Društvene vesti. + Vabllo. Učlteljsko društvo za ormoškl okra] zboruje v četrtek dne 10. novembra 1921. ob 14. uri — po saprisegi — v mestni šoli v Orn»ožu po tvastoipnein sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovaitia in zadnje odborove seje. 2. Doipisi. 3. Poročilo okrai. šol. nadzoniilka P. Flereta o uovauvedenih Solskih tiskovinah. 4. Poročilo o I. državnl skupščini UJU v ZaKr.bu. 5. Slučajnosti. Omeni se, da Je predpoddne zborovanje neinogoče, ker je takrat seja okraj. šol. sveta, katere se monata udeležiti okra). šol. nadz.ornik in društveni predsednik. Odbor. + Radovljiško ohrajno učlteljsko društvo je zboravalo dne 8. f. m. na Koroški Beli. Obenem se je vršila tudi zaprisega učiteljstva. Po predsednikovein pozdravu in spominu na kralja Osvoboditelja je tov. nadzornik podal par navodil o poslovanju. Tov. Šega je intere&amtno predaval o selitvl ptic, za kar se ga ie naprosilo, da objavi poročilo v »Popotniku«. Tov. Schiffrer ie referira! o blaklh za učlt. konvikt. Sklenilo se ie dalje, da se vrnejo »Učiteljski tiskarni« zemljevidi, ki jih je izdelal dr. Jevrta Dedijev, ker Imajo innogo nemških imen m prejinje deželue tneje. Skleaila se je tudi ostra resolucija zoper podivjane napade nekaterih časaptisov na učiteljstva in šole, ki se glasi: Prihodnje zborovanje se vrši dne 7. decembra t 1. v Radovljicl Okrajna učiteljska druStva so stanmske oiKanUacij-e, v katerih b. učitel&i vseh političnih prepričaii}. Dolžnost staliiavskih organizacij jc, da visoko dvignejo woj glas, kadar se blati uCiteljski stan. Zadnji čas so nekateri slovenski !jsti započeli ostudno in divjaško gonjo proti šoli in učiteljstvu. Naj pride napad od katerekolisibods strani, stojtao slovenskl učitelji in uči<telii-e vzviSeni nad tako surovostjo in pt)dlostjo. Da izrve vsa higoslovanska ja^nost, da si slovenski učitelj ne pusti pobijati svojega ugleda in teptati svoje časti, pmdaiemo sledeči protest in poziv: I. Radovljiško uičatelisko druStvo, včlanjeno v UJU, poverjeništvo Ljubljana, zbrano na svojem z.borovanju dne 8. oktobra 1921. v Koroški Beli, protestira najodločneje proti vsem nesrajnnlm izbruhom pobesnele časnikarske gonje, proti vsem ogabnim napadom zadnjega časa v ra_nih slovenskih listlh na šolo in colokupni učiteljski sitan. Z vsem zaničevanjem obM)iamo najodh>5neje to nečuveno, dobro premišljeno, javno blatenje šole in učiteljstva. H. Pozivljamo u6no upravo, da stori nemudoma vse primerne korake, da s. -čiti šolo in naš stan pred takimi prostaškimi izbrnhj podlvjane žurnalistike. Pripomnkno, da sta bilj resoluciji z viharnim odobravanjean sprejeti od vseh navzočih, bodisi demokratov, klerikalcev, nar. sociialistov in soc. demokratov in so pri glasovanju vs\ dvignili roke. + KairnišKo učiteljsko društvo je /.bOTOV.10 v Cttrt_k ine 13. ^Htobra f 21 ob 10. uri v *"1skem poj.o^.u v Kad*/iiljah. Navzočih je bilo fS članav dru.tva To/ar.š prcdsedn'k Tonro Petrt.vcc lp v svojem poidravnem nagovoru zbrane.nu uiite1}stvn orisal ž;,ljenie in smrt blagopokojnega veIkega kr.ilia Petra I. Osvoboditelja ler konč.l svoj go-vir s trikratnimi ->slava«-klici blagopokojnc:uu veliko.iiu Kralju fa trikratnimi *žrvk>«-_.'ci kralju Aleksandru. Nadalje -e omenll tovariš predsednik, da bodo prlhodnjCita rboiovanja sestavil itnenfk neorganizirane?a učiteljstva. Vsak, ki zapušča okraj, naj javi *o riedsedstvu društva, da n€ bo zmešnjav radi blagajne. Od nenavzočih člano* so se opravi.ili /si, razen esne tovarišice. Ker je bH nadzonnlk šolskih vrtav, tovanš Fran Crnagoj na dan zboravanja drug)e zaprsten, bo predaival o kmetijsko - prirodoznamskejn pouku na prihodnjem zborovanju mes.ca novembra. Po čitaurju zapisiiika zadnjega zboravanja, ;e reterirai tovariš Fraji Jordan o mnotž.inskem rodiluiku v srbo - hrvaščini. Končal je svoj relerat z besedanu: Učimo se srbo - hrvaščine: 1. 