveland.—C i ta tel j i Proevete prejemajo lz naše metropole precej hvaliaanja o slavnih možeh in pošiljeteljl teh hvalisanj hočejo še več hvalisanja. Naj pa
lahreme,. ki ga je nastavil naš žu«
r. Ne bom dolžil nikogar, to- O stari lima»hd lajasšH povem, da je glade varnosti |	priredbi
Sedaj prav* tako kot je bilo pod Oowanda. N. Y. — Mnogi prejšnjimi župani Dogajalo se med nas, ki smo že dolga |e prej in dogodile seje tadi pred tujem svetu, se spominja kratkim, da je bUe napadena in lepe rojstne domovine Slon posiljena neka bolna žena, ko je Mnogi so jo zspusUli, ko šla v lekarno po zdravila.	gospodarili še Habsburžan
Ne bi pisal tega, alt kadar vam je avstrijski cesar Franc hočejo serviratt, da so pri naa Pod vlado njegovega nasl« sedaj nebesa in sami angeljčki, Karla je ni moglo zapustit moramo konšUtirati, da so taka liko naših rojakov, kajti poročila neresnična. In te bodo' je bila prva svetovna vojn tudi srtedli naši metropolsk* po- meje so bile skoraj popoli ročevakii, ker sodišča, policija ia zaprte. Po sklenitvi tako naši meščaniki listi so dokas. nega miru je bilo priseljf Tudi Mojzei je btl šolan člo- v to deželo skrčeno naM vek in celo državnik. Rekli bijvse evropske države.
Iter je izklesal deset zapovedi in ikih Slovencev, ki ste
vali od doma pred priblifa leti ali še več. Temu ali < mu so finančne razmere katerem je zapisano, da aaUpetnce Hale, da ja odpotoval na
jih neeel na goro Sinaj kljub teran je storil veliko napako, ko je ptael sveto pigmo, v
vrti, zemlja pa stoji. In ko je Galilejo dokazoval, da se zemlja
vrti, solnce p» stoji, Je moral Drugi pa, ki nismo imeli pr
potovati nazaj k staršem m gim dragim, smo le gojili' ljo ln tudi obujali svoje a ne na lepo Slovenijo. Tudi
preklicati svoj "krivi nauk", dasi je natihoma rekel: "Vrti se pa lalw
Galileju so hoteli zamašiti
usta, kakor jih nekateri hočejo si še mnogokrat privabimo
tudi temu dopisniku. Ampak jim kljubuje in jim bo še. Seveda, če bi hvalil, potem bi bil "fant od fare".
Pa poglejmo malo k levu in uši. Lev rjove in je močan, da pobije človeka s šapo. Če ga potem požre, ta dopšanils ne ve, ker z levom še ni imel opravka.
mestni uslužbenci? Well, za te Ampak & ievU gledaš v oči, ga naj bo vse dobro, paj delajo Za to. In evo vam poročile; \
panaš", da poštene krotek pomiga z repom. Tako smo nekje učili, tods levov še nismo krotili.
Alf uš lahko umori človeka? Jaz pravim, da! Vi se pa sme-jajte, saj so se pričeli smejeti tudi na seji glavneg* odbora, potem to pa osupnili, in lshko se z|odl, da boete tudi vi VI veste, de uš grize, ampak nima samo te lastnosti. Uš namreč tudi raznaša bacile tifusa. Pisateljica Dorothy Tftompeon Je zapisala lansko leto, kar Ja lahko «telo več milijonov čltate-
ljev, da so lansko ztono ušf pomorile več Nemoee na bojnih poljanah kat pa krogle. In mi smo čitetl, da
za tifuaom lansko zimo. vina nam pove, da je tadi «» Napoleonovih vojakov pomrlo T Rusiji radi tirane, kajti uH ae one. kPga menaša|q Vo Jahi v jarkih in niisšalk ledi. ščik ae nalssijs uši, košate Jih potem grizejo la raznnšajo bo-
si že s tem béetrimo pa-ham pavada! tadi to,
Tako je danes večina
svoje rojstne domovine, Ux je hitro vrnil v dežele i*
oči lepe kraje, kjer smo veli svoja mlada leta pri sta bratih in sestrsh.
Po desetletju bivanja v ti svetu Je naravno, da si poželi, da bi zopet imel pr obiskati svoje drsge. Toda nas je zadela svetovna voja napravila konec potovan stari kraj. Zajela nas je r veliko bolj grozna kot prva. Pisec teh vrstic je prvi svetovni vojni še tai toda se je dobro spominja so mu vzeli očete k voji Toda če Je verjeti poročile prihajajo iz stsre domovia takrat naš narod imel neke primeri s tem, kar se danes gOdL
(Dalja aa S. strani)
Pred dw*ÍÉ*ú«» U
(Iz
f. oktobra M
V Ski^ff
Kans , je umrl 49-let". Jo»« krajšek, član SNPJ ■
Dole vehe v^ périment vlade Je Prr^ ^ STo velikem W*«?* škega mezdnega deU t H*
. jaf>inU!vo. Mussolini. '
fašistov v Italiji, Je dal vlsfl timet, da mora L1M I nova volitve, če ne-J*
on
objavili bemh dcL
s
program
Poročila Jugoslovanska®* informacijskega centra in dvngih Tirov
da ae
je bi! ptki
Boji v JugoelaflU
New York, 23. septembra,-
Zvorški "PM" poroca,
E^Uovica v velikih borbah z Sbenimi četami. Najhujši Ko po poročilih svobodne ju-5ovanske radiopostaje v okoli-f^nja Luke, »5 milj jugo-Ibodno od Zagreba, pri Travni-¿¡nBugojni, železniški* križi-iflk ]uin« Bosne.	i
oJriici so popolnoma porazili -¿no italijansko kolono ter [¡¡¡hodili mesto Pazar. Caao-L Ante Paveliča, vodje hrva-Cmarijonetne države, priznalida divjajo na ozemlju blizu Lj« Luke silni boji med doino* gubi in četami osišČa. i, drugih virov poročajo, da bil v bitki pri Ribniku ranjen
0	Marušič, ki se šteje- med t jugoslovanskega Četni-
% gibanja pod generalom Mihajlovičem. N« progi Sušak-Novska so ge-vrgli iz tira vojaški vlak ter precejšnje število nem-vojakov.
grozodejstva v Sloveniji
predsednik jugoslovanske dr. Miha Krek je prejel t kratkim iz domovine pismo robnim poročilom o laikih b^f ekspedicijah v Slo-ji.—Laška kolona je krenila zjutraj (17. marca) proti Mokro. Vojaki so vas ob* in po kratki borbi s čet*
1	zažgali nekaj hiš v Mokrcu ijih krajih. Sest četni-
rje bilo ubitih, a padlo je tu-italijanskih vojakov, iednjega dne so zažgali d je in Gornje Gole, Škrilje, ok, Visoko Sušo, Osolnik, ce in Ustje. Vse moško stvo nad 16. leti je bilo
10	v ljubljanske zapore, in otroke so konfinirali v i Ig, Iška Loka, Matene itd.
