Trst: iskre v pristaniškem odboru Dejavnosti in težave krožka Krut V Sovodnjah sklenili mandat z obračunom Primorski št. 85 (21.018) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Kdo bo nov predsednik Pristaniške oblasti? Aljoša Gašperlin Če je tržaški občinski upravi uspelo izdelati nov prostorski načrt, ki ga bo mestna skupščina najbrž sprejela že v sredo, je novi pristaniški regulacijski načrt še vedno v razburkanih vodah. Prizadevanja za gradnjo logistične ploščadi se vlečejo že dolgo, spor med začasnima združenjema podjetij, ki se zanjo potegujeta, pa zadeve ne olajša. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je sicer na včerajšnji seji pristaniškega odbora najavila, da je že prejela 32 milijonov evrov iz Rima. Vendar to še ne pomeni, da je problem rešen. Vtis je namreč, da si Pristaniška oblast v resnici ne prizadeva za reševanje problemov, prej nasprotno. S podpisom programskega sporazuma glede škedenjske železarne je odlašala dalj časa. Ko je vse kazalo, da se zadeva rešuje in je izredni komisar objavil razpis za prodajo železarne, za katero se je doslej potegovala le skupina Arvedi, je iz predalov Monassijeve prišel na dan alternativen načrt, izdelan že pred enim letom v sodelovanju z družbo Alpe-Adria. Kot smo že zapisali, je vse kazalo, da je to le ponoven poskus metanja polen pod noge prek politike dodatnega zavlačevanja in zavajanja javnega mnenja. Projekt je vzbudil zanimanje tiska za manj kot dva tedna, po včerajšnjih zelo kritičnih besedah deželne predsednice Debore Serracchiani in tržaškega župana Roberta Cosolinija pa se je od projekta skorajda ogradila tudi Monassijeva, ki ni hotela več odgovarjati na vprašanja o tem načrtu. Dejstvo pa je, da se je v zadnjem obdobju že spet govorilo o stvareh, ki so brez perspektive in dejansko prah v oči, medtem ko so nujni razvojni ukrepi. Zato tudi ni slučaj, da so domala vsi lokalni upravitelji ter tržaška parlamentarca Demokratske stranke Rosato in Russo včeraj spomnili, da bo mandat Monassijeve zapadel v začetku leta 2015. Serracchianijeva, ki zagovarja med drugim reformo pristaniških uprav in zmanjšanje njihovega števila, je tudi uradno izjavila, da že išče najboljšega naslednika. Skratka, javna nezaupnica predsednici Monassijevi, ki vsekakor ni bila preveč prizadeta. Ob koncu mandata bo obračun opravljenega dela in kdo ve, da je ne bi lahko Rim potrdil na tem mestu, je ocenila. Ali bo Trst medtem še naprej mirno čakal? dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 12. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Nekdaj tesni Berlusconijev sodelavec naj bi bil v tujini Marcello DellUtri se je izmaknil pravici V torek tvega dokončno obsodbo na sedem let zapora trst - Mednarodni filozofski simpozij V sponah krize Pogledi mislecev iz Hrvaške, Italije in Slovenije 1 TRST - Narodni dom je bil včeraj prizorišče filozofskega razmišljanja o možnih strategijah zoper »vseprisotno« krizo. Mednarodni simpozij Misliti več-Pensare di piu-Misliti više, ki sta ga priredila Slovenski klub in Društvo slovenski izobražencev je ponudil številne izzive. Misleci iz Italije, Slovenije in Hrvaške so razmišljali o krizi in danes dominantni neoliberalni ideologiji. RAČUNSKO SODIŠČE Illy in njegovi odborniki morajo plačati 700.000 € TRST - Nekdanji predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy in devet članov takratnega deželnega odbora bodo morali zaradi oškodovanja državne blagajne plačati 700 tisoč evrov, se pravi vsak 70 tisoč evrov. Deželno računsko sodišče je namreč po šestih letih spreobrnilo prvostopenjsko razsodbo glede prodaje nekaterih deželnih nepremičnin. Prizivno sodišče je bilo namreč mnenja, da so Illy in njegovi odborniki kršili deželni zakon iz leta 1971, ki urejuje prodajo javnih nepremičnin, ki jih ni bilo mogoče prodati na dražbi. Il-lyjeva deželna uprava je skratka po mnenju sodnikov računskega sodišča prodala nekatere nepremičnine, ki so bile deželna last, po prenizki ceni in s tem oškodovala javno blagajno. Prva sekcija računskega sodišča je torej pod predsedstvom Martina Colelle določila plačilo 10 odstotkov celotnega zneska (torej 70 tisoč evrov) za vsakega od obtožencev. To so nekdanji deželni predsednik Riccardo Illy in nekdanji deželni odborniki Gian-franco Moretton, Augusto Anto-nucci, Ezio Beltrame, Enrico Bertossi, Roberto Cosolini, Franco Ia-cop, Enzo Marsilio, Gianni Pecol Cominotto in Lodovico Sonego. nova gorica Tina Maze delila nasvete o varni vožnji RIM - Nekdanji tesni sodelavec Silvia Berlusconija Marcello Dell'Utri je izginil. V torek ga čaka razsodba kasacij-skega sodišča v zvezi z drugostopenjsko obsodbo na sedem let zapora zaradi zunanjega sodelovanja v mafijski združbi (posredoval naj bi med mafijo in Berlus-conijem), a se je za njim že pred nekaj tedni izgubila vsaka sled. Prizivno sodišče v Palermu je zanj odredilo preventivni pripor prav zaradi nevarnosti, da bi pobegnil, a bivši senator je pravosodne oblasti očitno prehitel. Kaže, da se Dell'Utri nahaja v tujini, najverjetneje v Libanonu (nekateri ugibajo o Gvineji in Dominikanski republiki). Razpolagal naj bi z dvema diplomatskima potnima listoma, pripravljen naj bi bil potovati iz države v državo. Včeraj se je sam javil italijanski tiskovni agenciji Ansi in zatrdil, da je na zdravljenju, ni pa pojasnil, kje. Na 2. strani Letalo Alitalia za promocijo dežele FJK Na 3. strani Obsežna preiskava o tatovih avtomobilov Na 5. strani Podelili štipendije Sklada Ločičnik Na 8. strani V Slovenijo se preseli po eno podjetje na mesec Na 12. strani gorica - Začetek popotovanja po Italiji Na milanskem Expoju tudi izložba goriškega prostora MARINI GH • • Nova kolekcija POMLAD/POLETJE BS canadîens^ Trg Cavour, 25 34074 ■ Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču ODPRTO TUDI V NEDELJO 10.00-12.30 16.00-19.30 9771124666007 2 Sobota, 12. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / sodstvo - Sodniki so proti njemu izdali preventivni zaporni nalog Marcello DellUtri pred razsodbo zbežal RIM - Nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija čaka druž-benokoristno delo po pravnomočni obsodbi zaradi davčne goljufije v primeru Mediaset; odločitev bo sodišče uradno sprejelo v kratkem. Sicer pa je javni tožilec svoje četrtkovo pozitivno mnenje o tej alternativni obliki prestajanja kazni vezal na pogoj, da ne bi Berlusconi več napadal pravosodnih oblasti, kakor je to že večkrat počel. Medtem pa se je včeraj italijanska javna pozornost osredotočila na nekdanjo Berlusconijevo desno roko, in sicer na soustanovitelja ter idejnega očeta prvotne stranke Naprej Italija Marcella Dell'Utrija, ki naj bi pred aretacijo pobegnil v tujino. Dell'Utrija čaka v torek razsodba kasacijskega sodišča v zvezi z drugostopenjsko obsodbo na 7 let zapora zaradi zunanjega sodelovanja v mafijski združbi, prizivno sodišče v Palermu pa je zanj odredilo preventivni pripor - prav zaradi nevarnosti, da bi obtoženec pobegnil. Dnevnik La Stampa je včeraj razkril, da Dell'Utrija niso uspeli aretirati, ker naj bi bil v tujini, najverjetneje v Libanonu (nekateri ugibajo o Gvineji in Dominikanski republiki). Razpolagal naj bi z dvema diplomatskima potnima listoma, pripravljen naj bi bil potovati iz države v državo. Pri-porni nalog je bil menda pričakovan, zato je nekdanjemu senatorju uspelo zbe-žati v tujino. Sicer pa se je DelTUtri včeraj sam oglasil. V krajšem sporočilu je italijanski tiskovni agenciji pojasnil, da »se ne namerava izmikati skorajšnji razsodbi ka-sacijskega sodišča«. Poudaril pa je, da se nahaja v »krhkem zdravstvenem stanju«, zaradi katerega naj bi pred nekaj tedni prestal kirurški poseg, zdaj pa naj bi imel še vrsto pregledov. Dell'Utrijev odvetnik Pino Di Pieri je potrdil, da je njegov varovanec na zdravljenju, ni pa hotel razodeti, kje. Na vprašanje, ali se namerava vrniti v Italijo ob razsodbi kasacijskega sodišča, pa je Di Pie-ri odvrnil, da bo Dell'Utri to sam odločil. Spomnimo naj, da Dell'Utri tvega dokončno obsodbo na sedem let zapora, ker naj bi bil posrednik med Silviom Ber-lusconijem in voditelji sicilijanske mafije. ■ ZLATO | (999,99 %%>) za kg 30.510,94 +11,57 I SOD NAFTE (159 litrov) 107,32 $ -0,13 EVRO 1,3872 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. aprila, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 11. 4. 10. 4. ameriški dolar 1,3872 1,3867 japonski jen 140,69 141,00 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,452 27,406 danska krona 7,4662 7,4662 britanski funt 0,82910 0,82720 madžarski forint 306,93 305,09 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1837 4,1698 romunski lev 4,4658 4,4593 švedska krona 9,0754 9,0518 švicarski frank 1,2161 1,2180 norveška krona 8,2605 8,2160 hrvaška kuna 7,6188 7,6380 ruski rubel 49,6556 49,2060 turška lira 2,9490 2,9092 avstralski dolar 1,4772 1,4732 braziljski real 3,0667 3,0442 kanadski dolar 1,5216 1,5118 kitajski juan 8,6151 8,6163 indijska rupija 83,4766 83,4183 mehiški peso 18,1640 18,0132 južnoafriški rand 14,5782 14,4150 Bivši senator Marcello Dell'Utri 25. marca 2013 zapušča prizivno sodišče v Palermu ansa premier - Rebalans ni potreben Renzi napovedal boj proti birokraciji MILAN - »Vidim živo Italijo, ki bo uspela in ki mora uspeti, seveda pod pogojem, da tudi vlada opravi svoje naloge. Prva med temi je odločen boj proti birokraciji, ki naj omogoči ponoven zagon podjetij in gospodarstva na-spoh.« Tako je povedal premier Mat-teo Renzi, ko je včeraj obiskal salon pohištva v Milanu. Tudi ob tej priložnosti je premier potrdil, da vlada namerava »do konca« izpeljati program reform, ki si ga je zastavila. V tem sklopu je med drugim potrdil namen vlade, da bo znižala plače državnih podjetnikov in funkcionarjev, ki ne bodo smele presegati plače predsednika republike. Napovedal je tudi, da bo vlada v ponedeljek in torek obnovila vrhove vrste državnih podjetij. Matteo Renzi ansa Renzi je med drugim izključil potrebo po novem rebalansu. Obvezal se je, da bo v prvi osebi odgovarjal za rezultate svoje vlade. »Obračunali bomo čez leto dni. Če bo obračun dober, prav, v nasprotnem primeru se bomo umaknili,« je dejal. PREVOZI - Letala Etihad kmalu v lastništvu družbe Alitalia RIM - Pogajanja za vstop letalskega prevoznika Etihada Združenih arabskih emiratov v italijansko družbo Alitalia se bližajo koncu. Pooblaščeni upravitelj Etihada James Hogan se je v četrtek sestal s predsednikom vlade Matteom Renzijem, včeraj pa še z ministrom za prevoze Mauri-ziom Lupijem. »Vlada je dala svoje privoljenje načrtu,« je včeraj povedal minister, ki je pristavil, da bo družba iz Abu Dabija poslala svoje pismo o namerah najverjetneje ta ponedeljek. Prvi mož italijanske letalske družbe Lucio Attina je potrdil, da je dogovor na dosegu. Kolikor je znano, bo Etihad postal 40-od-stotni lastnik Alitalie, za kar naj bi odštel 550 milijonov evrov. Po pravilih Evropske unije mora večina lastništva evropskih letalskih družb pripadati lastnikom iz evropske sedemindvajseterice. anketa - Piepoli DS prva stranka, G5Z druga, NI pa šele tretja RIM - Demokratska stranka je prva stranka v Italiji, na drugem mestu dokaj daleč za njo pa je Gibanje petih zvezd, medtem ko je stranka Naprej Italija šele na tretjem mestu. Tako izhaja iz ankete, ki jo je 7. aprila za tiskovno agencijo ANSA opravila jav-nomnenjska agencija Piepoli. Pri tem je uporabila reprezentančni vzorec italijanskega prebivalstva nad 18. letom starosti. Po izsledkih te raziskave naj bi za Demokratsko stranko volilo 33 odstotkov volilnih upravičencev (enako kot ob zadnji tovrstni anketi). Gibanje petih zvezd bi poželo 24,5 odstotka glasov (1,5 odstotka več kot zadnjič), Naprej Italija 19 odstotkov (-1 odstotek), Nova desna sredina in Demokratska sredinska unija 6 odstotkov (=), Druga Evropa s Ciprasom 4,5 odstotka (=), Severna liga 4 odstotke (=), stranka Fratelli d'Italia - Nacionalno zavezništvo 3,5 odstotka (=), Evropska izbira s Verhofstadtom 2,5 odstotka (+0,5), drugi 3 odstotke (-1). ITALIJA V TUJEM TISKU Berlusconi še vedno najbolj »zanimiv« Sergij Premru Pa naj bo Renzi, Napolitano, Letta ali Monti, za medije po svetu je še vedno najzanimivejši -Berlusconi, ki predstavlja pravo medijsko poslastico, saj je neizmerno bogat, sposoben neobičajnih budalosti v javnih nastopih, stalno navzkriž s pravico, naklonjen neokusnim šalam, nališpan in obdan z lepotičkami, ki so mlajše od njegovih hčera in ki očitno niso deviško čedne. Dolgočasni Letta, resnobni Monti, strogi Napolitano ne segajo Berlusconiju niti do kolen glede razvpitosti in škandalov, pa niti Renzi, ki je sicer zgovoren in nepredvidljiv, pa kaj, ko