ALEKSANDER A 13, 66310 IZOLA W/V]C\^ MAIDB SLEKOVEC NAZORJEVA 13, ’ 'Kako to, da lučk še ni, zakaj naše mesto še ni osvetljeno, kaj moramo biti tudi v lem vedno zadnji ?” Takšna in podobna vprašanja je slišati tc dni pri listih, ki si v večernih urah upajo po ulicah starega mesta. In res je podoba Izole pred montažo novonaročene osvetlitve mrtvaško, zastrašujoče, morbidno grozljivo. Mestna razsvetljava gori le na pol, luči so kot brljivke, po ulicah se sprehaja strah. Vseh odgovorov na našteta vprašanja ne vemo, nekaj pa le: V proročunu je bilo za dogajanje v decembru mesecu planiranih 650.000 SIT. Od teh sredstev bi se za kulturo namenilo nekako polovico, četrtina bi šla za osvetlitev mesta ( s stroški uporabe razsvetljave v lasti Turističnega društva-v nadaljevanju stara razsvetljava, elektrike in montaže kabla), in nekaj bi se porabilo za akcijo December v Izoli. Pred Miklavžem je bilo vse pripravljeno za montažo luči v starem mestu. Pod vse imamo v mislih predvsem montažerja, manjkala pa je naročilnica občine za uporabo stare razsvetljave in za delo (montaža in demontaža, po predračunu nekaj več kot 90.000 SIT). Na občini ni bilo vira za kritje teh stroškov, ker so bila vsa sredstva planirana in razporejena za nakup nove osvetlitve, ki bo montirana konec tega tedna. Ker turistično društvo ne preda stare razsvetljave brez zagotovila o zamenjavi žarnic itd. in ker montažerja nista bela pripravljena zastonj delali je osvetlitev pred Miklavžem propadla. Ko pa je pred dnevi občinske može zapeljala pol v Ljubljano, je ob pogledu na okrašeno prestolnico hitro padla odločitev, da je treba osvetliti tudi naše mesto. In prav na hi tro sta bili napisani dve naročilnici (ena za žarnice in ena za delo montažerjev). Pa, kol kaže, spet ne bo nič, saj se je za delo predvidenih 60.000 SIT in za ta denar montažerja še nista potrdila, da bosta delo tudi opravila. Sam bog ve, kako se bodo stvari razpletle, bi rekli nekateri. Pa ne ve niti bog, sicer njegovi podaniki ne bi bili v takšnih skrbeh, kdo jim bo priključil zvezdo, ki sojo izdelali, da bi zasvetila na vrhu zvonika Sv. Mavra. Danilo Markočič NAROČNIŠKO LETO 1994 A li ste se že odločili, da v letu 1994 postanete naš naročnik? Če se še odločate upoštevajte tek nekaj kratkih nasvetov: 1. Mandrač bo še naprej tednik, naročniki ga bodo prejemali po pošti, še vedno pa bodo tudi brezplačni izvodi za tiste, ki si naročnine ne morejo privoščiti. 2. Na Mandrač se lahko naročite tako, da izpolnete položnico, ki ste jo morda dobili v časopisu ali pa jo dobite na banki ali pošti. Vaše je le, da vpišete vaš naslov, naročniško obdobje (pòi leta 800 SIT, eno leto 1.500 SIT) in pripišete naš naslov: Graffit d.o.o., Izola, številka žiro računa: 51430-60118701. 3 Med tiste, ki se boste naročili do 31. 12. bomo izžrebali trideset vstopnic za turistično potovanje v neznano. 4. Mandrač ni nikoli dobil nikakršne podpore, razen tiste, ki mu jo dajete vi, bralci in posebej naročniki. Zato si tudi želimo, da bi nam ostali zvesti tudi v letu 1994. i Carinski pomol v Izoli še vedno sameva in čaka na popravilo, Čakamo tudi Izolani, v upanju da bo do nove turistične sezone, do velikonočnih praznikov že nared za privez ladij. Do takrat pa lahko le obujamo ob pogledu na razglednico ) spomine, na čase, ko nam je pomol prinašal ugled in zaslužek. * i. tri * it foto Orlando Zimski navdihi Cukrov Gojka PTT’s NOT DEAD - cogito ergo scrivum Rubrika PTT’S NOT DEAD je namenjena pisanim odgovorom na posamezne članke v Mandraču, ter izražanju mnen j in stališč bralcev Mandrača do posameznih dogodkov v naši občini in širše. Po sklepu časopisnega sveta lahko objavljamo le podpisa na pisma, dolga največ 40 vrstic. Po sklepu uredništva lahko objavljamo tudi daljša pisma, vendar s posebnim nadnaslovom ali pripisom. TRG 22. JULIJA JAVNO VPRAŠANJE Podpisani stanovalci oziroma najemniki poslovnih prostorov na Trgu 22. julija zastavljamo javno vprašanje v zvezi z obnovitvenimi deli na tem lepem izolskem trgu. Z zadovoljstvom smo pospremili začetek obnovitvenih del na Manziolijevi palači, manj zadovoljni smo bili, ko so si gradbinci privoščili ograditi kar polovico trga in še najmanj zadovoljni smo zdaj, ko gradbišče miruje že več kot leto dni. Sprašujemo: Kaj se dogaja z obnovo Man-ziolijeve palače, oziroma, doklej bosta Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ali gradbeno podjetje skladiščila zidarski oder ob Manziolijevi hiši in brezplačno zasedala pol trga javne površine. Mimogrede: Alije občina Izola poskrbela za svojo lastnino v Manziolijevi hiši ali pa tako brezmejno zaupa delavcem Zavoda, da ne opravi niti osnovnega popisa stvari v stavbi. Zaradi slabih izkušenj z jezo sprejemamo tudi sklep o začetku obnovitvenih del na cerkvi Marije Alictskc. Seveda ne nasprotujemo obnovi, nasprotujemo pa obnovi takšne vrste, kot se dogaja na Manziolijevi palači. V ponedeljek so že začeli dovažati material za nov gradbeni oder, ki bo postavljen okrog cerkve. Na ta način bodo zasedli še drugo polovico trga in ga dejansko povsem zaprli. Ob tem pa vemo, da denarja za obnovo cerkve ni, ampak je le denar za popravilo strehe. Ali smo torej obsojeni na to, da bomo živeli in obratovali sredi gradbišča, skrili od ljudi in sredi svinjarije, ki jo takšna gradbišča puščajo ob sebi. V dokaz je smetišče, ki je zraslo ob sedanjem gradbišču pri Manziolijevi palači. Ob vsem tem pa je to območje ocenjeno kot območje prvega razreda, kar seveda pomeni višje najemnine in tako naprej. Ali bo izvršni svet poskrbel za vsaj pošteno ovrednotenje