265
Naši dopisi.
Iz Železnikov konec julija.   [Zakasnjeno.]   (F moj zagovor in obrambo. — Dalje.)   Da  sem bil tudi jaz za „bralno društvo" vnet,   naj posnamejo čč. gg. bralci in moji znanci iz tega, da sem prepustil (ker imam, hvala Bogu, svoj lastni dom) moje šolsko stanovanje, katerega poprej   na  večkratno zahtevanje tudi proti dobri  plači nisem nikomur hotel dati v najem, društvu brezplačno kot bralno sobo.   Mislil sem, da bodo po hvalevrednem izgledu sosednih Selc hodili judje o prostih urah v šolo brat, in včasih se bode napravila še kaka primerna veselica.   A, — motil sem se.   Eomaj  pričelo je društvo svoje delovanje,  jelo se je zdajci tudi šopiriti in koša-titi.   Napravimo si zastavo,  djalo se je!    Jaz sem človeku,   ki  je bil  v tej zadevi  menda dvakrat pri meni, svetoval, naj se to za prvi čas, ali vsaj dotle odloži, da se društvo nekoliko umesti in   vkrepi.    Pa, nič; — zastava mora biti,  in to:   dragocena  zastava!    Kdor ve, koliko  revščine je v našem kraji,  in   kako  je ona na zunaj celo  še na dokaj slabejem glasu (dokaz temu je, da za našo zdravniško službo noče nihče prositi); kdor dalje ve,   koliko  imamo pri  nas druzih dokaj bolj potrebnih reči za omisliti in vpeljati, previdel bO; da moj svet zarad zastave ni bil nespameten, marveč priporočljiv. Res je sicer, da so bili doneski prostovoljni; tajiti se pa tudi ne da, da je marsikdo dal v ta namen denar, ki bi se mu bil morda  na  deset   druzih  strani   dobro prilegel.    A,   edino pri  dragoceni  zastavi  ni   imelo   še ostati; kot gobe po dežji rastli so koj zopet drugi, tretji, četrti in peti predlog, vsi za precejšno število udov več ali manj z dost občutnimi  davšinami sklenjeni.   Ker je meni vse to vedno manj dopadalo, in sem videl, da bi moji  ugovori  v   odborovih  sejah ne bili  mnogo izdali (dokaz tega je seja,  ko se je konečno sklepalo,  katere slike pridejo na zastavo),  jel  sem  se potegovati polagoma nazaj,   ali  kakor bi  se  drugače   reklo:   nisem maral hoditi z odborom ;,čez grm in strm^. Toda: to je bil grozen  greh moj,   za  katerega  se mi je  prisodila
javna pokora.   Napadli  so me......, gotovo  v dokaz
svoje izobraženosti, najprej v „Ljublj. Listu".
Napad ta bil je o času, ko sem bil tako z opravili zadrenjan, da nikakor nisem vtrpel, odgovarjati na-nj. Toraj zdaj o tej priliki kaj malega, površnega. Kar se tiče moje izjave glede c. kr. obrtnega nadzornika, čuli so pač zvoniti moji nasprotniki pri neki cerkvi, pa ne vede, pri kateri. Gosp. nadzornika tudi jaz želim; naj le pride; a prvo, kar naj bo storil, bodi to, da prešteje tukajšnje aktivne gg. fužinarje, ter naj poizveduje, zakaj so vsi drugi morali zadnja leta odpustiti svoje delavce. Morda iz dobičkarije? Kaj še! In če imajo pisalci, ne: naši gg, Samaritani res toliko sočutja in skrbljivosti za „zboljšanje stanja" naših revnih kovačev, kdo pa lažej pomaga, kakor ravnooni. „Cvenk"^ imajo (razun enega) menda vsi; kovačnic (ješ) je tukaj dovolj naprodaj,  ali
266
tudi le za v najem vzeti. Storijo naj eno ali drugo, potem vdinjajo si kovače, dajo naj jim delo, in plačujejo naj jih bolje. Širokoustno zarad povikšanja plač na druge kričati, je prav lahko: v djanji pokažite vašo ljubezen in skrb za uboge delavce, če ste možje za to, in ne le bahačasti vekači. — Kar zadene v onem sostavku izražene želje žarad odprave ponočnega dela je to pač tudi le pavovo perje, s katerim se je košatila sraka. Kolikokrat se je o tem tožilo uže javno in privatno! Ko bi jaz imel toliko stotatov, kolikorkrat sem uže po-vdarjal, da ponočuo delo je strup za naše ljudi, in da iz tega izvira neizrečeno hudega in nečastnega za naš kraj, precej bogat bi bil. A take zakoreninjene razvade in napake odpravljati ni tako lahko, kakor kdo misli, ali pri kozarcu vina ugibuje. Čutilo se je nekaj zelo enacega uže letos ravno tu pri nas, ko se je poskušal red narediti zarad gozda „v Mlakah^^ — Fušica pa na naše kovače, „da ni daleč oni prorokovani čas, v katerem bodo štirje velikani pod mernikom lahko mlatili", ki je bila za brati v onem spisu, pa dosti jasno kaže, da imajo preroditelji tukajšnjih razmer v eni in isti mavhi za nje shranjeno sočutje in zasmeh! Kolika izgledna olika!!! Je pač res, da kdor je presit, in ima dosti prostega časa, se na razne načine razvedruje! — V tem dopisu brati je bila tudi kolosalna laž, da pri nas uže lOletni otroci kujejo cele noči, potem pa gredo naravnost v šolo!!?? Da sem z opazko: „Kako vspe-šen mora biti pri njih poduk!" dobil med vrsticami še eno po glavi, se ume. Nazadnje sledila je beseda: „A zadosti!" Res, zadosti za dokaz, da bi bili pisalci modrijani ostali, če bi bili uže takrat, to je, prvikrat molčali. In da bi bili molčali tudi pozneje, koliko bla-maž za-nje bi bilo uže manj!
