List 10.
Gospodarske stvari.
Razločki mleka po molži.
Da krava d& več ali manj , boljega ali slabejega mleka, to se ravnd po lastnosti klaje (krme) pa še po druzih rečeh, prav posebno pa po času, kdaj se molze.
Ni ne mleko vse eno, ali se krava molze zjutraj, opoldne ali zvečer. Sploh velja skušnja, da se zjutraj več mleka namolze, ki pa ima manj smetane, kakor pri večerni molži; med večerno molžo in pa opoldansko pa so spet razločki.
Po mnogih mnogih skušnjah pa se je dognalo to, da večidel vsi ti razločki se opirajo na to, ali se preje ali kasneje po krmenji (futranji) molze.
Po teh skušnjah veljd to-le:
1.    Cem več časa je med krmenjem in molžo, tem več se mleka namolze, —• čem manj pa je med tem in unim, tem manj je mleka. Mleka, naj se molze zjutraj ali zvečer, se namolze ista mera, če je čas med eno in drugo molžo enak. To učijo skušnje sploh in še nektere preiskave posebej.
2.    Druga pa je in ravno narobe o tem, kar se tiče smetane. Čem krajši čas je med eno in drugo molžo, tem večje smetane; čem več pa preteče časa med eno in drugo molžo, tem manj ima mleko smetane. Jutranje mleko po daljem času molze ima manj smetane kakor opoldansko in večerno. Tudi to so potrdile posebne skušnje.
3.  Kakor se smetana koj po molži hitreje dela kakor pozneje, ravno taka je tudi z mlekom; tudi mleko se koj po molži hitreje dela. Pri trikratni molži se dobi tedaj več mleka in več smetane, kakor pri dvakratni. V tem so tudi vse skušnje soglasne, da trikratna molža več mleka da kakor dvakratna; al reklo se je, da ima mleko več smetane, ako se krava le dvakrat namesti trikrat molze. To pa ni res, kajti že gori omenjene skušnje so to misel podrle, in vrh tega tudi skušnje Rhode-ove in Tromerjeve. Po teh skušnjah je ista krava pri enaki krmi v 12 dneh, vsak dan trikrat molzena, dala 161 kvartov*) mleka in po čez 4 odstotke smetane, dvakrat molzena pa le 139 kvartov mleka in po 3 odstotke in pol smetane.
Že v vimenu se začne od mleka ločiti smetana, kakor se tudi v latvici namolzeno mleko loči od smetane. Zgoraj v vimenu se, kakor pri mleku v latvici, zmiraj več smetane nabira, spodnje mleko pa je bolj vodeno. Na zadnje pomolzeno mleko ima tedaj naj več smetane. Razloček med mlekom, ki se iz začetka molze,  in tistim,  ki zadnje pride iz vimena, je prav
*) K v ar t je nemška mera in sicer tolika, da 5 kvartov da 4 nase bokale.
velik, in sicer tak, da zadnje mleko ima dvakrat, trikrat, morebiti celo štirikrat več smetane. S tega naj si gospodinje posnamejo ta nauk, da krave vselej prav čisto in do dobrega izmolzejo, sicer ostane najmastnejše mleko v vimenu in ako se zastala smetana v zgornjih predalih vimena skisa, draži vime, da se vname, oteče in tista bolezen nastane, ki jo ovčeč ali sajevec vimena imenujemo in ktero naši ljudje dostikrat copernicam pripisujejo, čeravno je tega kriva le nemarnost dekle, da ni vimena čisto spraznila. Molsti ne zna vsaka dekla, zato v Svajci, kjer je živinoreja na visoki stopinji, imajo hlapce, kteri mol-zej 0. Razloček med pomolzenim prvim in zadnjim mlekom pa se pokaže še le po daljem zastanku mleka v vimenu in to večidel čez 4 ure, in ta razloček je tem v^či, čem dalje mleko ostane v vimenu. Vzrok tega razločka je pa ravno ta, kakor je pri mleku v latvici; tudi tam kakor tukaj smetana stopa na verh.