našega sedanjega položaja. Nismo seznanjeni s projekti obnove Man-ziolijeve palače in cerkve Marije Alietske, čeprav bi verjetno lahko hili. Zato zahtevamo, da se investitorji posvetujejo oziroma dogovorijo tudi z nami, sicer bomo s protestno akcijo onemogočili svojevoljno poseganje v javne površine Trga 22. julija. Izola, 13.12.1993 Sledijo podpisi DRAGA MARINKA BOŽIČ ! Priznati moram, da ste v zadnjem času uspeli v meni spodbuditi globoke občitke nostalgije. Domotožje do včerajšnje preteklosti, ko sem si kratil čas s prebiranjem vaših faksimirnih sporočil. Le ta so mi dajala vedeti, da le nisem bil edini romantični potepajoči se vitez, kije obzirno izzival boj z mlini na veter. Zahvaljujoč vašemu ponovnemu oglašanju se danes počutim pomirjenega. Vem, da nisem edini, ki zavrača tisti zmazek, ki bi ga mnogi želeli vsiliti naši lepi Izoli. Dovolj nam je nostalgikov realnega socializma! Dovolj nam je fanatikov boljševizma! To so tisti mlini na veter, proti katerimi se moramo združ- S KOR A J KOT HUMORESKA Izola- GOLI OTOK! no boriti z obnovljenim donkihotskim vzdušjem. Izola mora biti proglašena za blaženo. Izola mora dalje globoko spati Zato Marina ne sme obstajati. Mi smo proglašeni ljubitelji ekologije čistega zraka... Če dobro razmislim, tisti nesrečneži, ki toliko podpirajo Marino bi nam želeli celo kanalizacijo speljati iz zaliva. Želijo nam odvzeti eno tistih reči, do katerih smo popkovno in zgodovinsko vezani. Celo problem šole bi radi razrešili. Saj to je višek! Draga Marinka Božič, le vztrajajte, ne dajte se! Ne bi si želel, da bi bodoče generacije obiskovale pouk samo dopoldne. Ali, da bi jim kratili užitek plavanja po cesti po neurju, ali še, da bi izginila blaženost dišav iz, od nas ljubljenega morja. Z globokim spoštovanjem Gianfranco Silian Izola — Isola, pomeni otok, ker je mesto Izola resnično nekoč stalo na otoku. Sedaj, ko je postala moda, da spet menjamo imena mest, krajev, ulic, in trgov predlagam, da se Izola — Isola preimenuje v OTOK — ISOLA. Zelo znani arhitekt je Izolo že preimenoval v taborišče, če je tako, bi upravičeno Izolo - Isolo imenovali, kar GOLI OTOK . Ce bi bil na njegovem mestu bi se potrudil in izkopal rov pod taboriščem in za vedno pobegnil v neznano smer in tam vpil: Naj živi svobodna Izola! V zvezi s taboriščem pa mi predvsem ni jasno, ali je arhitekt ujetnik v taborišču, ali pa predsednik porote — sodišča, ki zaseda na tržnici in v gostinskih lokalih, kjer tudi zbira podpise zapornikov. Razumljivo je, da sodišče ima pravico obtožiti in obsoditi posameznike, da so nam ukradli kar 50 ha naše zemlje. Kaj pa, če so prav ti ljudje tisti, ki hočejo našemu GOLEMU OTOKU obuti copate, da taborlšniki še naprej ne bi hodili goli in bosi. D E M A G O G 1 J A, ki ji ni primera! S čim je še lažje ljudi prepričati in jih zavesti kot s tem, da trdiš, dajimje nekdo ukradel njihovo lastno zemljo. Če bi prišel na moj vrt nekdo in mi ukradel samo en cm zemlje bi takoj organiziral kmečki punt. Pograbil bi vile in šel v boj za staro pravdo! Omenjeni arhitekt pa jc taboriščnike obtožil, da so ukradli, kar 50 ha naše zemlje. Iz Ljubljane je poklical gospode, ki nam niso pobrali samo zemljo, ampak vse kar smo imeli: tovarne, delovna mesta, ribištvo itd. Marina, Marina — o mia bella mora, si še vedno brez vapora! Marina, Marina jc res črna deklica za vse! Vsak v njo rad se vtika, zaradi tega je odšla že marsikatera flika. Okrog te uboge Marinc se ves svet vrti. No, prav na Marini je gospod arhitekt, uspel razgrniti svojo mrežo demagogije. Prepričal je nekatere gostinec in tudi branjevke na tržnici, da so neposredno dali svoj paraf, ki nikakor ni v korist uboge črne Marinc. Prav ti ljudje bodo od Marinc imeli največ koristi. Spomnil sem sc nemškega prijatelja, Andrej mu jc ime, kako gaje Celestina omrežila. Dejala mu jc: Ja kaki sehrgut, kaki viclffi: 1) vitaminen . Ubogi Andrej, je komaj privlekel poln zaboj kakijev na barko, ker pa so bili še nezreli in trpki, jih jc večina na barki tudi segnila. Te dni ponovno pričakujem, da me obišče omenjeni prijatelj in pridno gulim nemško vadnico, da mu priporočim, naj kupi limone, čeprav so bolj kisle. Ali pa naj kupi, kar die Kartoffcl , nikakor pa mu ne bom priporočil, da kupi KAKE pri Celestini. In tako bom tudi jaz vzkliknil kot Stepanov: Naj živi svobodni GOLI OTOK! , na njem pa goli in bosi taboriščniki—občani. Saj nekateri to hočejo in želijo, a branjevke na tržnici in gostinci bodo od tega le malo iztržili! Ernest Cah ) m '/LAVA tlA SniAìl VLADA EXPRESS Križ z najemninami Najemniki poslovnih prostorov dolgujejo občini kar dobrih 46 milijonov tolarjev. V mislih imamo tokrat najemnike s področja družbenih dejavnosti, kot so razna društva in ustanove. Dolgovi niso samo letošnji, saj se vlečejo eno, dve ali celo tri leta. Največ dol guje izolska ZKO in sicer kar 17 milijonov, sledi pa TVD Partizan s slabi mi petimi milijoni. Vladaje na zadnji seji govorila o tej problematiki, kije nadvse pereča, saj nekatera društva lahko delujejo samo s finančno pomočjo občine, zato bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo lahko svoje dolgove poravnala. Izvršni svet je zato zadolžil strokovne službe Zavoda za urbanizem ter Sekretariata za družbene dejavnosti za pripravo predloga o reševanju problematike neplačevanja najemnin. Božično novoletni program Vladaje potrdila božično novoletni program v višini 234.000 tolarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz sredstev krajevne takse in sicer iz postavke, ki govori o promotivni dejavnosti v