Kmalu za tem spominjali so se me moji prisrčni gg. prijatelji v tržaškem šaljivem listu „Jurij s pušo", 8 tem pa tudi dosti jasno dokazali, kako da strast po-slednjič človeka oslepi. Za šalo so menda prodajali to, ker sem vsled sklepa tukajšnjega obč, odbora dal mrtvašnico na našem pokopališču na novo pokriti (ker se je uže 49 let stara streha spreminjevala v prsj; in smetij. Se ve, da kaj tacega je strašanski „Witz!" Cisto enako je bilo z napravo novega pokopališnega križa, ker je bil preteklo zimo debel sneg prejšnjega, uže na moč slabega, podrl. Kar pa zadene obdolženje, da sem jaz zasejal razpor med naše „bralno društvo" , kakor je bilo baje v onem spisu brati, imenujem to zopet: grdo laž! Omenil sem uže, zakaj sem se bil jel ogibati od-borovih sej; ob enem nisem maral zahajati veliko več tudi v bralno sobo; odvračeval pa od društva nisem nikogar, in če je bilo vas sto udov in kolikor čez še vas je, edinih, bi bilo moje odvračevanje tudi malo izdalo. Se mi bi bilo pri mojih obilnih opravilih pač ljubilo, pečati se s ta cimi ništarijami!                    (Dal. prih.)
Prem 9. avgusta. {Različno,) Pretekli mesec bila je tukaj in v bližnji okolici uže prav huda suša nastala, Ker od sv. Petra pa do dne I. avgusta nobenega izdatnega dežja bilo ni. Pri češpljevem sadji je suša prav veliko škode napravila; po nekaterih legah je do polovice in tudi nad polovico češpljevih sadežev od suše zrudečilo, kateri dosedaj nedozoreli odpadajo. In tako bode mesto prav dobra, po nekaterih legah le dobra, a po drugih pa celo slaba češpljeva letina. Škoda. Tudi marsikako češpljevo drevo je od suše popolno vsahnelo in pod zelo prišlo. Ravno tako trpeli so pred sušo tudi nekateri drugi poljski sadeži osobiti fižol. Otave po bre-iinah menda ne bode kaj prida, ker bira je ruša liki opaljena.
Dne 15. preteklega meseca utonil je pri Jakežu 141etni pastir Anton Bole; doma bil je iz Selca na zgornji Pivki.   Gospodar bil  mu je  ukazal iti  na  vrt
nekaj sena obračat, a mesto tja, šel je fante v voda Reko se kopat, ker pa plavati ni znal, pokopal se je zg^ zmiraj. Tudi ubogljivost in pokorščina ste lepi reči,, kateri pa, ako se jima nasprotuje, se nad človekom do-stikratov hudo maščujete.
Mesec avgust docesel je v te kraje blagodejnega dežja, kateri je do danes zemljo uže precej dobro namočil in okrepčal. Studenci in vodnjaki tod bili so do malega uže vsi prazni in suhi; za živino in ljudi morala se je potrebna voda zadnje dni meseca julija iz. vode Reke dobivati.
