Resnica izpod okupatorjeve cenzure
Dnevnik Jutro /e bil za razliko od drugega najbolj razširjenega časopisa na Slovenskem, klerikalnega Slovenca, liberalno obarvan. Skupina, kl je bila nameščena v uredništvu Jutra, /e bila heterogena. Že pred italijansko okupacijo ni bila politično vezana na liberalno vodstvo.
Ludvik Mrzel, kryiževnik in publicist je na pobudo svoje-ga kolega Lojzeta Novaka sklenil, da bo ustanovil novi-narski aktiv OF. Nagovoril je Boštjana Žagarja, stenografa in urednika Jutrove rubrike »VESTIIZ Primorske« za se-stanek v njegovi delovni sobi. Žagar je povabil tudi Franca Slokaija in Toneta Janežiča. Žagar piše, da mu je datum prvega sestanka, 6. junija 1941 ostal živo v spominu. Mrzel je pričel pogovor z ugotovitvijo, da sta »minila dva meseca od izbruha vojne, da so napredni protifašistini elementi pod vodstvom Partije že pred do-brimi petimi tedni ustanovili Fronto in začeli odpor proti okupatorju ter da je čas, da organizirajo odpor tudi v re-dakciji.«
Mrzelu so zaupali vodstvo aktiva novinarjev, članov OF, Žagar pa je prevzel propagan-do in organizacijo OF v redak-ciji časopisa Jutro. Vključili so se še Karl Kocjančič, Fra-njo Puc, Elo Jutin, Stane Rav-nikar, kurir Ivan Zupanc, Da-vorin Ravljan, Filim Omladič, Janko Kač in Franc Škodlar.
V septembru 1941 je Mrzel po nasvetu Lovra Kuhaija-Prežihovega Voranca vključil novinarski aktiv OF v sestav kulturne matice OF in o tem posebej obvestil člane. Med-tem je Puc preko Viktorja Ilo-"varja vzpostavil stik z delavci v tiskarni, od katerih so za OF delovali še Franci Kržan, Mir-ko Pogačnik in Vili Vlahovič.
Jeseni 1941 je Žagar postal tajnik Novinarske nabavljal-ne zadruge v novinarskem do-mu na Gosposki ulici, kjer je prišel v stik z aktivom OF brezposelnih in upokojenih novinarjev, ki ga je ustanovil Mrzel. Sekretar le tega je bil Ivo Grohar, člani pa Fran Bro-zovič, Tone Gmajnar, Alek-sander Železnikar, Grabnar in Grželj.
Februarja 1942 je bil Mrzel aretiran. Vodstvo OF med no-vinarji sta povzela Žagar in Puc. Na Žagarjevem stanova-nju na Poljanah se je oglasil Voranc, za katerega je le ta
vedel, da je v vodstvu kultur-ne matice OF in ga kot vodja novinaijev povezal s kulturni-ki. Julija 1942 je bil Žagar are-tiran ter zaprt v Ljubljani, kasneje pa so ga prepeljali v zapore v Italijo. Mesec kasne-je se je vrnil z zapora Mrzel in prevzel vodstvo OF med novi-narji, s Pucem in Ravnikar-jem. Konec aprila 1944 se je Zagar vrnil v Ljubljano in se na zahtevo Puca in Nade Kra-igherjeve ponovno zaposlil v redakciji Jutra in povezoval novinaije s kulturno matico OF.
Ob osvobodHvl L|ubl|ane |e pravzal oblitt v Narodnl tlskarnl, kl je liskala Jutro ivet dalavcev in nametčencev OF, U |e 9. ma|a 1945 Izdal natlednio odradbo:
1.  »Jutro« se ukln]» In danatnja po-ubna Izdaja zaplenl.
2.  Vsl nameičancl *o, OMbno odgo-vornl za ohianlUv v»ah naprav Narodna tiakarna In llatov, kl »o Izhajall « n|a|.
3.   Prapovadana ]e vaaka osvo|lttv pramotenja Narodne tltkarn« In llsto« kl «o Izhajall v nja|.
4. Prepovcdan |e vtak prano« pramo-z«n|« Narodnt tltkarne, kakor tudi Iz-plačilo kakrinagakoll denarja, katere-mukoli, razen dalavcam tn nameftčen-cem v Narodnl tlskarnl ali prl llatih, kl to izhajall do»le|.
5.  Vsl posll, ki •* tieejo urednlilev tistov »Jutra«, »Stoventkega naroda« in druglh se opravljajo pod nadzotttvom In vodstvom Svela delavcev In namaiten-cev usluibenlh t Narodn! tlskaml pod vodstvom tovarisa Franca Puca.