'z spoštovanja do bratov Srbov, ki so nas osvobodili: 2. zaradi lepote jezika: 3. zaradi tega, ker snio u&itelji! Tovariš Ciril Petrovec fe podal nato zartimiv referat o srbo - hrvatski narodni pesmi. Drusi de! tega referata bo na željo vseh podal na ejiem prihodnjih /rborovaui. Gosipod nadzornik Kante je podal nafco poiasnila glede novih §olski)i tiskovin iji «lede treh novih predmetov v ljudski šoli, in steer srbo - hrvaščine, deških ročnih del in kmctšjsiko - prirodoznansScega pouka. Pri shičajinostih k. apeliraA tovanii. predsednik na učiteljstvo za podpiis državnega posojila. Za I. državno _ki»!>ščino UJU v Zagrebu se Je priglas.ila kot delegatinia tovariišica Ela Tavčar, učiteljica v Domžalah, kot predsednikov namcstnik pa tovartš Janko Tonia*. nadučjtelj v Moravčah. Nato se je poslovl tovariš predsednik od tovariša Antona Turka, nadučitelja iz Dola, fcaterega službenii kraj bo od 1. XI. naprej spadal pod ljubljansko okolico. * H koncu je stavil tovariš Anton Ormek re-oluoijo, fci je bila z 59 glasovi proti enemu gllasu z naivdušenjem sprejeta in se glasl: UčiteUstvo kanindškega okrajnega učtteljskega društva izreka sledeče: 1. Svoj najodlačnejši prote&t proti pisaivi časopisa »JuKOsiavija« :n drugdh listov, ki napada!o vs. \ i'U včlanjeno učiveljstvo p.-t tak naCin da niu dc sedai ni primcrs. 2. Poziva uiiteljstvo naj proti vsem takim listom izvaja konsekvence. 3. Poz.iva šolsko oblast naj najde pot, da sc preprečijo taki nekvalificirani napadl, ki JemlieJo učitelistvu brez vzroka ves ugled. Po -prejetju te resoluclje je tovariš predsednlk zaiključil zborovanje. + Mariborsko učiteljsko društvo je zborovalo v sredo 12. t. m. Manjkalo ie samo par č!anov, ki ss navad_no odlikujejo s svojo varnostj(>. Po Predsednikovem pozdravu je zaklicaio zbrano članstvo trikratno »slavo« umrlemu JtraUu Osvoboditelju in trikTalni »živlo« kralju Aleksandru. Novo vstopivši tovarišicl Mešičkavo ?n Kristlavo, kakor tudi tovarlša ^egulo predsedmk tekreno pozdravi. Prav tako želi obilo sreče onim tovarišicam ta tovarišem, kl so &i od zadnjfRa zborovanja do danes za/menjaii samski siam s sladkim bremenom zaikonskega jarma. Zapismik se prečita m odobrl. Dopisi in ukrepi odbora se vzamejo na znanje oziroma odobre. Povdariti ]e še posebei pr _test odbora, ki Ka je poslal imenom edlnstva poverjeništvu o uktnjenju draginjskih doklad bolniktm. Prav umestna je bila pripomba predsedn!ka, da v našetn stanu ni še do sedaj nihče zbolul vsled lenote. Včasih se je bolnikom učiteljem držala še rosebna denama podpora, sedai se Jitn pa še to zemlje iti sicer rar.no takrat, ko hi !'aj. bclie potrebovali. Pdročilo delegata o glavni skupščini v Ri>jri-Ski Siatini se odobri. Nato je poročal tovariš Silih kot predsednik našega lepo se razvtjaiočega pedasoškega kro^ka o osamosvojitvi istega \ samostojiio drnštvo. Idealnim in pridnim, dasi ne ravrao štcvilnim delarvcera v tem krožku, postaja