ima samo eno ženo ... V dneh, ko nekdanji prvi minister in nekdanji vitez dela (naslovu se je odpovedal tik preden so mu ga odvzeli) čaka na razsodbo o obliki prestajanja kazni zaradi davčne goljufije, si ga je najbolj privoščil The Guardian. Progresistični britanski dnevnik je namreč objavil risbico »uglednega italijanskega državnika« v spodnjem perilu in vrsto oblek, ki jih bralci lahko iz-režejo in jih nataknejo na Berlus-conija. Točneje, bralci lahko izberejo med klovnom, negovalcem ostarelih, prijateljem živali, vrtnarjem in navadnim zapornikom. Švicarski Le Point poroča, da Berlusconi uživa zadnje dni popolne svobode, preden mu bo milansko sodišče dodelilo socialno koristno službo namesto zapora oz. aretacije na domu za preostalo leto dni kazni od skupnih štirih let. Dnevnik iz Ženeve piše, da mu bodo dodelili olajšano prestajanje kazni glede na starost - dopolnil je že 77 let, in med drugimi navaja jezno reakcijo vodje parlamentarne skupine Naprej Italija Brunette, ki se razburja zaradi obsodbe »največjega povojnega državnika« in ga kot preganjanca primerja s simbolom odpora proti diktaturi v Burmi Aung San Suu Kyi. Frankofonski švicarski časopis omenja tudi zadnje javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da Berlusconijeva stranka strmo pada, in trend bi se lahko še ojačil v primeru, da se Berlusconi ne bo mogel udeležiti skorajšnje kampanje za evropske volitve. Med drugim, ugotavlja Le Point, ne gre pozabiti, da Berlusconi čaka na razplet drugih kazenskih postopkov, med katerimi proces zaradi odnosov z mladoletnico in zaradi »nakupovanja« parlamentarcev. Če se preusmerimo od zatona ostarelega politika k resnejšemu vprašanju o prihodnosti Italije, je omembe vredno pisanje londonskega Financial Timesa, ki vzporeja novega italijanskega in francoskega prvega ministra. Zanimiv je naslov, ki je v skladu z načeli anglosaškega novinarstva strnjen in briljanten: »Euro-pe's new boys face a tough fight on austerity«, to se pravi da se nova evropska mladeniča resno spopadata z vprašanjem strogosti. »New boys« sta seveda italijanski premier Matteo Renzi in francoski prvi minister Manuel Valls. Mimogrede - Valls je po rodu iz Barcelone in je tudi španski državljan, priseljenka iz Španije je prav tako nova pariška županja Anne Hidalgo: torej politika nacionalistične Francije do priseljencev je bolj odprta od naše, in to tako na tej kot na drugi strani meje! Pa vrnimo se k pisanju londonskega finančnega dnevnika, ki opozarja, da sta Renzi in Valls sprožila pravi izziv politiki strogosti, torej doslej prevladujoči misli na področju ekonomije in financ, in, posledično, tudi v političnih institucijah. Francoski in italijanski premier zah- tevata več časa za zmanjšanje primanjkljaja, v zameno pa zagotavljata reforme, ki so potrebne za povečanje konkurenčnosti svojih držav. Po pisanju ne preveč navdušenega Financial Timesa mlada premiera napovedujeta prvi pravi napad na dosedanje enoumje, ki je pahnilo območje evra v najhujšo depresijo v svoji zgodovini. Povsem nepričakovano, vsaj zame, je poročanje Die Welta: italijanske železnice »napadajo« nemške kar pri njih doma, saj širijo svojo ponudbo s storitvami tudi na tirih po Nemčiji. Konservativni dnevnik navaja vrsto pobud italijanskega železniškega podjetja po Evropi, kar prispeva k utrditvi in finančnemu presežku, ki je v zadnjih šestih letih znašal povprečno 2 odstotka. V Nemčiji italijanske železnice delujejo z vrsto svojih ali partnerskih podjetij in nameravajo investirati nadaljnjih 400 milijonov evrov za podvojitev kapacitete. Doma pa italijanske železnice še zdaleč niso premostile svojih problemov, ugotavlja Die Welt: na eni strani so uveljavile nove hitre povezave, na drugi pa je predvsem lokalni prevoz še vse prej kot posodobljen, zastaja pa tudi proces privatizacije železnic. Časopis iz Hamburga navaja tudi možnost tesnejšega sodelovanja med italijanskimi in nemškimi železnicami, saj dosedanja praksa, da ima vsaka država lastne tehnične standarde, zavira čezmejni promet. Tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Italijo bi bilo tudi za zgled drugim: »Če se Nemčija in Italija dogovorita, bi se jima pridružile še druge države, kar bi dodatno okrepilo skupni evropski trg,« piše Die Welt. Veliko zanimanje, morda celo večje kot v sami Italiji, je vzbudil izredni priliv priseljencev, ki so po morju prispeli na jug Italije, ali ki so jih reševalci z morja pripeljali na kopno. The Voice of America poroča, da število migrantov strmo narašča in da so jih v zadnjih tednih rešili štiri tisoč, ki jim je grozil brodolom v sredozemskih vodah. Večina jih beži pred nemiri v Afriki in na Bližnjem vzhodu, letos so jih do začetka aprila našteli že skoraj 15 tisoč, medtem ko jih je lani v istem obdobju bilo desetkrat manj. Humanitarne organizacije menijo, da je lani utonilo vsaj 700 migrantov, ki so se poskušali prebiti v Evropo preko Italije. Mednarodna skupnost bi morala razviti celovitejši pristop k zaščiti migrantov, meni VoA, saj se je doslej pozornost preveč osredotočila na nadzor meja in ne dovolj na področju humanitarnih posegov v korist ljudi, ki bežijo iz svojih domačih krajev. O problemu migrantov, ki »na-skakujejo« Italijo in s tem Evropo, zaskrbljeno poročajo tudi švicarski mediji. Tako La Tribune de Geneve piše, da je v zadnjih šestih mesecih italijanska mornarica rešila kar 20 tisoč ljudi in aretirala več desetin organizatorjev pomorske trgovine z ljudmi. Točneje, v okviru operacije Mare nostrum, ki se je začela 18. oktobra lani kot odgovor na brodolom pri Lampedusi, v katerem je utonilo okrog 400 ljudi, so rešili 18.546 mi-grantov in zagotovili, da ni nobeno plovilo utonilo, so povedali na koncu operacije, ki se je končala v četrtek. Poveljnik tokratne izredne akcije italijanske mornarice je zavrnil oceno desničarskih gibanj, češ da mornariški poseg spodbuja nezakonito priseljevanje: »Zaradi tega ni več priseljencev, enostavno je manj mrtvih« je pojasnil. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. aprila 2014 3 ronke - Včeraj predstavitev na deželnem letališču Airbus Alitalie za promocijo dežele FJK RONKE - Na deželnem letališču v Ron-kah so včeraj predstavili novo promocijsko podobo letala Airbus A319 družbe Alitalia, ki bo nosilo viden napis Dežela Furlanija Julijska Krajina. »Obleko« letala dopolnjujjeo kolibriji in črno-bela grafična stilizacija, namen pobude pa je promovirati našo deželo na številnih destinacijah, ki jih bo letalo doseglo na linijskih poletih. Tako je dežela FJK prva, ki ki svojo podobo promovira preko letala, kar je omogočila pogodba med letališko ustanovo in družbo Alitalia. Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je na včerajšnji predstavitvi poudarila, da bo dežela FJK kot atraktivna destinacija imela učinkovito promocijo drugod po svetu. Predsednica je ob tem poudarila tudi vlogo ronškega letališča, ki dobiva s sodelovanjem beneškega letališča pomembno vlogo na italijanskem severovzhodu. V tem smislu so v teku prizadevanja za vse večje število letalskih povezav, bodisi na državnem kot na mednarodnem nivoju. Kot je še dejala Serracchianijeva je v tem okviru še posebej pomemben razvoj intermodalnega pola, ki bo nastal na območju pred letališčem in za katerega bodo v kratkem podpisali programski sporazum. Tako bo ronško letališče postalo še bolj zanimivo za širok krog uporabnikov, je dejala predsednica. O pobudi so se pozitivno izrekli tudi predsednik Letališča Ronke Sergio Dressi in Luciano Attina, ki je predstavljal družbo Alitalia. Nelagodje pa je na predstavitvi nastalo ob novinarskem vprašanju, koliko je stala ta pobuda. Dressi je odgovoril, da bi to vrpaša-nje morali postaviti deželni upravi in njeni turistični ustanovi Turismo FVG. Na to je podpredsednik Dežele Sergio Bolzonello pojasnil, da je dežela preko ustanove Turismo FVG plačala samo 6000 evrov za grafični projekt, »preobleka« letala pa sodi v sporazum o promociji med družbama Alitalia in Letališče Ronke. Dressi ja to potrdil, venda ni hotel govoriti o številkah, medtem ko je odgovorni za marekting Alitalie povedal, da stane taka reč kaka dva milijona evrov letno. Zatem je Serracchianijeva odločno ponovila, da je dežela plačala le 6000 evrov za grafični projekt, ostalo pa je sestavni del dogovora Alitalia-Letališče. Takoj potem je vstala in odšla, vidno razburjena. Za promocijo dežele pobarvani Airbus in omizje na včerajšnji predstavitvi na ronškem letališču cv nadiške doline - Ko toplejše temperature vabijo v naravo Pomladne dišave ob Nadiži Od danes do začetka junija številne gostilne vsak vikend vabijo na kosilo v Benečijo NADIŠKE DOLINE - Ko sonce in toplejše temperature kar vabijo v naravo, bo ob Nadiži po pomladi zadišalo tudi s krožnikov. Po velikem uspehu lanske jesenske pobude (osemnajst gostiln, skoraj petnajst tisoč gostov v enajstih vikendih) Benečija namreč spet vabi na kosilo v Nadiške doline, kjer bodo domači gostinci ob vikendih svojim gostom nudili tradicionalne krajevne jedi začinjene z različnimi in za poseme-zna obdobja značilnimi zelišči. H gastronomski pobudi »Pomladne dišave ob Nadiži«, ki jo organizira združenje Invito a Pranzo v sodelovanju s Pro Loco Nediške doline, so tokrat pristopile gostilne Alla Trota (Špe-honje - Podbonesec), Gastaldia DAntro (Landar - Podbonesec), Le Querce Na pohodu v Benečiji nm (Špeter), Alla Cascata (Hlodič - Grmek), Alla Posta (Hlodič - Grmek), Ai Colli di Spessa (Spessa), Al Giro di Boa (Most), Ai Buoni Amici (Tarčet - Podbonesec), AllAntica (Kras - Podbonesec), Al Ves-covo (Podbonesec), Da Na.ti (Ošnije -Podutana), Da Walter (Utana - Podu-tana), La Casa delle Rondini (Duge -Srednje), La Milanese (Črnivrh - Podbonesec), Koča Pelizzo (na Matajurju). Gastronomska prireditev "Pomladne dišave ob Nadiži" se začenja danes, v okviru te pobude pa bo spe-cialitete Nadiških dolin v omenjenih gostilnah mogoče okusiti vsak vikend do ponedeljka, 2. junija. Potrebna je predhodna rezervacija, jedilni list pa se bo spreminjal na podlagi zelišč, ki bodo na razpolago. Dodatne informacije o pobudi in o številnih in zanimivih možnostih za izlete po Nadi-ških dolinah na spletni strani: www.ne-diskedoline.it. (NM) volitve - Uvodne pobude Demokratske stranke, Liste Tsipras in Gibanja petih zvezd V FJK začetek volilne kampanje Srečanja v Trstu in Vidmu - Sklep deželne vlade: predsednikom volišč 120 evrov, skrutinatorjem in tajnikom pa 96 evrov TRST, VIDEM - Kampanja za bližnje evropske in upravne volitve se začenja tudi v Furlaniji Julijski krajini. Tako so včeraj v Trstu oz. Vidmu potekale kar tri pobude. V hotelu Savoia Excelsior v Trstu je Demokratska stranka imela svoj prvi volilni shod s svojo kandidatko, senatorko in županjo Tablje Isabello De Monte, ki sta jo ob tej priložnosti podprli tudi predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchiani in deželna tajnica DS Antonella Grim. De Montejevo bo v ponedeljek s prihodom v Trst podprl tudi vidni poslanec DS Gianni Cuperlo. Cu-perlo in De Montejeva se bosta najprej ob 9. uri v Dolini srečala s tamkajšnjim županskim kandidatom leve sredine in predstavnikom DS Sandyjem Klunom, medtem ko bosta ob 10.30 obiskala Observatorij za eksperimentalno geoviziko OGS v Briščikih skupaj s kandidatko liste Skupaj za zgoniško županjo Monico Hrovatin. Ob 12.30 bo tiskovna konferenca na sedežu DS v Trstu skupaj z deželno in tržaškim pokrajinskim tajnikom, Antonello Grim in Štefanom Čokom, medtem ko bo ob 15.30 Cuperlo obiskal Železniški muzej. Poslanec se bo med svojim ponedeljkovim postankom v Trstu srečal tudi z županom Robertom Coso-linijem in predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat. Včeraj je v Trstu zborovanje priredila tudi levičarska Lista Tsipras na temo Zamisli in načrti za skupni evropski prostor, posvečeno potrebi po ustvarjanju dela, zmanjšanju brezposelnosti ter izhodu iz krize in stiske. Vedno Lista Tsipras prireja danes v baru-knjigarni Knulp v Trstu ob 11. uri tiskovno konferenco, na kateri bodo govorili ekonomist Guido Viale ter kandidatki Liste Tsipras v FJK Assunta Signorelli in Annalisa Comuzzi. Gibanje petih zvezd pa je včeraj v Vidmu predstavilo niz srečanj z občani z naslovom #Orabastatourfvg, na katerih bo prisoten kandidat Grillovega gibanja za evropski parlament Marco Zullo, ob njem pa še poslanci Walter Rizzetto, Aris Prodani in Manlio Di Stefano, deželni svetniki Elena Bianchi, Eleonora Fratto-lin, Ilaria Dal Zovo, Andrea Ussai in Cri- stian Sergo ter tržaški občinski svetnik Stefano Patuanelli. Prvi shod bo danes v Vidmu, jutri bo shod v Sacileju. 