9. maja so prispeli laški zvečer v Sodražico in za-| iskati četnike. Narod je bil iem strahu pred grozečimi trni. Lahi so najprej mladeniča, ki je poskušal i, ko jih je zagledal. Are-so štiri druge* in jih od-na žandarmerijsko postajo ici, kjer so jih straho» i pretepU. Medtem ko ao jih so jih laški podleži prisili drže roke v zrak. Eden od »h je porabil ugoden tk, ter ves v krvi zbežal. I so ga zasledovali s pomoč-[lovskega psa in ga ubili a
11	granatami. Ubili so po-w zandarmerijski postali
i ie ostale tri, ker so se balf, 1K jim tudi ne pobegnili V...-. Položaj t Splitu Mer Vilder je prejel It poročilo, da je bilo v split-občini 2000 oseb vrženih v ali interniranih. Konoen-sjska taborišča se nahajajo v "Jj»h in v Trogiru, a tudi na ** otoke ter v Italijo je
povelje, kratkim
ki vseh srednjih šol, kakor na vsi naenkrat vstali in i tkim molkom počastili umr lega profesorja. Vsa mladina ie enodušno zavrnila zahtevo, da profesorje in laške .uradnike pozdravlja s fašističnim pozdravom.
Gamulinov slučaj je celo na Italijane same slabo vplival, ta«, kb da najbrže zaradi tega popuščajo v vprašanju fašističnega pozdrava. Vendar pa Gamulinov slučaj ni osamljen. Cesto Lahi po ulicah žalijo ali napadajo naše ljudi, a vsakogar, ki je zaprt, pretepajo in mučijo. Vse to pa iznova ojačuje uppr in povzroču-je izgrede.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj^ s 2. strani.)
V prvi svetovni vojni nismo >ri nas v starem kraju videli ali dišali o tako krutem postopanju našim narodom kakor to čita-mo danes. Sicer se je tudi ta-erat dogodilo, da so prijeli kak-mega "širakoustneža" i» ga zaprli. Toda da bi mučili otroke, noseče matere, mlada dekleta, požigatf vasi, izganjali družine z njih posestev, jih oropali vsega in jih razgnali kdo ve kam x> vsej Evropi, kot to delajo v tej vojni banditski nacifašisti — vsega tega ni bilo v zadnji svetovni vojni. Grozne, zelo grozne so te novice za nas v Ameri-ti. Nič ne vemo, ali je še kdo izmed naših dragih doma ali sploh še živ. Torej kdor nima kamnitega srca, se mora zgraža-i nad tem barbarstvom nacifa-šizma nad našim narodom. Ti banditje menda ne prizaneso ni-slovenski bolhi, če poskoči. Ti sovražniki svetovna demokracije so se zelo razveselili, ko Jfuy#5 Jugoslavga in so jo v nekaj dneh zbrisali s svojega zemljevida. In ta Jugoslavija je dala Ameriki učenjake in umetnike, kot so na primer Tesla, Pupin, Adamič, Perušek in mno-(o drugih. Ampak nacljski ln ašlstični banditje v Rimu ln Berlinu so računali brez krč-marja. Mislili so, da bodo kar pomandrali troimeni jugoslovanski narod iri ga podvrgli nemčurjem, in laškim fašistom. Ampak ta hrabri slovanski narod se ne pusti uničiti, noče pri-znatl poraza. Uprl se je pod vodstvom Draže Mihajlovlča in danes dela Hitlerju večji glavobol kot nepremagljiva Rusija Mussollnije sploh ni treba omenjati, kajti ne on niti njegov italijanski pooblaščenec, ki bi Imel biti nekakšen "hrvatski kralj", si ne upata pokazati se pred očmi tega naroda.
Naš mali slovenski narod jim je pokazal, kje je*korajia. Tako zvani veliki boritelji "narod nega socializma", ali bolje nad-fašizma, ai ne upajo stopiti na
!*<*tku italijanskega gospo-■Vj bili častniki svobod*
^ ko Je začel Draia Mlhaj-
operacije velikega obaega [ odpeljali veliko število čast-■ posebno višjih činov,
mca.
«•J v Splitu se Mil, da smo vsi * mladina Mo
in
je toliko složni ln izvrstno obnaša <«»oi je polna četni-juncev. Vsako noč se streljanje . . . Pogosto pri-JK> ranjenci.
^•tkim Je počila bomba smrt trehf Italijani so vzeli 22
Hii U rih pa do U nif0
ft* ir . .
'J	je prišel ukaz,
P"*iavi obletnica prihoda * " Hke v Split. Po , ' rri^'ni gimnaziji so
M N šaim in T**" Osmuim jim Je ni dan smeha ' ^nja." Gamuli-i*/*'1' - ksr j« bil areti-^ J '«ko strašno pre-L }r istega dne umrl ' J" Ulo razburjene in
MUdjn. „ ^ ^
sme-
poslanih mnogo izgnancev, ozemlje, ki ga Je zasedlo njih vo-
Srbi, Slovenci, nekaj Hrvatov pa prostovoljci lz Bol garije, Rumunije in Ogrske se daj pretepajo in davijo korajžne nemčurje ln flgarje po vsej Ju
WE 100« WITH YOUR
ponosen narod v
nike. Najbolj pa je nanje naš izseljenski Ameriki.