delakroK $e premajhen. Želijo sj raz.maha na zumaj in na znotraa. Zastavili so sj visoke in dalekosežne c.lju. katere more uresničiti. le lastiio društvo, ne pa samc odsek. Pedagoš,ki krožek kot samostaji.o društvo hoče pritegniti k sodelovanju vse, ki se -animajo 7-a vzuojo širom bodioče mariborske oblasti, ali pa tudi še preko njenih mej. V njem naj sc osredotoči vse znanstveno delovanje in raz.i&kavanje o modernti psihologui in pedagcgiki. To društvo naj postane vez, ki spaja raiine katejjorije irčiteljstva od najnižje do tiajvišje stopnje na tem polju, ne pa vrzel. Razvle na) se požrtvavalno tekmovanje v dosego teh ciljev, ne pa cepljenje. Zborovalci so vse to uvideili ter lepim ideiam, fci naij bi skoro postale meso in kri- so doPrimesli precejšnio ifinotno žrtev ter skoro s<>glasno pritrdili, da naj postainc dosedanji naš odsek pedagoški krožek samostojno društvo. V odsek za učiteljskii naraSčaj sta blla voliena razun dosedaniega 61ana nače.mika Kožuha šc Klemeničič in Milčinski. Naprositi pa i. še mesc-.iv.ko šolsko učiteljstvo, kakor tudi dosedanjc sodelavce na trgavski šoll, da pošljejo svoie zastopnike v ta odsefc, da bodemo skupno delovall za svo) bodoči naraščaj. Odsek bode pri-el v najkrajšem ča&u z deloni. Sprejm« se predlog tov. predsednika, da se pozove mestni šolski svet, naj se nemudoma konštitmra in prične delovati. Tollko časa nisnio imeli pravega inestnega šolskega sveta in sedal sja iraanio, vendar pa ne pride do dela, ker so nastale neke diference prl bnenovanju zastoprika cerkve. Radi enega člama vendar ne bode trpela inštitucija! Tov. Hren predlaga, aa naj izvede naše poverjemštvo LUtJ po svojih okrajnih društvih natančnc štatistiko zaposlenasti oziroma sodelcn-anja uiitefljstva pri kaiturnih m sospodarskih dn.štvih izven _>le. Na eni strant uas bodTi m sili k ..iken.u -elu Sui?ka oMast, na drugti stra:ii pa vidijo naši nasprotnikj učitelj&lvo satr.o taKTat, ku nrcjtrn; plačo tti kadar bv.u poSitnice. Taka §tatistika bode naiboljši odgovor na zgoraj iin spo daj. — Predlos se sprejme. lildgajnik tov. Alt o::ozarja, da iina prijaviiioe za vjJCit. zdraviiiški dorn v &iatini« In ]e pripravljen rrevzeti pobiranje in odpošJljanje mesečmih obrskr.v Nai bi našel obilo zglasilcev! Predavanje tov. Malen?ka o spomSnih na Macedonijo, ie radi prakratkega časa odpadio. ^borovanje :e trajalo tri ure in ie pokazala veliko zaaimanje tn pozornost ter enotnost. Tokrat tudi ni bic op.iidli takozvanih »predčasiu.i ube/ nikov«. Nt; i.i h'.ii vsa zhorovajija v tem 5clskam 'etu vsaj yr b.vnu taka tudi v t.itt ozirn' + Učlteljsko dmštvo za kočevski okraj je zborovalo dnt' 15. t. ni. v Kočevju. Navzočih je bilo 47 druištvenikov. Zborovanje sta ix>setila tudl okr. glavar dr. Ogrin, nadzornik Jos. Novak in pa Mrosta Julka Hočevarjeva, učiteljica in Šestam, uč"telj srbohrvaščine, oba iz Ptuja. TovariS predsednik A. Mervič otvori zboro vanie, pozdravi havzoče in preide k dnevnemu redu. Na dnevnem redu je bilo poročilo o našem zborovanju v Rogaški Slatini. Poročal je tav. predsednik, ki je nakratko narisal ipar glavnih točk tz svojega referata, ki ga je imel na skup-6ini. Njegovim izvajaiijcm je sled.lo wč«teljstvo z vso pozornostjo. Olede napadov na učiteljstvo po časopisih iporoča, da je odbor poslal na pmerjeništvo UJU v I..ubliana posebno vlogo, \ katerl izraža svaj gmus bla-ilcem stanu in