Noč od dne 4. na 5. t. m. bila je strašna: bliskalo, gromelo in treskalo je tako, kot bil bi se sodnji dan bližal. Okolo 1. ure popolunoči bil je skoz par dobrih minut nepretrgan bliskov svit; med tem časom bilo je nebo liki z ognjeno mrežo prevlečeno. Ploha bila je izredna in med njo bila je kakor orehi debela toča padati pričela; hvala Bogu, da je kmalu in brez posebnih nasledkov tudi ponehala. Piš bil je tak, da je po nekod precej sadnega drevja polomil in poruval. Pri Mrkanca ali kakor rekajo v ;,Ribnici" ob reško-šempeterski državni cesti je bila strela posestniku kos novega zidu razsula in podrla; druge škode ni nobene napravila.
To grozepolno noč bile so tod osobito ženske vse preplašene in zbegane; da, bilo je zares strahovito. — Zdravje med ljudmi in živino je, hvala Bogu, prav dobro. Neznosna vročina, kakoršna bila je v drugi polovici prešlega meseca, je nekoliko odjenjala.
Politično življenje po teh krajih je jako pohlevno, krotko in mirno; pa, saj se tudi brez neslanih prepirov in političnega lasanja prav lahko pošteno živi; čas je pa tudi drag in ga še za koristno delo primanjkuje.
Iz Slapa v vipavski dolini 18. avg. — Kakor prošlo leto, tako prikazala se je tudi letos v naši dolini po trtah pogubonosna glivica „Peronospora viticola" in ta za skoraj celi mesec zgodnejši, kakor v prešlem letu. Celi oddelki vinogradov so uže čisto rujavega, večinoma pa uže tudi odpadlega listja, da-si ni še grozdje, kaj pa še le les čisto nič dozorel. Groza obhaja človeka videti trte polne še zelenega grozdja, pa brez vsega zdravega lista. Tako je ob letošnjo letino in ob ono bodočega leta. Neka druga glivica nam pa listje krmske pese zelo enako vničuje , tako da izgleda , kakor od slane-oparjena.                                                             D. R.
Z Dobrove 16. avg. = Pri naši romarski cerkvi pričele so se zopet šmarne maše s popolnimi odpustki pri najlepšem vremenu. Romarjev došlo je koj prva dva dni prav mnogo in tudi letos imeli so v naši prijazni cerkvi občudovati nov svetilnik, krasno delo domačega našega pasarja g. Peterlina iz Kamnika. Svetilnik (Kronleuchter) je bogato v ognji pozlačen in stane nekaj nad 400 gold. Prepričani smo, da bo to delo enako zasluženo priporočilo izdelovalca, kakor je lep kinč naše cerkve. Pretekli teden pričela se je prezidavati naša šola, da bo imela prostor za dvorazrednico, in pa zidanje nove mežnarije oziroma izpraševalnice. Neumorno delujoč naš gospod župnik skrbi, da gre tudi to dela urno spod rok , občani pa tudi pridno dovažavajo kamenje, opeko in pesek, tako da smo prepričani, da ba delo v malo tednih zgotovljeno v blagor naše občine.
Iz Ljubljane. — Včeraj praznovali so rojstni dan presvitlega cesarja, kakor drugi avstrijski narodi, tako tudi zmiraj mu zvesto udani Slovenci. — Pošiljali so gorke prošnje Vsegamogočnemu v nebesa, da bi nam še dolgo ohranil ljubljenega, vsem narodom svojim enako naklonjenega vladarja, in da bi se posrečilo Njegovi modrosti, vresničiti svoje želje po miru med narodi v blagor državljanov, v povzdigo moči drage naše skupne domovine in v slavo naše dinastije.
267
—  Cesarjev rojstui dan obhajal se je tudi na blejskem jezeru minulo nedeljo prav slovesno. Prišla je tje v ta namen vojaška godba, prepevali so domači pevci, :zvečer pa je bilo jezero čarobno razsvitljeno; občinstva pa je privrelo od vseh krajev brez števila.
—  Grledališni vlak Slovencev v Prago odpeljal se je pretekli petek popoludne. Do Maribora nabralo se je toliko vdeležencev, da so se morali do tje pripeljavši se s poštnim vlakom preseliti v poseben vlak. Potovalce pozdravljali so na Dunaji, v Brnu, v Pragi pa, kamor so došli v ponedeljek zvečer, bili so slovesno sprejeti. Zlato Prago in novo gledališče ogledavali si bodo do četrtka, v gledališči priredile si bodo njim na čast dve predstavi, v petek pa se zopet vrnejo, gotovo nikdar pozabivši Ijubeznjivosti in gostoljubnosti čeških naših zmiroj nam zvestih prijateljev.