mestu. Božično novoletni program bo potekal predvsem v Kulturnem domu nastopili pa bodo razni umetniki, otroci iz vrtca in osnovne šole Dante Alighieri, gojenci izolske glasbene šole, lutkovna gledališča in seveda Dedek Mraz oziroma Božiček. Na vse prireditve bodo otroci imeli prost vstop. Kakšna bo komunala Na zadnji seji vlade so člani spet raz-pravlajli o preoblikovanju izolskega komunalnega podjetja. Odločiti se bodo morali med dvema variantama. Po prvi bi se lahko sedanje podjetje preoblikovalo v javno podjetje v mešani lastnini, po drugi pa bi sc preobli kovalo v javno podjetje v 100% lasti občine. Po študijah, ki jih je pripravil Zavod za organiziranje poslovanja iz Ljubljane se strokovna služba izolskega zavoda za urbanizem bolj zavzema za javno podjetje v 100% občinski lasti. Člani izvršnega sveta niso sprejeli nikakršnega sklepa, saj sc o omenje-nih možnostih mora še izreči komunalno podjetje samo. Obe možnosti prinašata tako prednosti kot slabosti, zato odločitev ni ravno lahka. (TF) 0 ZDRAVJU IN 0 GRBU Predsedstvo skupščine je v ponedeljek (13. december) sejalo in posejalo dnevni red zadnjega letošnjega zasedanja občinske skupščine, ki se bo sestala v četrtek 23. decembra. Dnevni red zasedanja je precej novoletno na-j ravnan, saj bodo za polemiko skrbela predvsem vprašanja in odgovori delc-; gatom. Med temi so tudi nprašanja KS i Jagodje Dobrava o zamikih pri gradnji obalne ceste, vprašanja o možnosti j proste prodaje Stavbenikovih stanovanj v Livadah, o sanaciji ceste od Pivovarne do mostu proti Kortam, o osvetlitvi Žustovičevc in Tartinijeve ul i ce ter o garažni hiši v starem mestnem središču. Poleg tega bodo poslanci obravnavali tudi gradivo Zdravstvenega doma Izola o problematiki osnovnega zdravstva v občini, sprejemali pa bodo tudi spremembo občinskega statuta in poslovnika občinske skupščine, da bi : tako omogočili sprejemanje aktov s ! področja planiranja in urbanizma po enofaznem postopku. Predsedstvo je razpravljalo tudi o po-| stavitvi stalne zbirke slik Stanke Jenko, ki jih je ta že pred leti podarila izolski občini. Rešitve še niso našli, | čeprav dobra volja je. Zanimiva je bila še razprava o izolskem grbu, ki jo je vzpodbudil župan Zvonko Grahek. Ta je tudi priskrbel j večino gradiva in strokovna mnenja o izolskem grbu. Temeljne pripombe so na okrasje sedanjega grba in na sonce, ki naj bi bilo pravzaprav zemlja. Gradivo jc dobra podlaga za nadaljevanje raziskav in oblikovanje takšnega grba, ki bi združeval tradicijo in sodobno preprostost. Iz zbranega gradiva dajemo na ogled lc nekaj verzij grba, kot so ga uporabljali v preteklosti. Pečat občine Izola iz leta 1860 Votivni iulelek v cerkvi Sv Mavra Grb Izole v časopisu Isola nostra Grb občine Izola do leta 1934 I IOVI ó70/ SfAsMOA ùHSl'A Republika Sloveni ja - Občina Izola Sekretariat za občo upravo Na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. SFRJ št.47/86) vročamo lokacijsko dovoljenje z javnim naznanilom, ter hkrati naprošamo vse fizične in pravne osebe, ki smatrajo, da so jim kot strankam v postopku kršene kakršnekoli pravice, da vložijo pritožbo na pristojni organ v skladu s pravnim podukom. St.: 351-243/93-1/1,93/41 Datum: 14.12.1993 Sekretar: Branko Andrcjašič Republika Slovenija OBČINA IZOLA Sekretariat za občo upravo Številka: 351 —243/93—1/L—93/41 Datum: 14/12-1993 Sekretariat za občo upravo občine Izola izdaja na podlagi 1.člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ( Ur.list RS,št.33/91—I),4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.list RS,št.1/91), 52. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Ur.list SRS, št.18/84, 35/85, 29/86 ter Ur.list RS, št. 26/90 in 48/90), 204.člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.list SFRJ,št.47/86), s poprejšnjim soglasjem sanitarne iašpekcije SOO Koper, št. 526/1 219/93—8/40—2 z dne 1/12—1993 in s soglasjem požarne inšpekcije SOO Koper, št. 223/1—145/93 z dne 1/12—1993 ter na zahtevo investitorja RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER, v upravno-gradbenem postopku glede obnove ulic v starem mestnem jedru Izole, naslednje LOKACIJSKO DOVOLJENJE Investitorju RIŽANSKEMU VODOVODU KOPER se dovoli obnova ulic med Kristanovim in Velikim trgom v Izoli, to je Ljubljanske, Koprske in Alietove ulice ter Trga 22.julija, vse z navezavami na okoliške ulice. Pri tem se bodo izvajala naslednja dela: - obnova tlakov - sanacija obstoječe komunalne infrastrukture: obnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter podzemna izvedba električnega in telefonskega omrežja, - vgradnja novih inštalacij plinskega omrežja in kabelske televizije, - obnova in prilagoditev priključkov obstoječih objektov na te naprave, vse po lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola pod št. 351—52/93—LD—500 v oktobru 1993 in je sestavni del te odločbe. Lokacijsko dovoljenje se izdaja pod naslednjimi pogoji: 1. Lokacija posegov ( obseg in trase komunalnih naprav) je določena v geodetski situaciji M 1:250 lokacijske dokumentacije. 2. Možne so manjše vskladitve tras komunalnih naprav zaradi prilagajanja stanju na terenu, izboljšavam, tehnološkim zahtevam ali zaradi primernejšega oblikovanja. 3. Pri izdelavi načrtov in nadalje pri izvedbi je še upoštevati: - določila in pogoje za oblikovanje ter pogoje za izvedbo komunalnih naprav iz lokacijske dokumentacije - pogoje soglasij: komunalnih organizacij, spomeniškovarstvene službe MZVNKD Piran, upravljalcev stavbnih in javnih prometnih površin ulic - strokovno mnenje Hidra Koper - gradbišče organizirati tako, da bo zagotovljen peš promet dostop za stanovalce in omogočena dostava blaga v lokale, prav tako tudi usposobljeni funkcionalni priključki na komunalne naprave - določiti je faznost gradnje in prikazati tudi zaključenost posameznih faz - opredeliti lokacijo za deponijo izkopnega materiala z dokazili o tem. 4. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti: - vodnogospodarsko soglasje tega sekretariata - soglasje MZVNKD Piran na izvedbene projekte - izjave—soglasja lastnikov objektov in zemljišč, v katere bo poseženo z gradnjo - soglasja komunalnih organizacij na izvedbene projekte. 5. Dovoljenje preneha veljati po preteku enega leta od dneva prav nomočnosti, če investitor v tem času ne vloži zahtevka za gradbeno dovoljenje. Obrazložitev Investitor RIŽANSKI VODOVOD KOPER je z vlogo zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja za obnovo ulic med Kristanovim in Velikim trgom v Izoli. Gre za obnovo Ljubljanske, Koprske in Alietove ulice ter Trga 22.julija z navezavami na okoliške ulice. Obnova bo obsegala : obnovo tlakov, sanacijo obstoječe komunalne infrastrukture obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežje ter podzemno izvedbo sedaj prostozračnega električnega in telefonske ga omrežja, vgradnjo novih inštalacij plinskega omrežja in kabelske televizije ter obnovo in prilagoditev priključkov obstoječih objektov na te naprave. Na lokacijski obravnavi z dne 21/9—1993 so bile ugotovljene možnosti in pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja za tak poseg. Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola je v oktobru 1993 izdelal lokacijsko dokumentacijo pod št.351—52/93—LD—5(X). V njej je vpeto: —soglasja komunalnih organizacij (PTT podjetja Koper, Rižanskega vodovoda Koper, JP Komunala Izola, Elektra Primorske—PE Koper), —soglasje upravljalca ulic (Občine Izola zanjo Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, Odd.za vzdrževanje) —soglasje upravljalca stavbnih zemljišč (Sklada stavbnih zemljišč občine Izola zanj Zavod za planiranje,... ) —soglasje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran —strokovno mnenje k lokaciji Hidra Koper —soglasje KS Izola—Staro mesto —seznam lastnikov objektov in parcel po podatkih iz zemljiške knjige (pripravil AFO biro d.o.o.Portorož). Iz seznama je razvidno, da gre v glavnem za gradnjo preko zemljišč družbene lastnine v uporabi Občine Izola, ki predstavljajo ulice, razen v primerih obnove in prilagoditve priključkov obstoječih objektov na te naprave, ko se bodo posegi izvajali tudi na zasebni lastnini (objekti ali deli objektov v zasebni lasti). Naknadno je bil s strani Žavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola dostavljen še seznam prodanih stanovanj po Stanovanjskem zakonu in evidenca neprodanih stanovanj. Butan plin Ljubljana je bil zaprošen za soglasje, vendar v zakonsko določenem skrajnem roku izdelovalec lok.dokumentacije kljub urgencam ni prejel odgovora, zato je šteti, da je to pozitivno. V postopku je bila dostavljena pogodba med Občino Izola in Rižanskim vodovodom Koper, s katero je bilo Rižanskemu vodovodu Koper dano pooblastilo za pripravo in izuvedbo investicije za obravnavane posege ( dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljišči). Dne 26/11—1993 je bila v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu v Izoli s strani KS Izola—Staro mesto za stanovalce starega mestnega jedra ter lastnike in najemnike lokalov organizirana javna predstavitev o tlakovanju ulic. Upravni organ je k odločbi o lokaciji pridobil soglasji sanitarne in požarne inšpekcije SOO Koper. Po srednjeročnem družbenem planu občine Izola za obdobje 1986 1990 (Ur.objave,št. 19/90,22/90 in 4/93), obravnavana lokacija leži v območju z oznako S 2/1, Izola-historično mestno jedro,s pretežno namensko rabo : stanovanja, centralne dejavnosti. Za staro mestno jedro je izdelan Načrt prenove ( Ur.objave, št. 25/81). Predvidena je izdelava prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo izdelani na osnovi strokovnih podlag tega načrta. Z njimi bodo podane usmeritve za izvajanje adaptacij, nadzidav, dozidav, vzdževalnih del ter sanacij komunalne infrastrukture. Staro mestno jedro je zaščiteno kot urbanistični spomenik—območje varstva kulturne in naravne dediščine, zato se vsa dela izvajajo v sogalsju in pod pogoji pristojne spomeniškovarstvene službe Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Obravnavan poseg je v skladu z usmeritvami načrta prenove starega mestnega jedra in je kot tak iz urbanističnega stališča možen Gre za sanacijo in izboljšanje stanja ter ureditev komunalne infrastrukture tega območja. Po navedenem in po zadostitvi pogojem iz 53. in 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostorje bilo možno zahtevku investitorja ugoditi in odločiti, kot je navedeno v izreku odločbe. POUK O PRAVNEM SREDSTVU; Zoper to odločbo je v roku 15 dni od njenega prejema dopustna pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani. Morebitno pritožbo, kolkovano s 160,00 SIT upravne takse je vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri organu, kije odločbo izdal. Taksa po tar.