Prej sem omenil, da si večina izmed nas še želi videti te naše rodne kraje, kjer se naši dragi borijo proti sovražniku. Ampak v realnosti teh krajev najbrše ne bo mogoče videti še nekaj let Kljub temu smo srečni, ker se nahajamo v eni najbolj demokratični deželi na svetu in da imamo svoje organizacije, ki nam služijo ne samo v slučaju bolezni, nesreče ali smrti, nego tudi skrbe za naše razvedrila
Pred leti so te organizacije preskrbele filmske slike lz Slovenije ln Jugoslavije, na katerih so lepe vasi, trgiv in mesta» gore, njive in travniki, na katerih vidimo naše ljudi pri raznih delih. V Govvandi smo imeli priliko videti te slike leta 1939. Potem so prišle še druge slike iz starega kraja tik pred izbruhom vojne in zdaj je članatvo našega mladinskega krožka SNPJ zaključilo, da se ob njegovi triletnici predvajajo te slike v Slovenskem narodnem domu. To se bo zgodilo to soboto zvečer, 10. oktobra.
Torej naši otroci, organizirani v svojem krožku, nam sedaj dajejo priliko, da vidimo na filmskih slikah naše lepe rojstne kraje in šege slovenske. Pod skrbnim nadzorstvom odraslih članov je ta krožek postal ponos ne samo naši naselbini, marveč tudi SNPJ. Bil je med prvimi, ki je šel zadnjo zimo na delo z zbiranjem stare šare, ki je potrebna za vojno. S prejetim denarjem od te šare je kupil o-brambni bond in bil je označen prvi v seznamu krožkov z vsoto $25. Priredil je ie nekaj, kar se v naši naselbini ni še nikdar prej vršilo: namreč banket očetom in materam na materinski dan meseca maja. Prodajali ao tudi patrotične slike, sedaj pa prodajajo božične karte. In kar je dobička, ne pobero posamezniki, marveč se vse steka v njih blagajno, katera se je v tem letu zelo povišala.
Ponosni smo na to našo mladino in srečni, da nI v Evropi. Torej jI moramo biti tudi hvaležni za njeno delo. Našo hvaležnost jim pokažimo s tem, da se udeležimo njih priredbe. V imenu te mladine ste torej prošeni, da pridete to soboto, zvečer v Slovenski dom, kjer bo mladina podala kratek program, potem boste pa še enkrat videli naše lepe slovenske kraje, sedaj obli-te s krvjo, kjer nsm je tekla zl belka.
John Matekovich. 329.
Rudarska unija UMWA pretrgala zvezo i CIO
(Nadaljevanje s 1. strani)
llam Green, predsednik ADF, je na konvenciji svoje organizacije Izjavil, da so on ln drugI uradnU ki priprsvljenl na pogajanja odgovornimi uradniki drugih unij, ki se žele pridružiti federaciji. On Je rekel, da ga akcija delegatov na konvenciji
ni presenetila.
____rudar-
goslaviji. In pretepajo jih tako tke unij« ftlode izstopa lz CIO učinkovito, da so se Hitlerju pričele že hlače tresti. Tako zahteva zdaj od svojega purša Mussollni j s, nsj pošlje še več svojih figarjev v Jugoslavijo v — smrt. Strahopetni Muaso se tegs seveda brani.
Tabo vtdhno, da se prellvsnje Jugoslovanske krvi ni končalo s jugoslovanske vlade nadfašistični okupaciji Jugoslavije. Spioh ae Je takrat tam šele pričelo prelivanje krvi. in sicer ne samo jugoslovanske, marveč tudi nemške in laške Zato skrbe goreči in hrabri Ju-goslovsnski bojevniki, med katerimi je tudi mnogo naših slovenskih "hostarjev", ki se bore zs Slovenijo. TI gerilski bojev-niki so dokazali svetu, da Jugoslavija še eksisthra in ds Je njeno ljudstvo med najboljšimi bojevniki sveta Ves svet se čudi IlUiftllovičevim gerllcem združeni narodi s ponosom
PROSVRTA
Zakon o mezdah in urah ščiti milijone delavcev
v Office of War Information.
Waahlngton. IX C >
"Demokracija" je- stara beae-
da. '
Marsikdaj pa njen pomen ni jasen. Celo tuk|j v Združenih državah, kjer atoboda in prostost sta tradicionalna in kjer je bil življenaki standard že dolgo najvišji na svetu» ljudje niso povsem razumeli pomena "demokracije". Danes je ta narod idru-žen z mnogimi drugimi v borbi na vsej črti, da se obvaruje ono, kar nazivamo demokracijo, da razširimo in raavtyemo njene korenine širom sveta.
To so lepe beaade ln Izražajo plemenit namen* Poglejmo pa, kaj tiči za besedami — poglejmo praktične, vsakdanje primere a-meriške demokracije, kakor se dejanski udejstvuje. Nekateri primeri demokracije se izražajo v naših zakonih, /ederalni aa* kon pod imenom' Fair Labor Standards Act je dober primer, kajti ta zakon o mezdah ln urah ne pozna omejitve barve, plemena ali vere.
Mehikanski delavci, ki lupijo pecan-orehe v Texasu ln slični italijanski delavci v Chlcagu so občutili koristi tega zakona. Ravnotako so Škandinavski šu-marji v gozdovih severozapada ln grški krznarjl v mestu New Yorku, črni poatrtščki spalnih vozov, nemški ngmeščenci pivovarn v Wisconsinu in Marylandu — ti ln nešteti drugi brez ozira na pleme ali narodnost uživajo enako zaščito pod mezdno-urnim zakonom.
Osnovne določbe tega zakona so enostavne: nameščenci, upo-sleni v meddržavni trgovini oziroma v produkciji blaga za meddržavno trgovino, morajo dobiti, razun ako so izrecno Izvzeti, vsaj 30 centov na uro in za vsako uro čez 40 ur na teden morajo dobiti enkfat in pol toliko,
kolikor doblv nem času.
»ivajo «a (V kak|H
delo v red 40 industrl-
il.i , aasaaaamaBa—Baa—■
polagati z njim, kakor jinr je bilo ljubo. Prinesel pa je drutl-nam več sreče in varnosti. Prispeval je tndi k temu, ds se do-tičnlki postali boljši "vojaki" na produkcijski fronti, v
Mezdno-urni zakon je prišel v veljavo meeeee oktobra 1931 Od tedaj ao se delodajalci in delavci, katerih se ta zakon tiče, boljše spoznali s namenom in delovanjem tega zakona. Mnogo delodajalcev se prostovoljno ravna po določbah minimalne mezde in večje mezde za isredni čas, kajti ljudje posla so se začeli zavedati, da ta zakon ščiti tudi njih pred nečedno konkurenco, ki temelji na nizkih mezdah in dolgih urah.