—  Delavsko pevsko društvo ;,Slavec" priredilo je minulo soboto „besedo" v prostorih ljubljanske čitalnice, katera st je enako dobro obnesla glede zadovoljnosti obilno zbranega občinstva, kakor pevskega in godbenega dela programa in pa denarnega vspeha za društvo, čestitamo vrlemu društvu k lepemu napredovanju.
—  Dve učiteljski službi, prva z letno plačo 500 gl. in prostim stanovanjem, druga pa s plačo 450 gld. in stanovanjem ene sobe, razpisane ste za ljudsko šolo na Dobrovi pri Ljubljani, katera se to jesen razširi v dvo-j-azredno šolo.
—  Na razstavi v Antwerpenu bili so odlikovani iz slovenskih pokrajin trije razstavljalci: Henrik Kieffer, izdelovatelj srpov v Še. Lovrenci pri Mariboru, dobil je srebrno svetinjo; Fran Szantner, čevljar v Ljubljani, in Fran Hajek, izdelovatelj snažilnega prahu v Kamniku, dobila sta bronasti svetinji.
—  „Die Karntner Slovenen. Ihre nationalen Ver-haltnisse und Bestrebungen. Verlegt und herausgegeben von Filip Haderlap" imenuje se 44 strani obsegajoča brošura , ki ima očividen namen, prijazne nam Nemce podučiti o razmerah Slovencev na Koroškem. Brošura bode gotovo v dober poduk edinemu zastopniku koroških Slovencev v državnem zboru, ministru baronu Pinotu , ki bo našel dosti prilike, naučnomu ministru pokazati velikansko razliko med postavo o narodni enakopravnosti in njenem izvrševanji glede koroških Slovencev. — Brošuri želimo, da bi vsaj tudi v rokah poslanca barona Pinota ne ostala brez vspeha.
—  Nova cerkev v Bohinjski Bistrici bila je dne 15. t. m. slovesno blagoslovljena. Prišli so gori v ta namen gospod knezoškof dr. Misija sami. Iz srca čestitamo Bohinjcem k srečno dovršenemu lepemu delu!
—  (jospod Avgust pl. Wurzbach, c. kr. deželne vlade svetovalec in bivši okrajni glavar v Radoljici in ljubljanski okolici, prestopil je iz zdravstvenih ozirov v stalni pokoj. Pri tej priliki naročili so cesar izreči mu 2a mnogoletno zvesto in odlično službovanje najvišo za-dovoljnost.
—   Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani. Od mnogih strani prihajajo nam vprašanja, v Raki zvezi da je krajcarska podružnica z upravnim odborom „Narodnega Doma"? V odgovor sledeče: Ustanovitelji krajcarske podružnice „Narodnega Doma" , iz-vzemši g. dr. Stareta, ki sprejema vse dopise in ki bo sprejemal tudi vse krajcarske, oziroma desetkrajcarske doneske, niso identični z upravnimi odborniki ;;Na-rodnega Doma". Krajcarska podružnica ,;Narodnega Doma" je družba mlajših, za zgradbo ^Narodnega Doma" zavzetih, v Ljubljani bivajočih Slovencev, ki so si stavili za nalogo, po zgoraj omenjeni poti pospeševati lepo idejo zgradbe ^^Narodnega Doma" v Ljubljani ter z vstraj-nim delovanjem kolikor toliko pripomoči, da se ta ideja
prav kmalu vresniči. —  Pri tej priliki bodi omenjeno, da se bodo došli doneski istotako objavljali po časopisih^ kakor se objavljajo doneski, ki dohajajo upravnemu odboru,  in sicer s številko razprodane knjižice in s krajem,  od koder je knjižica došla.   Kakor poizvedamo iz privatnih poročil, pričakovati je uže prav v kratkem po-šiljatve prvih doneskov.^ — Iz različnih krajev, posebno pa iz Gorenjskega  in Štajarskega,  in od različnih stanov, došla so nam objave za poverjeništva, bodi-si takoj v začetkU; bodi-si vsled pozivov po časopisih. Od jedne strani se pa pogreša še vedno isto zanimanje, katero bi lahko tolikoristno vplivalo na celo stvar.  V mislih nam je krasni spol, čegar vplivna in zelo vspešna beseda pri tacih  prilikah je občeznana.   Res,   da  imamo tudi uže -nekaj   poverjenic in vsa čast čč. gospem in gospi-cam, ki so uže dejansko pokazale,   da se za našo idejo živo zanimajo.   Toda v občem  interesu celega podjetja želeti bi bilo, da bi postajalo število poverjenic in podpornic od dne do dne večje, da bi naglo rastlo.