št. 1 in 30 ZUT je plačana v kolekih v znesku 1.040,00 SIT. Postopek vodila:Lilijana Sovdat.l.r. Sekretar:Branko Andrejašič, dipl.prav. ■■■■■■■■■■■■■ ■ PET MINUT ZA ■ MIRNO VEST V' JJ C e po navadi prebirate časopis od prve strani k zadnji, ste pri prejšnji verjetno zamrmrali: 'Ja, tena pa se mi ne ljubi brati”. In res stran ni rav-§81 no novinarsko zanimiva, zdi pa se nam potrebno, da vas opozorimo na NJENO vsebino. Natisnili smo namreč JAVNO NAZNANILO o izdaji loka-|§ eijskega dovoljenja za obnovo nekaterih ulic v starem delu mesta. Ker gre z.a dela, ki bodo dobršen del starega mesta spremenila v eno samo gradit bišče, je prav, da se vsi zainteresirani seznanimo s pogoji, ki jih mora izpolnjevati investitor (Rižanski vodovod Koper) pri izvajanju vseh del. IB Ker gre za tako obsežen poseg v prostor se nam zdi pobuda za javno naznanitev primerna, še posebej pa poziv, naj vsi zainteresirani, ki imajo S na projekt kakršnekoli pripombe, le te posredujejo Sekretariatu za upravo SO Izola, saj bi bilo prav katastrofalno, če bi zaradi kakšnega individual-88 nega spora vsa dela nekje na pol poti obstala. Zato, vzemite si pet minut časa in natančno preberite tekst na četrti s tra ™ ni. Kdor je vedež ni revež. m SsSfSfft! M WWW m ■ m m «I s m m m m m ■ ■■■■■ v trna mm «ss#« mm mm 388» Sodelujemo v akciji DECEMBER V IZOLI J? ” TZKS) 66310 IZOLA, Ljubljanska 24 Tel. :066/61 —403 PIKA Papirna galanterija in filatelija (Scčt, Izola Pittonjeva & a. Tei: (066) 61-760 Glasbila in glasbena oprema Cankar jev drevored b.š. Izola tel./Fax:65—130 tneztendutU TRGOVINA Z ŽIVILI IN DELIKATESA PO NAROČILU PRIPRAVLJAMO NAREZKE VELIKA IZBIRA SENDVIČEV TER RAZNIH PECIV CARMEN PAIJSKA Postojnska 4, Izola tel.65-319 Ali ste vedeli, da tudi v Izoli že skoraj 15 let dnevno merimo onesnaženost zraka? I udi nas je presenetila informacija, da to delo že ves čas opravlja Franc Furlan, ki dnevno beleži podatke o prašnih delcih in količini žveplovega dioksida v zraku. Podatke pošilja v Meteorološki center v Ljubljano, kjer jih obdelajo in objavljajo v različnih poročilih o onesnaženosti zraka v Sloveniji. In kakšno je pravzaprav to delo?” Dokaj rutinsko”, pravi Franc. Dnevno je treba dvakrat zamenjati papirna filtra za določitev prahu v zraku, ter enkrat zamenjati absorbcijsko raztopino za določitev povprečne 24 urne koncentracije S02 v zraku. Naprava (na sliki) dnevno posrka približno 2,5 m3 zraka, najpomembneje pa je, da se podatki odčitavajo ob istem času. Vsak teden je treba nato vzorec in odčitane podatke poslati na zavod v Ljubljano, od tam pa še isti dan pride vse potrebno za delo v naslednjem tednu. sicer pa so podatki o onesnaženosti zraka v Izoli dokaj vzpodbudni, saj smo skoraj pri dnu lestvice onesnaženosti v Sloveniji. Sc bolje je bilo takoj po preusmeritvi Arga na plinsko kurjavo, zdaj pa se, verjetno tudi zaradi prometa, stanje nekoliko slabša. Kot rečeno opravlja Franc to delo že polnih 15 let in zdaj bi ga predal nekomu drugemu. Eden od pogojev je ta, da morajo biti meritve opravljene nekje v središču mesta. Ce vas takšno honorarno delo zanima se javite na Mandraču (po možnosti telefonsko na št. 61-139). WppgpilM BOŽIČEK NA DOMU Izkušen in preverjen animator otrok in odraslih je te dni priskočil na pomoč Božičku in obiskuje otroke ter prinaša darila tudi na dom. Lahko ga pokličete na telefon 34-195, vsak dan od 16. do 20. ure. Ime mu je Božiček, lahko pa mu rečete tudi Cuido. VSAJ ZRAK JE ČIST ČtitloOU' ®EaPlu- DARILA ~ SPOMINKI Izola. Ljubljanska 28. Tel.. 066/65-619 VSE ZA ŠIVANJE Mariču jh Branko Frančeškin ^''Ljubljanska 39, 66310 Izola lil (066) 62-2HÌ VAGAJA SEKS MED MODO IN UMETNOSTJO TRA MODA E ARTE DAMJANA OSOJNIK MATIC KRIČE.I 1/01.A. LJUBLJANSKA 91 sJPn W ' VA r TRGOVINA PERII A IN TEKSTILNIH IZDELKOV Ružnič Danila POSTOJNSKA 7 j Sodelujemo v akciji DECEMBER V IZOLI TRGOVINA NAUTI LU S KNJIGOVODSKI SERVIS (h » 3R « Petrovič JLjubo in Jnes Koprshn 3 66310 3X0LH tel.: 066 65-225 Cankarjev drevored 46 Izola tel. :066/65—123 £L90RADO DELIKATESA—MINI MARKET Izola Nazorjeva 2 PLàCER jeans & casual Ljubljanska ulica, N-"33 66310 - IZOLA tel:066/ 62976 0 .00 & a □ Matika Nevenka Koprska 26 Izola 4P %> a TSIoaìMl as— 55 Cvetličarna ORHIDEJA & w Bračunov Vesna Kristianov trg, Izola m 1111 h JTf> Immli 2>. - 31. december 1993 Prav danes (četrtek, 9. decembra) smo odšteli prvih sedem dni tradicionalne akcije DECEMBER V IZOLI. Z veseljem lahko ugotovimo, da sodeluje v akciji več kol 50 izolskih trgovin. Kupci jih lahko spoznajo po izobešenih posebnih plakatih, ki opozarjajo na to. da boste ob nakupu pri njih prejeli tudi nagradni kupon s katerim boste sodelovali v velikem žrebanju za lepe novoletne nagrade. Za nakup nad 1.000 tolarjev boste dobili ustrezen kupon s katerim boste kandidirali za: -kolo z motorjem (moped) in motorno žago (obe nagradi prispeva Jestvina K oper) -Video recorder (prispeva ga Merkator D egro) -in še celo vrsto nagrad, od CD plošč do cementa (It) z nakupom nad 5.000 SIT pa boste prejeli kupon za žrebanje glavne nagrade. OSEBNEGA AVTOMOBILA RENAULT 5 + , ki ga v akciji prispeva MERCATOR TRGOAVTO iz Kopra, ob sodelovanju zavarovalnice TRIGLAV, p.e.Koper Trgovci, ki bi radi sodelovali v prodajni akciji se še lahko javijo na uredništvu Mandrača (61-139), kjer jih bomo natančneje seznanili s pravilnikom akcije in pogoji sodelovanja. Opozorilo kupcem: Če ob nakupu v trgovini, ki sodeluje v akciji niste prejeli ustreznega kupona zahtevajte le tega od prodajalcev oziroma obvestite uredništvo. vy >• r/vvf- ii prilli tuje f o f et je fatela ^iola 1lat vati, da najdaljšo in n&jlepfo noč preživite o dmžti uesetit[ ljudi. la popettriteo oec ena lodo (Meti: ani&n\tel $pip®» mmt. bwtmm mre >. Thformacije po telefonu: 066 / bJ-551 in 63-924 l^eieboacije tedeieo: ofelno o recepciji l\otela J^fji obutev calzature rJIX - 'JAK KLOŠARJI ...in njih romantika. ■ r v Z današnjim, tretjim nadaljevanjem zgodb o klošarjih se bomo