(Drugi Članek aerije o mesdno-urnem zakonu objavi se v bliš nji bodočnosti.)
Slovenska Narodna Podporna Jacfnota
Chicago. ?i|«wtii
2IST 5S Se. Lawndal* Ava.
GLAVNI
ODBOR
VfB/
VINCENT CAlNIUa. «L | r. A. VIDER. gl. ujaifc.... WILLIAM RUS,
WILLIAM RUS. pomot, ta)______________________--SMI fe-
«muco a. kuhbl. «i hu«n,ih "T s*
URAOUSMSX. Ujnlk bol odd BUT S«.
útnki mUd odd#l -3Ä a*.
PHILIP OODINA. upravitelj |U JOHN MOLBK. urodnik |1mU*
MICHAEL n. KITMER. prvi podpredsednik CAM IL US SARNICK, drug« podpi*d»di»lk
jah je administrator tega zakona odredil višje minimalne urne mezde, 30 do 40 centov na uro, vsled priporočila dotlčnih indu-strialnih odborov).
Zaščita tega zakona velja za kakih 450,000 podjbtlj in skorsj 17,000,000 delsvcev.
Kaj pa pomeni pravzaprav ta zaščita? AH je pomenila le boljše plače ln večji zaslužek za mnogih delavcev? Dandanea, ko se toliko govori o visokih mezdah, bi se zdelo, da delavci tukaj v Ameriki ne potrebujejo več pomoči mczdno-urnqga zakon/ ki ob urni mfzdi 30 centov jamči najmanj $12 na teden za 40 ur d*la. Milijoni delavcev pa nimajo nikake druge zaščite. Na primer v teku leta 1M1, ko se je dobro delalo, se ceni, de je približno 3,000,000 delsvcev dobilo $100,000,000 več plače j L 1940 ln to naravnost mecdno-urnega zakona.
Vsi ti podatki pa le deloma razloie vso stvsr. Nič ne pravijo, kako se je potrošil U de» nar — kako je ta denar prineael boljšo hrano ln boljša oblačila za te delavce in njihove druži ne. Preskrbel je vjč mleka ln svežih zelenjsv. Pomagal je od plačati stare dolgove, zdravnikove račune ln za varovalni neke obroke. Ta denar t gotovini Je bil njihov in 4el so mogli ras-|
Kampanja za preprečen ja požarov .
Office of War Information, Washington, D. C.
WASHINGTON. - Vežbetf civiliste v temeljnih pravilih! sa-moobvarovanja v teku zrafoik napadov je prvotna naloga usada za civilno obrambo (U. S. Office of Civilian Defense). K tej odgovornosti ja predsednik do« dal drugo — one, da se prebivalstvo poduči o nevarnostih ognja, povzročenega vsled nevarnosti ali površnoeti.
Zato bo v tednu, ki ga je predsednik rasgUsU kot "Vieet Prevention Week," namreč od 4. do 10. oktobra, OCD skušala pridobiti sodelovanje vseh meščanskih, bratovakih, delavskih In poslovnih organizacij, naj pomagajo podučevati občinstvo o važnosti bbvarovanja prad ognjem ln njegove kontrole. Le s to združeno pozornostjo ln nsporom smemo ml, kot bojujoče se ljudstvo, upati, da čimo požare ognje, in ovirajo vojno produ
Požari ne unlčujfjo le življenja in lastnine, temveč uničujejo tudi Čas — Čas v smislu isgu-be dela v uničenih tovarnah, čaa izgubljen za poeekanje gozdov, ki bi nas zalagali k lesom, čaa izgubljen za popravke.
Vsakdo, ki pomaga znlftatl izgube in zamude Čaaa vsled ognja, naj stori troje:
1. Paal doma na člstoto ln dobro gospodinjstvo.
JOS CULKAR. prvo okratj*.
JAMES ItAOUCM. drugo oRrt*}«...........
RAYMOND TRAVNIK. tr»U« ok**)o JOHN SPILLER. «»trlo okrotj«---------
URŠULA AJflU«)£l< H. pote oktalj« EDWARD TOMS1C. tasta
SIST a». Lawndala Avo.. Chicago. QL
Lawndal« Aw. Chle«go, ni Lawndal« Ava.. Chtoago. Ill Lawndal« Ava, C h loafu, 111 Lawnd*l« Ava.. Chicago, Hl 8a Lawadata Av«.. Chic«». I1L Hu Lawndal« Av«. Chicago. III.
m K URtvanal. Pa St. CtovcUml. Ohio
«IV Woodland Av«.. ¿«.tm.town. Pa
-----------JL D. No. L Oakgala. Pa
S Mlddtopointa. Doartora, Mich.
. 411 PM¿" St ! Evvlalh.^ten m W. Tth SU Watoanburg, Cala
MATH PSTROVIOU vincent CAINXAR P. A. vider______
Ihr k o a. kuhel
1ACOR KUl'AN
DONALD 1. LO TEICH
Rudolph Liaat__
Mil a«. Lawn.Ule AW, 1«0 So. Lombard Ava ,
---m a. mat at. cwwiaae. om«
r mv So. Lawndal« Aw.. Chicago, IQ. WW aa. Lawndal« Aw., Chtaaga. 111.
IU. III.
TrumSuU Ava. Chleaga IU. .»0 E MOth St. Ci«v«Und. O.
ANTON SHU LAR, PRANK VRATA I1UÍNX BARRI* ANoams VSMUON. 4. josepnaomcočnlk
ATA rich
wEBZZ-
Bos IT, Anas. Kanaaa.
---—SIS T«n«r St., Lua«rn«. P«.
.....1*11 Muakoka Aw.. O»wlanC Ohio
Pa
I^ANK EAITE. pr#d^dnlk MILAN MEDVESEK____
ANDREW ORUM
nem oup..
TOB Poroat Av»., B. lIBUt strwt CtawlanC Ohio
01 So Lawn da la Aw., Chloaa«. UL IMS Arcad« Aw., CMwtand. Oblo
MALOAI
Jll
I VMS
Snogan, D«tWlt «.. Claran gao Milla,
OÉUa Mlrh la. IU
,J9 WaaU los Aw, Paru, III.