26. aprila v Lignanu, 27. aprila v Gradežu, 29. aprila v Pordenonu, 3. maja v Gorici, 4. maja v Tolmeču, 10. maja v Štarancanu, 11. maja v Čedadu, 17. maja v Maniagu in 18. maja v Trstu. Omeniti velja, da na letošnjih evropskih volitvah kandidira tudi bivši tržaški župan Roberto Dipiazza, in sicer na listi Nove desne sredine. Deželna vlada FJK pa je na včerajšnji seji tudi določila honorarje za člane volišč in skupščine predsednikov volišč. Predsedniki volišč bodo prejeli 120 evrov, skrutinatorji in tajniki pa 96 evrov. koper PopoviC obsojen na tri leta zapora Koprski župan Boris Popovič KOPER - Koprsko okrožno sodišče je župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča spoznalo za krivega zlorabe položaja pri prodaji občinskih zemljišč na Srminu. Prisodilo mu je triletno zaporno kazen in dveletno prepoved opravljanja javne funkcije. Sodba je še nepravno-močna, koprski župan je že napovedal, da se bo nanjo pritožil. »V tej državi deluje mafija in to je politična sodba,« je bil prvi Popovicev odziv po prihodu s sodišča. Če razsodba višjega sodišča ne bo znana do septembra, bo Popovič verjetno vložil novo kandidaturo za župana, čeprav še ne ve, ali bo ponovno kandidiral v Kopru ali pa mogoče v Piranu. Tožilstvo je za Popoviča predlagalo štiri leta zaporne kazni in tri leta prepovedi opravljanja javne funkcije. Sodišče je za kriva spoznalo tudi soobtožena, direktorico koprske občinske uprave in predstavnico lokalne skupnosti v Luki Koper Sabino Mozetič ter cenilca Rajka Srednika. Oba je doletela enoletna zaporna kazen. m v iitviv • v Gaspar Mišic ni vec predsednik Luke Koper KOPER - Nadzorniki Luke Koper so včeraj razrešili predsednika Gašparja Gašparja Mišiča. Izid glasovanja je bil 4:4, pri čemer je pretehtal glas predsednice Alenke Žni-daršič Kranjc. Nadzornik Rado An-tolovič se je glasovanja vzdržal. Šest pravnikov je menda potrdilo, da glasovanje 4:4 in en vzdržan glas pomeni razrešitev. Sejo nadzornega sveta Luke Koper pa je protestno zapustil delavski direktor Matjaž Stare. Član uprave Jože Jeklin je v pismu nadzornikom zoper Gašparja Mišiča navedel več očitkov, npr. da krši poslovnik in sprejema odločitve s preglasovanjem. Gašpar Mišič je bil svoj čas poslanec Pozitivne Slovenije, potem državni sekretar v predsedstvu vlade, ko je prišel navzkriž s predsednico Alenko Bratušek, kljub vsemu mu je uspel vzpon na vrh koprskega pristanišča. Tam pa ni ostal dolgo časa. 4 Sobota, 12. aprila 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRISTANIŠKI ODBOR - Včeraj je prvič zasedal v skladišču št. 26 v starem pristanišču Alternativ za železarno ni Kaj pa logistična ploščad? Alternativen načrt za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne, ki ga je izdelala Pristaniška oblast v sodelovanju z družbo Alpe-Adria lani in ga je oktobra posredovala pristojnim deželnim uradom, predstavlja svet, ki ga ni. To ni študija o faktibilnosti in niti ni znano, kdo je projekt izdelal in kdo ga je naročil. Načrt predstavlja skratka domišljav svet, ki lahko živi samo v preteklosti. To je poudarila predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani na zasedanju pristaniškega odbora, ki je bilo včeraj dopoldne v skladišču št. 26 v starem pristanišču. To je bila prva seja pristaniškega odbora v tem poslopju, kjer namerava predsednica Monassijeva tudi preseliti sedež Pristaniške oblasti. Predsednica zagotavlja, da so ti prostori bolj prikladni in da odgovarjajo potrebam uradov. Vendar se to bolj kot tehnično vprašanje zdi politično dejanje, saj namerava Monas-sijeva »razvijati« staro pristanišče po lastni želji in ne glede na zahteve, ki prihajajo iz več strani. Sicer je bila seja, ki so jo že dalj časa zahtevale deželna, pokrajinska in občinska uprava, načelno v znamenju dialoga, čeprav niso manjkale iskre. Ser-racchianijeva je namreč izrazila zaskrbljenost glede usode splošnega pristaniškega prostorskega načrta in logistične ploščadi. Deželna predsednica je dejala, da je vsebina regulacijskega načrta še zelo daleč od smernic, ki jih je nakazalo pristojno ministrstvo. Zahtevala je tudi ustrezno dokumentacijo, ki pa ni bila na razpolago. Prišlo je do kratkega stika, Serracchianijeva pa je nazadnje zahtevala, naj bodo dokumenti odslej vedno na voljo. Monassijeva je skušala pomiriti vode in dejala, da je Rim posredoval 32 milijonov evrov za gradnjo logistične ploščadi, a poskus ni zalegel. Tržaški župan Roberto Cosolini je izrazil začudenje, ker je za t.i. alternativni načrt za železarno izvedel prek sredstev javnega obveščanja. Zahteval je upoštevanje programskega sporazuma in dejal, da je treba nadaljevati po začrtani poti. Glede tega načrta je predsednik družbe Alpe-Adria Giampiero Fanigliulo zanikal, da naj bi bil projekt njegova zamisel. Načrt je Fanigliulo samo izdelal, in sicer julija lani, kot je to poudaril. Ta projekt je med drugim predvideval naložbo več kot 200 milijonov evrov, je še ugotovila predsednica Serracchianijeva, predpogoj pa je bonifikacija območja pod Škednjem. Vendar ni v projektu nikjer zapisano, kdo bi moral poskrbeti za bonifikacijo, še manj pa, od kod naj bi prišel ves tisti denar. A.G. Pristaniški odbor je prvič zasedal v skladišču št. 26 PRISTANIŠČE - Zahteva po novem predsedstvu Pristaniške oblasti Začenja se pot za nasledstvo predsednice Marine Monassi Predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani že išče osebo, ki bo nasledila predsednico tržaške Pristaniške oblasti Marino Monassi. Njen mandat bo zapadel v začetku prihodnjega leta, njeno mesto pa bo po mnenju Serracchianijeve nedvomno zasedla druga oseba. Deželna predsednica ni hotela ob robu včerajšnje seje pristaniškega odbora razkriti, ali ima že koga v mislih. Na vprašanje, ali bi lahko prišlo do zamenjave na čelu tržaškega pristanišča pred koncem mandata, pa je odgovorila, da je zdaj o tem neumestno govoriti. Sicer je bila predsednica Monas- sijeva včeraj tarča pravega napada, saj so novega predsednika oz. predsednico zahtevali domala vse pristojne lokalne uprave ter parlamentarca Demokratske stranke Ettore Rosato in Franceso Russo. Ta je bil sicer med prvimi, ki so zahtevali javno razpravo o tem vprašanju. Monassijeva je bila formalno imenovana 20. januarja leta 2011, štiriletni mandat bo torej zapadel v začetku prihodnjega leta. Novega predsednika bo imenovalo ministrstvo za infrastrukturo in za prevoze v soglasju z Deželo FJK, njegovo ime pa bo izbralo med tremi, ki jih bodo posredovali Pokrajina Trst, Občina Trst, Občina Milje in tržaška Trgovinska zbornica. Da je za Trst potrebno novo ime, je poleg Serracchianijeve poudaril tržaški župan Roberto Cosolini, ker je nujna nova faza z novimi strategijami. Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je bila mnenja, da bo moral nov predsednik zagotoviti razvoj pristanišča in tudi starega pristanišča na mednarodni ravni. Miljski župan Nerio Nesladek pa je opozoril, da je treba počakati, ali bo prišlo do reforme pristanišč, saj bi lahko nastala tudi deželna pristaniška oblast. A.G. OBČINA TRST Prostorski načt: osvojenih 50% popravkov Tržaški občinski svet je v noči na petek okrog 2.30 zaključil z obravnavo in glasovanjem več kot 180 popravkov k splošnemu občinskemu prostorskemu načrtu. Občinska od-bornica za urbanistiko Elena Marc-higiani je osvojila še približno 10 amandmajev, tako da je občinska uprava nazadnje osvojila polovico popravkov. Tisti, ki jih je obravnaval občinski svet, pa so bili z izjemo enega vsi zavrnjeni. Po končanem pregledu popravkov so sejo prekinili, mestna skupščina pa bo ponovno zasedala v sredo, 16. aprila, zvečer, ko naj bi po glasovalnih izjavah tudi sprejeli sklep o novem regulacijskem načrtu. Po sprejetju bodo v prihodnjih mesecih na vrsti morebitni ugovori in pripombe, novi regulacijski načrt pa bo mestna skupščina dokončno odobrila čez približno eno leto. Pokrajina: pol milijona evrov za obnovo stavbe zavoda Carducci Pokrajinski odbor je včeraj odobril sklep s katerim je prižgal zeleno luč za izvedbo izrednega vzdrževalnega posega na šolskem poslopju v Ul. Corsi 1, kjer domuje podružnica šolskega zavoda Carducci. Za obnovitev fasad, zamenjavo oken in druge posege naj bi potrosili približno 502 tisoč evrov. Načrt bodo predložili v odobritev spomeniškemu varstvu, nakar naj bi končno stekel razpis za dodelitev del. Po napovedih naj bi z obnovo začeli v drugi polovici letošnjega leta. Sejem vrtnarstva V botaničnem vrtu v Ul. Marc-hesetti bo jutri vrtnarska in cvetličarska prireditev »Invasati, tutti paz-zi per i fiori«. Razstava in tržnica cvetja in vrtnarskih pripomočkov bo delovala med 10. in 19. uro. BOLJUNEC - Na prihodnjih občinskih volitvah Kandidati združene levice V Boljuncu so se predstavili kandidati Združene levice fotodamj@n V gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu je bila v četrtek zvečer predstavitev kandidatne liste Združene levice, ki bo sodelovala na prihodnjih občinskih volitvah v dolinski občini. Združeno levico sestavljajo kandidati iz vrst Stranke komunistične prenove-Evrop-ske levice ter Stranke italijanskih in slovenskih komunistov. Na srečanju, kjer so tudi zbirali podpise v podporo liste Združene levice, se je predstavilo vseh 16 kandidatov in kandidatk. To so načelnik liste Goran Čuk, Samuel Corbatto, Martina Trenta, Ivo Sik, Nadja Hrovat, Igor Ota, Oskar Slavec, Nataša Žerjal, Irina Družina, Sergio Facchi-ni, Miran Pečenik, Dino Lovriha, Roberto Filipaz, Paolo Ceschia, Caterina Macho in Mauro Caselli. Kot nam je povedal Igor Ota, je bilo namen Združene levice predstaviti čim več novih obrazov. K sodelovanju so tako povabili številne mlade, nekateri pa so se rade volje odzvali, pa čeprav se ne ukvarjajo aktivno s politiko. To je vsekakor prvi korak za skupino, ki je tudi začetek novega dolgoročnega programa, ki ima med drugim kot cilj združevanje levice. Naj dodamo, da se je srečanja udeležil tudi skupni županski kandidat leve sredine in levice Sandy Klun, ki je orisal program celotne koalicije. ZGONIK - Občinske volitve Kandidatna lista Skupaj-lnsieme V Zgoniku so objavili seznam kandidatov, ki se bodo predstavili na bližnjih občinskih volitvah na listi Skupaj- insieme, ki jo sestavljajo Demokratska Stranka, Stranka komunistične prenove, Stranka slovenskih in italijanskih komunistov, Svoboda, ekologija in levica, Italija vrednot in predstavniki civilne družbe. Kandidatka za župansko mesto je Monica Hrovatin (letnik 1976, odgovorna za servise v socialni zadrugi, DS). Kandidatno listo Skupaj-Insieme sestavljajo: Vesna Bukavec (1985, podjetnica, SIK), Sara De Facchinetti (1970, funkcionar na Deželi FJK, DS), Martina Krapež (1977, uradnica, DS), Katrin Štoka (1985, diplomirana v arhitekturi, brezposelna, civilna družba), Lorenzo Breda (1978, delavec, brezposeln, civilna družba), Walter Claut (1973, avtoprevoznik, Italija vrednot), Matteo Dolliani (1991, trgovec, civilna družba), Aleks Milic (1962, član zadruge servisov, DS), Rado Milič (1962, zdravstveni asistent, DS), Davide Peric (1965, kmetijski podjetnik, SEL), Boris Rebec (1967, farmacevtski informator, civilna družba) in Jan Sossi (1988, podjetnik, SKP). Monica Hrovatin / TRST Nedelja, 5. aprila 2014 3 MEDNARODNA PREISKAVA - Združbi izvažali luksuzna vozila v Ukrajino in Belorusijo Kradli avtomobile, goljufali, izsiljevali in pretepali lastnike Vse se je začelo leta 2010 pri Fer-netičih, ko so slovenski policisti pri nekdanjem mejnem prehodu pregledali avtomobil BMW X5. Bil je ukraden. Sodelovanje med slovensko in italijansko policijo je takoj obrodilo prve sadove, primer ukradenega BMW-ja pa se je razvil v obsežno mednarodno preiskavo o tatovih in preprodajalcih luksuznih avtomobilov, goljufih ter izsiljevalcih, ki je trajala nekaj let. S kriminalno organizacijo, ki je vozila z novimi (lažnimi) dokumenti izvažala iz Italije v Ukrajino in Belorusijo, sta se ukvarjali tržaško in milansko državno tožilstvo (tožilca Giorgio Milillo in Luigi Luzi), naposled pa je dober del italijanskih in ukrajinskih kriminalcev padel v past policije. Skupno je 28 preiskovanih oseb in 15 pri-pornih nalogov: 7 osumljencev so priprli, 8 jih še iščejo. Zasegli so 21 avtomobilov, katerih skupna tržna vrednost znaša okrog milijon evrov. Preiskavo so predstavili na sedežu prometne policije v Rojanu. Glavni komisar Marco Travisani je razložil, da so slovenski policisti leta 2010 ustavili sumljiv BMW X5: »Kriminalisti so nas poklicali in ugotovili smo, da je bilo prometno dovoljenje ukradeno, ko še ni bilo izpolnjeno. Podatke o lastniku so vnesli naknadno.