od te teme poslovili. S tem seveda ni rečeno, da bi se zja njih in njihove težave nehali Zjanimati. Nasprotno! Želimo namreč, da bi se o njih, ne le pisalo, temveč za njih tudi kaj konkretnega storilo. Seveda si bo sodbo o njih, vsak izoblikoval sam in se v njenem smislu tudi obnašal. Nekateri jih bodo obtoževali, drugi morda zaničevali kot do sedaj, tretji bodo šli mimo kot, da jih ni. A našel se bo kdo, ki jim bo morda pomagal. Odločitev je vaša! A najbrž si nihče od njih ne želi pomilovanja kot tudi zaničevanja ne. Zato morda samo še misel, bogve kje izrečena ali zapisana; Sreča majhnih je upanje, da bodo nekoč veliki. Sreča velikih pa je njihova možnost, da jim v tem pomagajo. Za vas smo zabeležili še pogovor z dvema osebama in to naj bo naše slovo s klošarji. Naj ne bo tudi vaše! Prva oseba je ženskega spola stara od 35-40 let, druga pa moški, ki se že spogleduje z Abrahamom. Njo bomo imenovali ona, on pa naj bo on. Oba imata med klošarji že kar precej let delovne dobe in se jima to tudi pozna. Skupno jima je tudi prepričanje, da tako živita samo začasno. S te točke smo torej pogovor začeli. Od kod vama takšno mnenje, ko pa sta že toliko let v tem? Ona: C e mi je šlo toliko let slabo, še ni rečeno, da bo to za vedno. Sem bla tudi pri Slogarci in je rekla, da se mi bo kmalu obrnilo na boljše. Je rekla tudi nekaj za ljubezen pa ne povem. Loto pa igram vsak teden. On: Brat ima nekaj zemlje, otrok pa ne. Pravi, da bo meni pustu. Že zdaj je malo slabo z njim. Dokler je živ, pravi, da naj ne hodim k njemu, ker ga je sram. Ni Izolan. Tudi jaz. igram loto. Kaj pa prehrana, spanje? Ona: Imam nekaj prijateljev, tako, da lahko prespim pri njih. Sploh pa ponoči bolj malo spimo, ker večinoma žuriramo. Včasih se zgodi, da prespim v kakšnem avtu. Hranim se pa res zelo neredno, ravno zaradi žurov. Dostikrat grem kar z žura na žur, kjer je hrane bolj malo, sploh pa je na žuru bolj važno, da je kaj za pit. On: Imam nekaj prijateljev z doma onemoglih. Oni mi včasih kaj prinesejo. Tudi konzerve dobim. Na rdečem križu se dobijo. Spim pa tam, v eni hiši. Bo že boljše. Kaj pa z oblastjo, policaji, je kaj težav? Oba: Ne! Kako sta se sploh znašla v položa ju v kakršnem sta? Ona: Ne vem. Zdi se mi, da se je vse skupaj začelo takrat, ko sem namesto v šolo začela hodili na žure. Solo sem počasi zapustila, žure pa obdržala. In potem je blo vedno slabše. Sicer so se takrat moji stari, kar nekaj trudli okoli mene, samo kaj...! Cehi imela takrat to pamet. On: Tudi jaz ne vem. Vse je blo dobro. Sem bil poročen, sem mel službo, vse sem imel. Pojem gaje moja žena začela nekaj s rat in tako. Tudi otroka sem ime L Dva. Žena jih je non stop obračala proti meni. Zidaj me niti ne pogledajo. C e bi imel boljšo ženo, bi blo. Zidaj živi z enim drugim. Resje, da sem tudi prej že malo pil, samo ni blo tako hudo, kot je okoli razlagala žena. Takrat sojo lepo vprašali, če me dajo na zdravljenje ali bi prihajala k meni na obisk, pa ni htela. Že takrat je mela tega drugega. Kaj bosta pa potem, ko se bo po vajinem vse spremenilo na boljše? Ona: Najprej bo žur! Potem pa bom že vidla. Rada bi, da bi živela normal no, samo, ne vem kako to zgleda. Bom hodila v službo in takšne. On: Si bom najdu ženo, pol bom šel delat inj)it bom tudi nehal, saj ni težko, samo zdaj nimam razloga. Vse bo drugače. C e bi brat pustu, bi šel že zdaj gor k njemu. Bom moral čakat. Glede na to, da stanovanja nimata, bi vprašanje ali bosta novo leto preživela doma bilo že norčevanje, ali pa tudi ne. Kajti, kjer živiš, tam je tvoj dom. Njun dom je cesta. Morda bosta imela srečo in bosta, če drugega ne, morda vsaj v dobri družbi. Drobne želje se namreč rade izpolnijo. Sploh pa okoli novega leta. Kdor bi poznal poti, kijih ubira sreča, bi nikoli ne bil srečen. Kajti potem, bi sreča več ne bila, kar je! Sodelujemo v akciji DECEMBER V IZOLI it Cvetličarna FLORA , Karmen Simonšek 66310 Izola Peka mišk a 2 Ljubljanska "S1 066/62-730, 21 421 Trgovina Družina Stojan Izola Gortanova 2, tel.:61—733 wrma JEVŠNIK JANE'/. OBLIKOVANJE NOTRANJE OPREME DEKORACIJE IN MONTAŽA 66310 IZOLA LJUBLJANSKA 15 TS 066/63 777 V«4 v,,o r m ai a ž' TRG 22.JULIJ 1 tel.:066/63—756 GARFILD v BOŽICIČ MUŽČEVAul. IZOLA ZaMINN d.o.o.TRGOVIN A gradbeni material, vodo inštalaterski material, železnina, drogerija, plin za gospodinjstvo Zuštovičeva 4, Izola tel./Fax 066/62-771 JOEN MINI MARKET Cona mestne industrije IZOLA tel. 066/65-368 .© t>ALC€K r Za najmlajšc Juriševič Karmen Veliki trg Izola & 1101!noi] RIVI. Ljubljanska 41/a tel.doma:64—188 Sodelujemo v akciji DECEMBER V IZOLI IllEHiiiiNO MEHANO d.0.0. IZOLA 66310 Izola, Polje 9 _ **8** NAJBOLJ DOMAČA ^ TRGOVINA V MESTU ■ Poto ] Za uas smo pripravili samo najlepše izdelke domače in umetne obrti. Ob Stolpu 5 IZOLA Sport shop Sport & Turist Agency JOtffH4I\L ifortUne.^ Veliki trg 6, Izola tel./ fax: 066/65-650 forma JEVSN1K JANEZ OBLIKOVANJE NOTRANJE OPREME DEKORACIJE IN MONTAŽA 66310 IZOLA LJUBLJANSKA 15 “S 066/63-777 est vi na PRIPOROČAMO SE ZA DECEMBERSKI NAKUP BAN d. o. o. Nova trgovina v središču mesta. Trgovina s čevlji in posodo. Se priporoča za nakup. Samo korak od avtobusne postaje. David commerce doo 'ligouina z največ vitamini v mestu! Vabljeni v našo novo zelenjavno trgovino v Gregorčičevi ulici št. 50 primorski tisk Knjigarna in papirnica s tradicijo. Izola, M.Gorkija 2 Ko je izbira daril umetnost. - Degro OBIŠČITE NASE BOGATO ZALOŽENE TRGOVINE V IZOLI V PRIČAKOVANJU (Tf)V Izoli je kar nekaj sakralnih objektov. Naj jih nekaj naštejemo: cerkev Sv. Mavra, cerkev Marije Alictskc, cerkvica Sv. Roka, Sv. Dominik na izolski tržnici, cerkvica Marije Loretske na Dobravi, paše tri kapelice; Sv. Katarinc( sedanja telovadnica O.