2.	Ravnaj s« na delu po vseh varnostnih prayillh.
3.	Nauči se,> predno nezgoda nastane, kako se ogenj kontrolira, pa naj iibruhnd doma ali na delu.
i	"t"T
, da prepre-kl ogrožajo I
dukcljo.
kot vsled
ROJAKI SLOVENCI—
RELIANCE FEDERAL SAVING» * LOAN ASt'N Vam naananja, d« poselujeaao denar na prve hipoteke (First Merlgages) ped najboljšimi pogoji in peed vsem. PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na sapadnl strani maata Chloaga.
V alušaju. da rabile denar sa posojilo, obrnile se na aal urad. kateri aluil v polno ssdovoUetve slovenskega nereda fte nad 94 let.
nalem podjetju.
LEO JURJOVEC Sr.. pradsedalk
I'
reliance federal savings A loan association
IHM WEIT CERMAK ROAD, OHKAOO, ILL. • CAN«1 MM
Vaši električni konopci so dragoceni
Ríipll'*
Električni konopci to večinoma narejeni U bakra I» oviti s gumljem — dveh materija-lov, ki sta telo v popreševanju v teh dneht PreiSčite konopce na ttairjn domu po temu navodilu. Pazile, da vam usdrše čimdalj, so narejeni v ta namen.
KAKO OHHAHITE KOMOPEC
ZA DAUll
OBSTOJ
Navadno so trija vsroki. ki obtfajno povsročajo hitro obrabo konopca; M so:
I, tmomirt. Kadar JemljH» v #n vaš StokUilni kooopac, ne vleaUa sa kenop*" * »oko isdarit« «llkaiRgL Pasi ta, da se ken«!*" na ivije ali sa-vosila. Kadar ni v rabi, g«	ne primeran
obateislk In pazila, da na bo «i«traga «vitka.
KJE JE KAJTI POSKOOOVAKJE NA KOKOFCÜ
1 VKOÓIMA. Drtitg koru^ prerf od radiatorjav ie pvnlh savi Celo diiektna svatloU solnea okradla tivl)an>« gumija v kow/pcu.
Na dopust tu- da M aa alaktrttni 6a ravno so i »umitem ovIU s časoma viesa>o vlago.
Konopci na bitnih opravah ie kal radi pokvarijo in israbijo poiag vtikalnika. Um kjer Ja vdat v opravo ln ob spoJUnt-ku, Piaglajts konopce vetih «vatilk.	' «I
KAJ STORITI S POSKODOVAJVVM KOWOPCEM
NUtdar na odjavila poikode v a naga konopce •« pf*d oéi. tam vae ga UkaJ popravite. Ako ntota uvarjant, da ga lahko aami popravile tadaj poklu it« frifkt*Car)a. On običajno najvačkraS uporabi večji dal »Uraga konopca.
Na sah leve Indijcev pe "politike trde poeti.'
ta
da
IndUe le AnglUa edgeeerUa pekasale. kake psUeUa raasaala a
Id aa ae sferaK v proti aeetactll vedttellee fi
la tragedlle v ilea nil
dan ao diia- na ta svoje
PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS
PB08VETA
MALI LJUDJE
HILAN PUGKU

(Se nadaljuje.)
PISMOUK
Zdaj je urednik nenadoma privzdignil desno roko, uprl rdeči svinčnik v rokopie ln — profesor se je naglo dvignil in razprl oči — napravil iz čisto pravilnega in umestnega podpičja dvopičje. Pri tem ni črhnil besede, položil roko nazaj k robu in čital dalje. Profesorju je zardelo levo uho, kakor bi ga zavil v škrlat. Na čelu nad desnim očesom se je pojavila naenkrat ostro in trpka zareza, ki je dozdaj sploh nI bilo opaziti. -
Urednik je zopet dvignil svinčnik ln ga mahoma zapičll v rokopis. Profesor se je vzpel še vile, život se mu je stegnil kvišku, kakor bi bil iz gumija, rame so se dvignile skoro do srede glave. Urednik je napravil iz vejice piko, prečrtal "in", pa pričel naslednjo besedo z veliko začetnico.
Tiste kapljice krvi, ki so se bile pokazale pod profesorjevo kožo med prvimi sivimi kocinami pod očmi, so se povečale in nekako razlezle po žilicah, ki so se predle dalje proti nosu kakor rdeča pajčevlna. Konec nosa je bil zlasti gosto preprežen in skoro popolnoma rdeč. Tudi desno uho se je pričelo razgrevati.
Urednik je obrnil zadnji list, pa zopet nepričakovano zabodel svoj rdeči svinčnik v rokopis. V drugo je napravil iz vejice piko, prečrtal besedico "ker" in napravil iz odločno pra-, vilnega ozlralnega stavka glavni stavek. Nastopni besedi je zapisal z veliko začetnico.
Profesorju je bilo v tistem trenotku, kakor bi ga oblili s kropom. lesene mu je skočila na vsaki strani palec debela črna žila, ves obraz so razrile čmerne brazde, oba ulesa sta žarela kakor v ognju, obe rami sta peli obenem navzdol in pokazal se je tenek in nenavadno dolg vrat, kakor zvezan iz trdih in rjavih žil.
Mahoma je vctal, strgal rokopis izpred urednika, zgrabil klobuk in hlastno odhitel iz stanovanja.
IL	^
To se je zgodilo favno nekako okoli pete ure popoldne. Vladimir je bil že prilel iz iole in hodil po sosednji sobi, jurist Dragotin je igral klavir in teta Agata je žvenkljala v kuhinji z žlicami in pripravljala kavo. Profesor Sčeti-nar je pri svojem odhodu glasno loputal z vrati, vsi ljudje v stanovanju so ga čull, prišli v gospodarjevo sobo ln. izpraševali po vzroku.
"Ali sta se skregala?" je vprašal Vladimir nekoliko zasmehljlvo, kakor je nsjrajši govoril.
"AU je kaj narobe?" je vprašal navdušeno jurist ln teta Agata je po priznani ženaki skrbnosti sklenile roke: "Za božjo voljo, Anton, kaj pa sta imela? Drugače lasi kakor senca po ulicah, zdaj pa je planil skozi vrsta in bežal po stopnicah kakor vihar. Glejte, tole rokavico je Izgubili"
. Teta privleče Iz žepa staro rokavico in sama in Vladimir in Drsgotin, vsi jo ogledujejo.
"Postarana rokavica!" se smehlja Vladimir. "Mislim, da bi jo bilo treba pred eventuelno porabo razkužiti zavoljo slovnlških bacilov!"