« Policistom je bilo jasno, da to ne more biti osamljen primer. Koprski kriminalisti so tržaškim prometnim policistom sporočili telefonski Tiskovna konferenca na sedežu prometne policije v Rojanu foto damj@n Ključ za najrazličnejše avte foto damj@n številki obeh osumljencev (italijanskega in beloruskega državljana), med podatki o telefonskih klicih pa so italijanski preiskovalci našli številke že znanih kriminalcev. Začeli so prisluškovati telefonskim pogovorom in mreža se je širila. Ugotovili so, da med seboj sodelujeta italijanska in ukrajinska kriminalna združba. V naslednji fazi so policisti opazovali in zalezovali ukradena vozila, 21 so jih zasegli v treh državah - v Sloveniji, Avstriji in Madžarski. Šlo je za vozila znamk BMW, Mercedes, Audi in tu- KMEČKA ZVEZA - Priporočila vinogradnikom Katere posege izvesti v vinogradih Svetovalna služba Kmečke zveze, ki deluje v sodelovanju z ZKB, opozarja vinogradnike na nekatere posege, ki jih je priporočljivo izvesti v tem obdobju za zatiranje oidija in peronospore ter črne pegavosti. Agronomski izvedenci KZ ugotavljajo, da je razvoj vinske trte na Primorskem zelo različen in odvisen od lege in sorte. Nekatere sorte (Chardon-nay in Vitovska), so na izpostavljenih legah že presegle dolžino 20 cm. V vinogradih, ki so že dosegli rast omenjenih fenofaz, moramo paziti na pojav oidija vinske trte. To še posebej velja za vinograde, kjer smo z omenjeno boleznijo že imeli težave v prejšnjem letu. To bolezen zatiramo uspešno z moč-ljivim žveplom. V primeru poslabšanja vremena in obilnejših padavin, je omenjenim pripravkom smiselno dodati kontaktni fungicid za preprečitev zgodnjih okužb s peronosporo vinske trte. Nevarnost za okužbe s peronosporo je večja v vinogradih, kjer so bile že prisotne vremenske razmere za napad te bolezni (10mm padavin, temperatura 10°C, dolžina poganjkov 10cm). Za preventivno škropljenje priporočamo uporabo kontaktnih pripravkov na osnovi mankozeba, propineba ali metirama. Proti črni pegavosti škropimo le v tistih vinogradih (ki pozneje odganjajo), kjer se je bolezen v lanskem letu zelo razširila in ocenjujemo, da bi lahko letos povzročila večji izpad pridelka. Znake obolenja lahko opazimo ob zimski rezi, ko se na rozgi kažejo v obliki črnih peg, vzdolžnih razpok in črnih bradavičastih tvorb. Obe sorti, malva-zija in teran, ki sta pri nas najbolj razširjeni, sta na to bolezen močno občutljivi. Bolezen uspešno zatiramo z ditio-karbamati na osnovi MANKOZEBA (Dithane M45, Fungi MZ ipd.). Učinkoviti so tudi posegi s pripravki na podlagi FOLPETA (Folpan 80 WDG) in METIRAMA (Polyram DF). Prvi poseg je priporočljivo opraviti pred napovedanim dežjem ob začetku brstenja, ko se odpro očesa in dosežejo poganjki 2-3cm, drugi pa po osmih dneh ko zrastejo od 6 do 10 cm. Proti bolezni se lahko uporablja, pa čeprav z manjšim učinkom, tudi žveplo. Uporaba žvepla je dovoljena tudi pri ekološkem varstvu trte. di Maserati. »Skupno smo zabeležili 52 primerov ukradenih ali nezakonito pre-prodanih avtomobilov, ki bi jih kriminalci v Ukrajini ali Belorusiji na novo registrirali. Obneslo se je odlično sodelovanje s slovensko in tudi z avstrijsko in madžarsko policijo,« je povedal Travi-sani. Na vprašanje, ali je bilo mogoče sodelovati tudi z ukrajinsko in belorusko policijo, je odgovoril, da le delno, in sicer preko madžarskih kolegov. Avtomobile so kradli v Rimu, Milanu, Brescii, ob Gardskem jezeru, v Slovenijo so vozili skozi Fernetiče ali Col, alternativna rešitev v primeru prisotnosti policijske patrulje je bil Pesek. Avte so »izvažali« na različne načine, je povedal inšpektor Massimo Miani. V nekaterih primerih so ustvarili klon: avtomobil so ukradli (uporabljali so tudi poseben ključ, ki odpira skoraj vse avtomobile: za 300 dolarjev ga lahko kupimo na Poljskem) ter ga opremili s tablico in podatki o lastniku povsem enakega vozila. Tako sta po cestah vozila enaka avtomobila z istimi podatki. V enem primeru so ukrajinski tatovi docela demontirali ukraden avtomobil in spravili kose v dostavno vozilo, ki so ga policisti ustavili pri Vilešu. Avto bi potrpežljivo spet sestavili v Ukrajini. Najpogosteje so zlikovci prihajali v stik z lastniki ali najemniki (z lizinškimi pogodbami) luksuznih avtomobilov v finančnih težavah. Prepričevali so jih, naj jim prodajo vozilo, sami pa so ga v tujini na novo registrirali in preprodali po mnogo višji ceni (maseratija so v Italiji kupili za 15.000, v Ukrajini pa prodali za 40.000 evrov). Šele po nekaj tednih so lastniki ali najemniki prijavili v Italiji (lažno) tatvino in tako ogoljufali zavarovalnico. Po ocenah preiskovalcev so zavarovalniške družbe v dveh letih izplačale goljufom odškodnine za vsaj tri milijone evrov. Najbolj nasilni člani ukrajinske združbe so po tatvini izsiljevali lastnike avtomobilov. Navadno so zahtevali odkupnino okrog 7000 evrov, po plačilu so avtomobil vrnili. Ko lastnika niso uspeli prepričati, so uporabili nasilje: posredniki - ljubitelji borilnih veščin - so marsikoga pretepli. V priporu so italijanski državljani Eridano Ermanno Zavaglio iz Brescie, Giovanni Guarnieri iz Rima, Angelo Lanno iz Modene in Diego Nuzzolo ter ukrajinski državljani Stanislav Vlasov, Vitalij Švec in Vasil Vorobjej. (af) Brez dovoljenja prevažala akumulatorje V četrtek so tržaški karabinjerji v sodelovanju z osebjem ministrstva za infrastrukturo in transport zasačili dvojico Tržačanov, ki je z vozilom znamke Iveco prevažala 15 odrabljenih avtomobilskih akumulatorjev in več želez-nine, ne da bi imela dovoljenje za prevoz posebnih odpadkov. 