Š. Dante Alighieri), Sv. Janez Krstnik v Garibaldievi ulici ter Sv. Mihael na pokopališču. Nekoč je stala tudi cerkvica Sv. Petra, pa sojo porašili za potrebe tovarne Delamaris. Še ena taka cerkev je bila v izolski župniji in sicer cerkev Sv. Jakoba na Šaredu, ki pa je sedaj žal porušena. Na območju izolske občine stoji še ena cerkev, tista v Kortah, ki pa ne sodi več v izolsko župnijo. V izolski župniji bogoslužje opravljajo v samo dveh objektih. V župnijski cerk vi Sv. Mavra ter v cerkvici Sv. Roka. V pred kratkim prenovljeni cerkvici Marije Loretske so bogoslužni obredi le nekajkrat na leto, prav tako tudi v kapeli Sv. Mihaela na pokopališču. In stanje izolskih cerkva? Pretežno zelo slabo. Obnovljene so le tri. Kapelica Sv. Dominika ima za silo obnovljeno zunanjost, v notranjosti pa bilo še kaj za postoriti. Dokaj nesrečno je bila obnovljena cerkev Sv. Roka, saj že pušča in se pogreza. Še v najboljšem stanju je pred kratkim obnovljena cerkev Marije Loretske. V obupnem stanju sta obe izolski največji cerkvi. S cerkvijo Marije Alietske se sedaj ubada občina, kije za obnovo zagotovila dva milijona tolarjev, prav toliko sredstev pa jc zagotovila še država, dela pa naj bi stekla mogoče že januarja. Župnijska cerkev je prav tako v obupnem stanju, saj ne odpada samo omet, tudi streha je pri koncu in ob vsakem večjem dežju priteče voda. V izolski župniji so se sedaj lotili zbiranja prispevkov za obnovo strehe na župnijski cerkvi, vendar je to ogromen zalogaj in vprašanje je če bodo uspeli zagotoviti dovolj sredstev. Koprska škofija ne more prav nič pomagati, saj je v celotni škofiji obnove potrebnih čez 200 cerkva. Na državo pa tudi ne gre računati, tako da bo obnova župnijske cerkve padla na izolsko župnijo samo in izolske vernike, ki sc kljub krizi kar dobro odzivajo. Sicer pa se nam v daljni prihodnosti obeta v Izoli še ena cerkev. Ob rušenju cerkvice Sv. Petra so z Delamarisom in izolsko občino sklenili pogodbo o zagotavljanju parcele za izgradnjo nadomestnega objekta. Ta naj bi bil nekje med Jagodjem in Livadami. Parcela še ni točno določena, je pa s strani občine zagotovljena. Za naslednje številke pripravljamo fotoreportažo vseh izolskih cerkva, s pomočjo župnišča pa bomo na kratko opisali tudi zgodovino posameznih sakralnih objektov.___________________ CESTA JAGODJE - ŠARED JE ASFALTIRANA Z velikimi napori in težavami je cesta Jagodje — Šared končno asfaltirana. Dela so se zavlekla zaradi slabega vremena in težkega terena. Med popravilom podpornega zidu se je zemljišče dvakrat vdrlo, treba je bilo podaljšati podporni zid in širili cestišče. Cesta je sicer še vedno ozka, vendar je asfalt za tiste družine, ki sojo morale dolga leta vzdrževati z lastnim delom vsekakor velika pridobitev. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem uporabnikom ceste: lastnikom zemljišč in zakupnikom družbene zemlje — skupno 38 — za njihovo denarno pomoč.Prav tako se zahvaljujemo občini in zavarovalnici Adriatic. V imenu vseh uporabnikov ceste, ki so svoje dele že vplačali pa pričakujemo, da bodo to v najkrajšem času storili tudi zamudniki in sicer na naslov KRAJHVNA SKUPNOST JAGODJE - DOBRAVA, IZOLA, št. žiro računa 51430-645-50550. SVET KS JAGODJE - DOBRAVA ■) LE ŠE ODBOJKA NOGOMET IZOLA V BOJU ZA FINALE Izolski nogometaši razmeroma uspešno nastopajo na zimskem turnirju v malem nogometu (zahodna skupina), saj so na drugem turnirju v Ajdovščini premagali Živila Naklo (5:3, strglci: Gregorič 2, Zelko 2 in Čendak) in Olimpijo (1:0, strelec Štampfer v zadnjih trenutkih tekme), Tako so s skupaj šestimi točkami (na prvem turnirju so premagali Koper in izgubili s Finali Piran) med tistimi štirimi ekipami, ki se še potegujejo za eno od prvih dveh mest, ki vodita v veliki finale. Ta konec tedna bo še zadnji turnir v Kranju, na katerem se bodo Izolani pomerili z Istra-gas Jadranom, Primorjem in Gorico. Izolski nogometaši na turnirju delujejo (za razliko od koprčanov) resno, organizirano moštvo, saj jih vodi trener Šušak, nastopa pa večina najboljših iz prvega moštva. Toda poznavalci vedo povedati, da še zdaleč ni vse tako lepo, kot se zdi. Igralci še zdaj niso prejeli nekaterih izplačil, uprava kluba je zdesetkana, trenerje postavil rok (22. december) za ureditev razmer oziroma vsaj predstavitev njihovega reševanja. V nasprotnem se lahko zgodi, da moštvo preprosto razpade. Nekateri igralci imajo dobre ponudbe in bi lahko odšli za minimalno odškodnino, saj klub ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Navijači prav s strahom spremljajo ponudbe, ki prihajajo na račun Želkd, Nikčeviča in drugih Izolanov, posebej pa skrbi odločenost trenerja, da ob nerešenih razmerah zapusti klub. Ekip, ki iščejo takšnega trenerja pa je celo v Sloveniji zares veliko. — ■ ■ :••••• SMUČANJE SPORTMAESTRAL CLUB VAM ZA TO ZIMSKO SEZONO PONUJA VESELE POČITNICE NA SNEGU v naslednjih terminih SMUČANJE V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV Od 24. • 30.12.1993 na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Namenjeno je osnovnošolcem in srednješolcem Cena 240 DEM vključuje prevoz, smučarsko karto, 6 polnih penzionov, vaditelje in organizacijo SMUČANJE NA LISCI V JANUARJU Od 13. -17. januarja 1994 na Lisci nad Sevnico (948 m) Namenjeno je predšolskim otrokom Cena je 210 DEM in vključuje prevoz, smučarsko karto, 4 polne penzione, vaditelje, organizacijo SMUČANJE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI Od 26. 