Dragotin se zasmeje, teta Agsta ne čuje ničesar, v brau gleda, ki aedl na stolu za svojo mizo obrnjen po sobi, ln živahno izprašuje. "Oh, Anton, povej nam no, povej, kaj sU si skočila v lase?"
"Saj jih nobeden nič nima!" doda Vladimir, "Sicer pa k stvari, torej kaj je bilo?"
"Norec!" brusne gospod Anton in še vedno globoko sope. "Najkrajše povedano: popoln no-
rec. Ta slovniška čreva mi prinaša, jaz pa naj jih objavljam, pa pitam svoje čitalce hočeš nočeš z njimi. Kaj pa še, sakrament, le pripravi se! Kaj misli, da je moje potrpljenje kakšna zastarana trakulja, kakšen zajček za zdravniške eksperimente, kaj? Ne boš, za vraga da ne! Nej te odnese satani"
"Pa kako je bilo?" se zanima Dragotin.
"Kako je bilo!" se jezi urednik. "Takole, na: On, suhi Ščetinar, pride, sede, mrmlja nekaj, pa začne vleči iz žepe papirnata slovniška čreva. On: tiskaj takoj! Jaz: je že vse v tiskarni. Prepozno! On žužnja: zapostavljajo me, prezirajo, drugo rinejo naprej in tako. Jaz: daj sem, strela jasna, molči samo, pa bom takoj odnesel v tiskarno!! Prične» tako čitati, pa naletim na stavke, ki se Vlečejo kakor romanje v sveto deželo. Napravim tu piko, tam podpičje, pričnem z veliko začetnico, pa ti ta suša naenkrat poskoči, kar takole na lepem ti odleti s stola kakor žoga, zgrabi rokopis in zleti skozi vrata. Znorel je, satan me hlastni, če sem rekel napak!"
"Nori, nori!" pravi važno Dragotin. Vladimir vso stvar vidno manj uvaiuje, na zofo sede, nasloni se nazaj in posmehljava: "Pa bi mu bili natisnili!"-pristavlja. "Zdajle je ravno primerna prilika! Rekli bi bili: "Na, ljuba duša, za poročno darilo ti natisnem vse, kar za ta mesec prineseš."
"Saj sem hotel!" sope gospodar. "AU tiste stavke sem moral popraviti. Kaj je Večnost proti njim?! Petelinov vidihljaj, prokleto! Nočem lagati, ali čitalec umrje, predno pride do konca. Sape mu zmanjka, pa se zaduši. Tri sto strel naj me osmodi, če ni resnica!"
"Ali za božjo voljo, Anton," toži teta, "kaj bo pa doma počel? Ali se ti nič ne smili gospa Ana in gospodična Marica, ki je že skoro naša? Nisi prav napravil, Anton, saj si jako prebrisan, to pot pa le nisi prave pogodil!* ' "Kaj pa bi bil napravil?" vprašuje jezno gospodar. "Kaj naj bi ga bil za gleženj ujel, ko je švignil skozi vrata? Kaj nisem tudi jaz profesor v pokoju, pa ne norim kakor on! Da bi mu dal satan babje pšeno zobati, strela jasna!"
"I, veste kaj!" misli Vladimir, vi ste malo prehudi, on pa je malo preslten. Vsak je na svoj način star!"
"Kajpada, glej ga!" se prepira gospod Anton. "Kdo pa je odgovoren za list, ali ti, ali jaz, ali on, gospod dolgočasnež Sčetinar, to bi rad vedel! Če je kaj narobe, pa vse po meni pade! Kdo pa je urednik, se vpraša, pa smo skupaj V'
"Oh, Anton, to si pa prav zares narobe na« pravil!" potoži teta Agata. "Vidiš, gospodična Marica je nevesta našega Vladlmlrja, Bog ve, kako bo ln sam Bog daj, da bi bilo dobro!"
"Kako bo, kako bo!" ponavlja urednik ln mrmra predse. "Ce misliš na tisto svatbo, no, manjka se žensk, kakor mravljincev jih je, posebno še nevest, kakor egiptovskih kobilic .. ."
"No, no!" ga opozori Vladimir. "Le počasi. Takole čisto po vaše tudi ne pojde!"
"Kaj pa ste prišli nadme?" se naenkrat raz-kači gospodar, vstane in je rdeč kakor puran. "Kar poberite se, odkoder ste se natepli v mojo sobo! Vsak po svojih poslih, kar naprej!"
Agata ln Vladimir odhajata, Dragotin pa zaostane ln reče: "Oče, moja častna beseda, jaz se potegnem zate!"
"TI se potegni za svoj nos, Dragotin!" odgovori urednik, primt za kljuko ln zapira vrata za njim: "Izgubi se, marš! Sapramenski krokodili, vrag in satan . .
(Dalj« prihodnjič.)
Spaatz' Sister Joins WAACS
Črtice o burji
Dr. Hlnko Dolenec (Nadaljevanje.)
Imel bi doeti gradiva, ko bi hotel naštevati vae silovitosti, s katerimi se Je Izkazala burja na Izcrcah ln naprej doli proti Vipavi. Pravim, da ne pomnim pogovora o burji po Vipavski dolini, da ne bi bili prišli na vrelo dogodki na teh krajih in v novejšem čaau tudi na preeeka ni cesti. To metlo je naatalo, ko ao državno cesto od Šentvida na-v*gor preložili bolt pod Nanos in s tem lep del Vtbavske doline odtegnili prometu.
Pravijo, ds izgovor je dober, makar če je leskov, in to si mora v »a k misliti, ko sliši, ds se je to rgodilo iz strateglčnih ozlrov in m* zato ni izpeljala nova cesta od Lozic naprej čez Crabne ln da Ije proti vrhu. Stara ceeta bi bila s to progo še veljala do lx>-zic, šla bt bila od tam naprej tu di fce po obljudenih krajih in se ognila strašni samoti, dolgi na-petoati in veliki ncvarnotel pred burjo, ki obstoji sedaj na kani cesti bolj nego kjerkoli do Vipave
m
Menim, da cesti s Turjaka do-gortce ln od Čuka itvida ostaneta nelz
=
U do Plia ve doli do &ent
brlanl pegi lzdelovateljev cest devetnajstega stoletja. Predno me spremi čitatclj po tej cesti doli, da mu povem o vsakem najbolj markantnih mest dogod->!ce, posežem dalje nazaj, ko Je bila Še stara cesta čez strmi kle-nec Rebrn Ice.