upa, da bo v tem 'Viprašantjai poverjeništvo na višku svoje naloge, brez ivsakega ozira na des.no in levo — ev.ratuelne sokrtvce ialostne afere, pa nai zadene kazen. O nameiarvanem skupnem nastopu vsega učateljstva okiaja — ideja nadzornika I. Novaka, pride učlteljstvo po daljšl stvarni debati do žalostne a resnične uxotovitve, da smo še preveč strankarsko orijentirani in razdvojeni v korisit demagogom, a sebi v škodo. Idejo pa uŁiteljst\io pozdrav-X Ija, kot znanilko boljše prihodnjosti. Nadaljna točka dnevnega reda je bila: predavanje tov. Alf. Završnika — risanje na osnovnlh šolah v zvezi z rokotvornim poukam. PreUavanje 'e bilo teoretičnega in praktičneea znač.iia. Za lažie umevanje so bile razstavljene slike, kakor tudi razna ročna dela. Zelo lepe so blle kombinaci}e tov. J. TroSta — piraktlčna urporaba narodnfti mativov. Na zborovaniu so bile potem še sprejete soglasno naslednje, po tov. Faklnu predlagane _i utameljevane resoluclie: 1. Vsled neobhodne potrebe reSltve važnejšlh šodskih zadev se sklene, da se naprosi v.iSji in okrajni Solskl svet, da izposlujeta ipotrebna sredstva in ukreneta vse potrebno, da se uradna učlteljska konferenca vrši še v tekočem M. letu. Učiteljstvo, ki .ivideva res veliko potrebo konference, je sklenilo, da se iste tudi ude!eži t>xiai sarno za etikrat, če se tnu povrnejo vsa1 laktiCnl stro.ki za potovanje. 2. Predlaga se, da naj se upelje za vse uč'teljstvo posebni — Šolski uradnl Hst — v kafsreni naj bl izha-ale vse naredbe to zakonl, ki se tlče}o nčjteljstva, tako}, ko stopijo v veljavo. Ta- tožile na «eneralni civilni komisarijat. ki se seveda ne bo zmenil ninogo za pritož- | bo. Lah ie pač človek. ki nima smisla za | oravni čut. zlasti takrat ne kadar ie treba odločiti proti Slovencu. — Istočasno ; se ie tržaško učitelistvo pritožilo radi krivice. ki se mu godi s tem. da se v zadniih lot.li ne izvrše deiinitivna nameščenia slovenskega učiteljstva. So med slovenskim iičitcUstvom mnoiri. ki eakajo že nad 10 let na svoje dcfinitiyno namešče- , nie. a laška gospoda vso stvar zavlačuje. nied tem ko so se definitivna imenovania za laško učiteljstvo izvršila tekom . adniih let že dva ali trikrat. —r Smrtna kosa. Dne S. t. m. je umrjno dolgem in mučnem bolehanju tovariš I v a ti J u g . učiteli v Podpeči v Koperskem okra.u v Istri. Poko.ini tovaris ie bil roien v Garici. Služboval ie nekai let na Goriškein; nato na ie zaiprosil za službo v Istri. kier ie bil do zadnjega časa. Bolezen si ie nakopal pri vojakih ki ea ic spravila v času ko bi ga neddrešena doinovina na.iboli potrebpvab. v prezgodnii grob. Blag mu soomin! —r Spomenik vrlemu učitelju. V Sefcrel'ah pri Cerknem na Ooriškem so odkrili pred Vratkim nagrobni spomenik pred tremi leti umrlenui učitelju tovarišu Francu Peternelu. Prispevke za ta spomenik je nabralo hvaležno ljudstvo samo ter se' na ta način oddolžilo nekdanjemu s\ojemu dobrotniku-učitelju. Pokojni toviriš P^ternel je absolviral učitcljlšče v Kopru leta 1901. +er ie od tega leta zdr/i>nia učiteljeval v Šebreljah. Tu je deloval z mladeniško ognjevitostjo za svoj narod, med katermi si jc znal pridobiti toliko simpatii in ljubezni. Oktobra meseca leta 1918. ga je nenadoma napadla šnanska ter ira spravila v prezgodnji srrob. Pokojri Peternel je bil jako nadarjen in odličen slovenski učitelj. Kiegov snomin je rr.ed našim narodom na Cerkljinskem nepozabljiv.