2 do 4.3.1994, Stari Vrh nad Škofjo Loko Namenjeno je osnovnočolcem in srednješolcem Cena je 240 DEM in vključuje: prevoz, smučarska karta, 6 polnih penzionov, vaditelji, organizcija Prijave in informacije: Sportmaestral club d.aa Izola, Kraška 1, tel. 61 -013 Uradne ure: vsak dan razen srede od 18. do 20 ure ODBOJKA! IZOLA : SALONIT II 3:1 (16:14, 14:16, 16:14, 15:7) Zadnja domača tekma v jesenskem delu prvenstva je v nasprotju s pričakovanji potekala v napetem vzdušju. Izolani so pred tekmo veljali za favorite, vendar na parketu tega niso tako očitno pokazali. Prvi set so, pred malošstevilnimi, vendar bučnimi navijači, sicer dobili z rezultatom (16:14), vendar so v drugem gostje izenačili (14:16).V tretjem setu so domači povedli z 8:0, vendar so na to mladi Kanalci kaj hitro izenačili na 13:13. Končno so se Izolani zbrali in zmagali s 16:14. V zadnjem, četrtem setu so domačini v nekaj minutah nadigrali že dobro utrujeno kanalsko moštvo in prišli do končne zmage (15:7). Po tekmi smo obiskali enega najboljših igralcev v ekipi Izole, Igorja Komadino in se z njim na kratko pogovorili. Igor je star 19 let, letos je končal gimnazijo, trenutno pa služi vojaški rok v bližnjem Kolombanu, kot potapljač. Pravkar ste končali tekmo z drugo ekipo Salonita. Kako ocenjujete vašo igro in igro celotne ekipe? Zmagali smo, vendar z igro ne moremo biti zadovoljni. Trenutno sem jaz, pa tudi celotna ekipa, v slabi formi. Največ problemov imamo s podajalci, vendar upamo, da bo spomladi bolje. Imajo vas za enega boljših igralcev. Kdaj ste začeli aktivno igrati? No ja, igral sem že v petem razredu, nato za nekaj časa prenehal. Aktivno sem nato začel trenirati v osmem razredu, letos je torej šesto leto. Igrate za državno mladinsko reprezentanco. Kakšni so rezultati ? Za mladinsko reprezentanco igram že tri leta. Pred tem sem igral v kadetski. Letos smo igrali v Nemčiji na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, vendar pa se nismo dobro obnesli. Zdaj ste v vojski. Za treninge verjetno nimate dosti časa... Glede kondicije nimam problemov, saj sem že prej povedal, da sem v specijalni enoti potapljačev. Tega pa ne morem reči za tehniko in eksplozivnost, ki nazadujeta. Poleg tega pa imam tudi težave s koleni, mislim da zaradi teka v škornjih. Denar se vse hitreje prebija v šport, seveda tudi v odbojko. Ali ste dobili že kakšno ponudbo za igranje v premožnejšem klubu? Ponudb je bilo kar nekaj, med njimi je bila najbolj resna in vabljiva ponudba prve ekipe Salonita iz Kanala. Do prestopa ni manjkalo veliko. Za konec, kakšni so vaši načrti za prihodnost? Tako moja, kot ambicija celotne ekipe je igranje v prvi državni ligi. V kolikor nam v prihodnih letih to ne bo uspelo, bom pričel razmišljati o prestopu. Zaenkrat pa ostajam v Izoli. Aleksij Mužina 1ÌÉIÌÉM0, OLÉDAùlOj KRAŠKE ŠTORIJE Kras je bil od vekomaj odprt svet, ki je do današnjih časov ohranil marsikatero zanimivost iz neuničljive ljudske zakladnice. Zbiranja slovstvene folklore na Krasu so se lotili na Osnovni šoli v Dutovljah. Na pobudo MARIJE STANO VNIK sta se odzvali mentorici DANILA KOCJAN in JELKA IIADALIN, ki sta v pričujoči knjigi zbrali čez dvesto petdeset pripovedi, s katerimi sta dopolnili vednost o naravi kraškega človeka, saj je bila le—la doslej pod vtisom Kosovelove otožnosti nekoliko pomanjkljivo predstavljena. Velik del, soraj tretjina je šaljivih pripovedi, s katerimi so si Kraševci dali duška na svoj ali tuj račun. Avtorici sta folklorne povedke zbirali na območju, katerega središče so Dutovlje, sega pa do Komna, prvih vasi v Vipavski dolini, Avbra in do Dan pri Sežani. Veliko vlogo so pri tem delu odigrali pripovedovalci, različnih starosti, večinoma pa že krepko v letih. Zanimivo je, da lahko najdemo pri istemu pripovedovalcu staroveški odmev iz časov nastajanja Benetk, kakor tudi iskrive zgodbe iz obdobja fašizma oziroma iz obdobja obeh svetovnih vojn. Veliko zgodb nam pripoveduje o svetu, ki mu vladajo začasne vidne sile in večne nevidne moči. Avtorici sta zbrano gradivo razdelili na več razdelkov ( Pravce, Čudne štorije, Ta svete, Razkladanja, Prav zaresne štorije, Ta smešne, Ta grozne in Pajacade ). Da bi kraščino bolj približali knjižnemu jeziku sla avtorici narečne besede razložili kar sproti in pa na koncu knjige v slovarju. Poleg ostalega smo torej dobili tudi značajsko sliko Kraševcev, ki so trdni in podjetni ljudje, usmerjeni k zunanjemu svetu a so hkrati tudi dovzetni za svet strahov in sanj. V tem njihovem svetu pa je vedno dovolj prostora tudi za šale, robate in sočne, brez katerih bi bilo vsakdanje življenje ena sama puščoba. Slavko Gaberc iBWiiriiifumiPTrnT ejži zlodej, Geografsko društvo Primorje in Srednja gostinska in turistična Sola Izola vabita na ogled razstave KRAS, ki bo v knjižnici šole. Razstava bo na ogled do 30. 1. 1994, vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. Športno rekreacijsko društvo Izola vabi dekleta, mamice in žene na prijetno telovadbo, vsak torek . VERJETNO NE VESTE... ...daje v pomorskem prometu leta 1820 Izola imela direktne in redne zveze s Trstom. V sušnem letu 1916 seje komunalna vodovodna služba iz Trsta zahvalila občini Izola za ponudbo glede oskrbe Trsta s 300 do 400 hektolitri vode na dan. .. .da se zadnja leta vendarle obnavljajo nekatere povezave med Izolo in Trstom (zaposlovanje naših občanov, šolanje učencev). Ladijske povezave, niti občasne, med Izolo in Trstom pa ni več. _______________________________________________________ Ureja G .C.