Na Razdrto je prihajal eska-dron huzarjev ln po kratkem počitku se Je odpravljal naprej »roti Laškemu, torej proti Vipavski dolini. Svarili ao na Razdrtem poveljnika, naj ne gredo naprej v dolino pri taki burji, ki e tiatega dne vihrala. Poaebno tedanji župan, lz francoske dobe odlikovani Kavčič, je imel pogum, poveljnika oposoritl na njegovo odgovornoat. Poveljnik je pikro izrazil proti avartlcu ln doatavll, da ga nI vremena ln poaebno ne aape, da bi husarje pristavila.
Odjahall so, ln še predno ao bili na Lozlcah, ata ae dva hu-zarja poneerečtla. V Ajdovščino, kjer eo Imeli postajo, jih Je prišlo še ne polovica in v Gori co pa le krdelce, večinoma brez vsake oprave. Tem ao ae »čaka vali cele tri tedne, predno ao dospeli se njimi izgubljenci s konji ln bres konj ln dokler so za njimi pripeljali pogubljeno opra vo. katere at je nabralo po doli nI štirinajst vo* Dostikrat poslušal v zimskih večerih po-
sameznosti tega marša, žal, da jih ne pomnim več. Meni ln še sploh med ljudstvom je pa osta lo to v af>omtnu, da pogubljenih reči s ostanki razbitih voz eska drona se je naložilo štirinajst vo».
Carl
antra la aa a m«»bereíü>* W AACg in PM^pkials . Leaver. S7, of Gilberten«,
commander ef the U. 8. Air Force to England. Lieut Cd.
5.	»II
«, commander of —---— - - , - ..
Frederick gtktenfeld la adminiaterin* the oath
žem, tedaj postane nepremagljiva. Na Zingarici se cesta lomi med Pivko in Vipavo. Vsaj med navadnim svetom to velja in sleherni Vipavec bo rekel, da je na Pivki, ko prekorači Žingarico.
Ta preval ceste je znamenit tudi radi tega, ker se na njem voda cedi med Črnim in Jadranskim morjem, enako kakor vrhu Smolevega na Tržaški cesti, kjer se prevegne proti Senožečam. 2ingarica je pri hudi burji, spojeni r metežem, nepremagljiva.
Rajni Baje z Razdrtega, svoje-Časnl orjak, ki je pred nekimi leti preminil v štiriinosemdese-tem letu svoje dobe, ta mi je večkrat kazal mesto, kakih petdeset korakov pod vrhdm Žinga-rice, kjer sa se on in pokojni Klanfar, tudi korenjak iz iste vasi, ki je učakal devetdeseto leto, morala vrniti v Vipavsko dolino, dasi sta bila oddaljena od Razdrtega le šepobrih pet minut hoje. Nista rapgl* zmagati čez vrh, toliko snega je bilo nane-senega in s tako silo sta se burja ln sneg vanju zaganjala. 2e stari mož je postal ves živahen, ako se mu je oporekalo, da ne govori stine, in se skliceval na pričo v Žvanutovi gostilni, ki je prvi v Vipavski dolini in v katero sta se on in Klan&r vrnila po hudem trpežu.
Na Čuku se pričenja nova, v Vipavsko dolino izpeljana državna cesta. Pod šumljakom, primerno sredi pota med Razdrtim in Šentvidom, se nahaja presekana cesta. Ime odtod, ker se je vogal, okrog katerega je izpeljana cesta, presekal, češ, da se bo skozi presek vozilo pri hudi burji, ki tukaj razsaja kakor ne celem klancu. .
Med silno dosti budalostmi, ki ae nahajajo na tej cesti, je ta presek, bi r^kel "triurni", kajti pri hudi burji drevi ravno skozi U presek Uka moč, da niti človek ne preleze skozi, kako pa naj pride voz. Omenjam ta kraj, ker Ima, dasi ne dolgo obstoječ, precej nezgod na rovašu
Kot komičen prizor naj navedem popotovanje majhnega cirkusa. Ni *e dal pristaviti na Razdrtem in tudi ta svarila lz doline gori došlih ljudi se ni zmenil, ampak liki pogumni huzarji
PETEK, 9. OKTnppfl
j.
brez skrbi, da jim kdo drug, ako ne burja, kak zaboj odnese. Pri burji je zelo pravilno, da vse priklenjeno, privezano, sploh zavarovano. Ako ti vzame klobuk in si tako srečen, da ga še enkrat v roko dobiš/dobro ga poprimi, da se ti ne dogodi, kakor se je že meni in marsikomu drugemu, namreč da ti burja klobuk iz roke izpuli in ga potem nikoli več ne vidiš. Sploh pe si ni misliti klobuka, ki bi bil tako točno ob glavi narejen, da bi pri burji neprivezan z ruto ostal na glavi. Se nizka kapa ni prav varna, klobuk boš pa malokdaj videl na hudi burji, ne da bi ga tiščala čez glavo ruta, ki je pod brado na trdo zavezana.
Dandanes po naši deželi ni več posebne razlike v noši. Sej mar j i ponajveč oblačijo ljudi in ti ma lo ločijo posamezne kraje. Nekdaj—in ni dolgo tega—je bilo to drugače. Vipavci so se še dolgo držali domačega sukna in v domači dolgi haljini je priropo-tal z burje v vežo in si tam otepal čevlje, ako je nanašala sneg, ni navadno s klobukom v roki pristopil k ognjišču, po katerem
m okrog katerega so se preje fc
šli ze greli.	j
(Konec prihodnjič.)
Na Razdrtem ni burja še prehuda, ali da je spojena z mete-1 se je pomikel na treh vozeh v
Vipavsko dolino. Njemu se je pridružil popolnoma hrom mož ki je imel na štirih kolescih zelen, že razsut zaboj, v katerem je tičal sam in opica. Vlekel je to konjiček tako reven in sestradan, kakršnega še nisem videl Čud^sno je bilo že to, da je te cela karavana srečno prišla do Šumljaka. Tam so cirkusov! eksperti spoznali, da okoli vogla na presekani cesti ne pridejo Izpregli so torej konje, poprej pa še vozove na kraju ceste z vrv mi navezali na drevje in se umaknili z lepo Olimpijo na Lo-zlce. Popotnik z opico se pa ni pristavil in na voglu pod presekom je treščilo voziček z zabojem ob cestni zid in zasulo človeka in žival z deskami. Sele po hUdem naporu so mogli cestniki hromega človeka rešiti, kajti opica ni dala do voza. Žive ostanke tega v resnici drznega podjetja je dobilo župansvo v preskrbo lestni ostanki so pa bili še precej časa na cesti. Olimpija je čez dva dni že nastopila v Vipavskem trgu in je bila ne malo razžaljena, ko ji je nekdo povedal, da jo v Ljubljani poznajo za Francko.