6.   Svet delavcev  in  namesčencav utluibenlh  v  Narodni tlskarnj  pozlva vae tovarlie, naj v«stno opravljajo svo-ja poala, ki bodo odrejanl odgovorno.
Sveidelavcev
In natnetčencev
Narodne tlskarn«
Franc Puc
Zagar Boitjan-Jakob
Novembra 1944 so bili areti-rani novinarji, člani OF, Rav-nikar, Ravljan, Justin in Koc-jančič. Hoteli so jih odpeljati v Dachau. Po intervenciji dr. Kalana, predstavnika Jutra, ki je bil osebni prijatelj šefa policije v Ljubljanski pokraji-ni dr. Hacina, so bili namesto v Nemčijo odpeljani na prisil-no delo v Postojno odkoder so se po mesecu dni vrnili v Ljubljano. Februaija 1945 sta bila aretirana Puc in Žagar, ki sta bila 4. aprila odpeljana v taborišče Podljubelj, od tam pa na Jezersko.
Žagar je preko urednika Ravljana objavil v časopisu nekaj reportaž bivših jugoslo-vanskih vojakov, v katerih so
omalovaževali okupatoija in hkrati kritizirali stari povelj-niški ustroj in vojaško dezor-ganizacijo. V dneh 27. in 28. maja 1941 so objavili reporta-žo Vita Kraigherja z naslovm »Vojni dnevi na Hrvaškem«. Podpisali so ga s kratico V. K. Piščevega imena Žagar ni za-upal uredniku. S šifro »u« po-leg datuma vsakokratne vesti je skupaj z Janežičem vtihota-pil y list prikrite podatke iz sovjetske in drugih vojnih po-ročil, tako na primer 10. avgu-sta 1941 podatke o nemških vojnih izgubah. Take vesti so seveda kmalu zbudile pozor-nost italijanske cenzure. Viso-" ki komisar Ljubljanske po-krajine Emilio Grazioli je je-seni 1941 po obisku konzula tako imenovane Neodvisne države Hrvatske zapretil, da bo aktiv OF v Narodni tiskar-ni dal postreliti kot talce.
Novinarji so vseeno nada-Ijevali delo. Julija 1942 so are-tirali in zaprli Staneta Ravni-kaija, ker je v Jutri objavil vest, da bo maša zadušnica za ustreljenim Tonetom Tomši-čem. Iz šentpetrske vojašnice ga je rešil njegov prijatelj Dra-go Jambrek, ki je kvestorju Messani, šefu policije poprav-ljal zobe in pod pretvezo, da gre za pomoto, dobil od njega dovoljenje za Ravnikarjevo iz-pustitev.
Ilegalno literaturo, Sloven-ski poročevalec in Ljudsko pravico je Žagaiju prenašal Mrzel, ta pa jo je razširjal na-prej med člani OF v redakciji in v Novinarski nabavni za-drugi. Poleg tega je Žagar vse do aretacije izdajal in dobav-ljal »bilten«, s katerim je sez-nanjal člane OF s političnimi in vojaškimi dogodki doma in po svetu. Pisal ga je na podla-gi svojih zabeležk ob posluša-nju radijskih oddaj iz tujine ter frontnih in političnih po-ročil. Žagarjeva naloga je bila tudi, da je nadzoroval dr. Vr-čona, o katerem pa ni vedel drugega, kot da je nacionalist in da se je imenu skupine Mlada Jugoslavija pogajal o nekakšnem sodelovanju z Iz-vršnim odborom OF. S po-močjo kurirja Ivana Zupanca je dognal da je jeseni 1941 za-čel pisati za tržaški fašistični dnevnik Picolo, za honorar 500 lir mesečno. Vito Kraig-her je na podlagi teh informa-cij poskrbel, da se skupina Mlada Jugoslavija tudi iz tega razloga ni vključila v OF.
Novinarji so bili in so po-membni odlikovalci javnega mnenja. Spoznali so pravi na-men okupatoijev, izbris slo-venskega naroda, zato so se vkJjučili v OF in s svojo legal-no in ilegalno dejavnostjo v povezavi z drugo inteligenco po svojih močeh rušili okupa-torjev sistem informiranja, obveščali vodstvo OF o name-nih sovražnika in domače re-akcije, po osvoboditvi pa prevzeli naloge pri urejaiyu slovenskih časnikov.
Lojz Tršar