Od presekane ceste do Izerc je še dosti mest, na katerih pri hudi burji nista varna ne človek ne vprega. Vendar se je nadejati, da /pride, kdor je srečno prestal presekano cesto, tudi še do Izerc, seveda pod vselej veljavnim pogojem, da burja enako razsaja po dolini kakor vifce gori in po rebrih.
O tem bi bilo dosti povedati, ali jaz se v take podrobnosti ne morem spuščati, ker bi bil to bolj predmet strokovnjaka nego pripovedovalca. Torej od Izerc naprej pa primerno do Loške ceste se kar vrstijo opasna mesta.
Posebno hud je tudi ovinek pri Uršičevi ogradi. Tega imajo gotovo še v spominu ljubljanski kramarji, ki so se pred nekimi leti vračali z vipavskega semnja. Oba voza jim je obrnilo. Morali so dobre pol ure peš do Šentvida po pomoč. Pomoč je prišla. Najboljši junaki so pri peljali še tretji voz, da bi se bilo prekladalo in laže vzdigOvalo. Zaman! Ničesar niso opravili. Z verigami so priklenili vozove k drevju ob cesti in tri dni so kramarji dobro živeli .v Šentvidu
Trinerjevo grenko vino •e zopet prodaja v 18 unčniii steklenicah
Prihajamo pred vaa z veaelo novico: Trinerjevo grenko vino, zanesljiva zmea za želodec in milo odvajalno aredstvo, ae Je povrnilo v avoji originalni 18 unčni ateklenlci, kar veliko pomeni v teh čaaih ko ao cene vaem atvarem zvišane. Tr%»erjevo grenko vino vživa avojo popolno zaupanje med tiaoče družinami in se daj, ko niu je pridjana še nova pri-met Vitamin B-l, Je veliko bolj efek tivno in izboljšano za vaš apetit in za prebavo. Vsak boljši lekarnar ima na prodaj Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l. Ako ga ne morete dobiti v vaši aoteščini, teda, pošljite $1.25 ali $6.50 na Jot. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chica-go, 111., in pobili bodete eno ali pa šeat steklenic Trinerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l poštnine prosto.	—(Adv.)
rfV^DiA , r^HiNE ^ACTICE
ft y
^ to. 8
JH i /iti,
mm j J/i
*Wg f fifi
mâ ff\* /p
the; new
encyclopedia 0] machine SHOP practice
GEORGE W. BARNWELL Tnatlhite ef Technology v anglettii
lplaal ananl profesor na Stevev
Podlago za mehanično znanje i morete dobiti a knjigo NEW Q CYCLOPEDIA OP MACHINE SHO PRACTICE (v angleščini). Ta veli! knjiga popiauje ln v slikah pokaj temeljna dala mehanike. Razloži vi natanko, kar mora znati najbolj mehanik; pojaanjuje vporabo vsaki ga ttroja, orodja in meril. Pouči vi kako je freba vporabiti načrte (bli prints) ter vam tudi daje mnogo n čunakih tabel, da morete pospei tvoje delo. Ne glede na to, ali a šele početnik, vam bo ta knjiga ze korletna ln mnogo potrebna.—101 allk ln rlab. 570 strani, trdo veze knjiga atane SAMO $1.88.-Pošta no plačamo mi. Naročite pri KNJ GARNI SLOVENIC PUBLISH» COMPANY, 116 West 18th SI NEW YORK.—Zaloga ni velik Naročite to važno knjigo ie dam
Agi tirajte za Proa veto!
TISKARNA S.N.P.J.
aprejema vsa
v tiskarsko obrt spadajoča dola
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
i if . *, ''-V ¡'..Iv. ''j*	• •••«'* '¿j^ffifcu^K¿fc*" TMralffif1 • jfng** K T"" *
... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrata
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2857-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago. IUlnola TEL. ROCKWELL 4S04
		• » WE SPENT ON FOOD IN AUGUST 193! WE NAVE TO PAY NOW:.				
	A®	fwT	_	SI*		
		HÖ aunan	MB AVA			
	I I A ®	seaa	u.	$1.47	g 1 Hfl 1 «aírate s« »t	NI
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklepa lt redne konvencija te lahke naroči na llat Prosveto la prišteje eden. dva. trt. štiri ali pet članov U ena družine k eni nsroč-nlnL Llat Preeveta atane ae vte enako, aa član» ali nečlana M.00 «a eno letne naročnino. Ker pe členi ša plačalo prt aeeementu SIJI» tednik, ae jim le prišteje k naročnlnL Tete) sedaj nI vtroka reči. da Je llat predrag sa člane SNPJ. Llat Pfeaveta Je vaša lastnina ia gotovo Ja v vsaki družini nekdo. Id hI red šUal llat vsak dan.
Pojasnilo»-Vselel kakor hitro kateri teh članov preneha biti iljn SNPJ. ali če ae preseli proč od družine ln bo zahteval aam svoj h* tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako skupne naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravnlštvu ii«u, ln obenem doplačati dotično vaoto liatu Protveta. Ako trg» ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vaoto naročniicu.
Cena liatu Preeveta Jet Ea Zdrvi, dršaveln Kanado $4 00 Sa Cleero ln Chlcago Je $7-* 1 tednik ln________4 JO 1 tednik In---- J ]J
m
tn
IM
Za Evropo Je____
spodnji kupon, priložila v pismu In al naročila
rjs ali llat. Id Je vtša lestai"*-
PROSVETA. SMP J. tS57 So. Lawndale Ave. Chítate, m.
Prtloêene pošiljam
L
aa Uet Pros vato vsoto $
ČL
članov meje
S.___
In «e pripišite k asojl
________ČL
4. i.
ČL ČL _ČL
•4 1.*»
-----------------
IL-------'
AL--------
«L---------