48-letni M. C. in 31-letni M. T. sta si prislužila kazensko ovadbo, vozilo in tovor so karabi-njerji zasegli. WARTSILA - Sindikati so včeraj prekinili stavko Nova pogajanja Protest pred tovarni velikih motorjev Wärtsilä fotodamj@n Stavka v tovarni velikih motorjev Wartsila v dolinski občini se je včeraj prenehala. Sindikati so namreč začasno prekinili protest, ki je bil očitno uspešen. Tržaška Confindustria, ki ji predseduje pooblaščeni upravitelj družbe Wartsila Sergio Razeto, je namreč prosila za srečanje z namenom, da se nadaljujejo pogajanja, so sporočili sindikati. V tovarni je torej včeraj spet steklo delo, protest pa se nadaljuje v zvezi z izrednim delom, ki ga ne bodo delavci opravljali. Sindikati namreč še vedno nasprotujejo načrtu družbe, ki namerava odpustiti 90 zaposlenih. Zaradi tega so tudi ves teden stavkali po oddelkih, kar je v zadnjih dneh onemogočilo delovanje tovarne. (ag) Danes v Križu gostujejo organizacije iz Črnuč Številno predstavništvo raznovrstnih kulturnih in športnih organizacij ljubljanskega obmestnega naselja Črnuče bo danes na celodnevnem obisku v Križu. Med Črnučani in Križani so že dolgo stkane prijateljske vezi, ki se potrjujejo na izmeničnih srečanjih. Križani bodo gostom v jutranjih urah raz-kazali svojo vas, vključno z obiskom Ribiškega muzeja, ob 17. uri pa bo na vrsti nogometna tekma v postavah 7 : 7. Sledil bo ob 19. uri kulturni večer v kriškem Ljudskem domu. Nastopili bodo mladi kriški glasbeni ustvarjalci, za njimi pa moški pevski zbor Vesna, gostje iz Črnuč pa bodo nastopili z oktetom in moškim pevskim zborom. Sledila bo družabnost. Padriče: čistilna akcija v parku Zad za kalom Pomlad je čas, ko se človek posveti delu v naravi. Kulturno društvo Slovan s Padrič vabi člane in druge vaščane, da se jutri, v nedeljo, od 10.00 ure dalje pridružijo čistilni akciji v parku Zad za kalom (pri vhodu v dom za ostarele Livia Ieralla). V park, ki so ga Padričarji uredili lani, bodo posadili še nekaj dreves ter postavili klopi. Člani društva načrtujejo, da bi uredili tudi otroška igrala. ZCPZ: koncert revije Pesem mladih jutri odpade Zveza cerkvenih pevskih zborov sporoča, da jutri popoldne napovedani zaključni koncert revije Pesem mladih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu iz tehničnih razlogov odpade. Open day bo 10. maja V včeraj objavljeno napoved o dnevu odprtih vrat v znanstveno tehnološkem parku Area Science park in inštitutih OGS in INAF se je vrnili neljuba pomota: dan odprtih vrat ne bo danes temveč čez slab mesec, v soboto, 10. maja. V Miljah zbor krvodajalcev V Verdijevem gledališču v Miljah bo jutri ob 15. uri zasedala deželne skupščina združenja krvodajalcev AVIS za Fur-lanijo Julijsko krajino. Na zasedanju bodo predstavili obračun zbiranja krvi v lanskem letu in razmišljali o ojačenju in boljšem programiranju svoje pomembne človekoljubne dejavnosti. Srečanje Pharmageddon V konferenčni dvorani direkcije oddelka za duševno zdravje (Ul. Weiss 5 v Svetoivanskem parku) bo danes ob 10. uri drugo iz niza štirih kritičnih srečanj o uporabi in zlorabi farmakološkega zdravljenja v psihiatriji. Gost srečanja z naslovom Pharmageddon bo avtor istoimenske knjige in prof. na univerzi v Cardiffu David Healy. »Taksi vavčerji« do 5. maja Pokrajina Trst je podaljšala razdeljevanje t.i. »taksi vavčerjev« za invalide do 5. maja. Prosilci morajo vložiti prošnjo s potrebno dokumentacijo o invalidnosti v uradu v Ul. S. Anastasio 3 v sobi št. 103 v prvem nadstropju ob torkih in četrtkih med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15. in 17. uro. Obrazci so na voljo na Trgu Vittorio Veneto 4 v pritličju (telefon 0403798512/538) in v vratarnici v Ul. S. Anastasio 3 ter na spletni strani www.provincia.trieste.it. Delavnica o latinski glasbi V avditoriju glasbene šole 55 v Ul. Ca-pitelli 3 bo danes ob 17. uri delavnica z bobnarjem Marcom Catinacciom na temo salse, latin džeza in afrolatinske glasbe. 6 Sobota, 12. aprila 2014 TRST / krožek krut - Pogovor s predsednico Pierino Furlan na novem sedežu Uporabnikov je veliko, sredstev pa žal premalo Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut ima med Slovenci v Italiji pomembno vlogo, saj skrbi pretežno za kulturne in druge dejavnosti ter dobro počutje upokojencev oziroma generacij, ki predstavljajo zlasti v Trstu največji del prebivalstva. Krožek usklajuje dejavnosti Društva upokojencev, Zadružnega centra za socialno delo, Podpornega društva Rojan, združenja Starši skupaj, Zveze invalidov in še katerega združenja, po besedah predsednice Pierine Furlan prihaja v stik s temi ustanovami celo okrog tisoč ljudi. To obdobje pa prav gotovo ni med najboljšimi. Zaradi finančnih težav so morali v zadnjih letih krepko zmanjšati delovno silo, lani poleti pa se je Krutov sedež zaradi varčevanja preselil iz vidnih in neposredno dostopnih pritličnih prostorov v Ulici Cicerone v »skrito« drugo nadstropje. Tam denimo ni primerne dvorane za program telesne vadbe, ki poteka po novem v telovadnici v bližnji Ulici Coroneo. Pierina Furlan je potrdila, da v zadnjem obdobju nima posebnih razlogov za veselje. Pred dobrimi desetimi leti je pri Krutu delalo pet do šest ljudi, danes pa »človek in pol«, saj je poleg predsednice v službi samo še ena oseba s skrajšanim delovnim časom: »Ko nam ne bi priskočili na pomoč požrtvovalni odborniki in tudi nekateri člani, bi morali pogosto zapreti sedež.« S članarinami in vpisninami komajda krijejo najnujnejše stro- SDGZ: Prijava odpadkov MUD 2014 do 30. aprila Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da je tudi letos rok za vložitev prijave odpadkov MUD za odpadke nespremenjen, in sicer 30. april. Podjetja, ki upravljajo z odpadki, bodo morala prijavo poslati tele-matsko, prenos preko CD-ja, DVD-ja ali diskete ni več veljaven. Možna je predstavitev na papirnatem obrazcu za tiste, ki nimajo več kot 7 različnih tipologij odpadkov ter več kot 3 prevoznike in 3 odlagališča. Zavezanci za predložitev prijave so: podjetja in ustanove, ki so povzročitelji nevarnih odpadkov; zbiralci in prevozniki odpadkov; trgovci in posredniki odpadkov brez njihove posesti; podjetja in ustanove, ki izvajajo predelavo ali odstranjevanje odpadkov; kmetijska podjetja s prometom, ki presega 8000 evrov; podjetja in ustanove, ki imajo več kot 10 zaposlenih, in so proizvajalci nenevarnih odpadkov. Potrebno je navesti ostanek oz. količino odpadkov, ki so ostali v skladišču na koncu prejšnjega leta; ponovno so uvedli navedbo fizičnega stanja odpadkov. Program za izpolnjevanje obrazcev bo na razpolago na spletni strani Ecocerved http://mud.ecocerved.it, kjer so na voljo tudi dodatne informacije. Člani, katerim letno pripravljamo prijavo odpadkov bodo dobili poziv za sestanek. Kdor bi letos želel predstaviti prijavo preko SDGZ naj kontaktira tajništvo najkasneje do 15. aprila. Spominjamo, da nepred-stavitev prijave MUD predpostavlja globo od 26,00€ do 160,00€, če se leto predstavi v 60 dneh po zapadlosti in od 2.600,00€ do 15.500€, če se je ne predstavi oz. se zamudi prej omenjeni termin. Pierina Furlan v svoji pisarni v Ulici Cicerone foto damj@n ške, v turističnem sektorju pa so težave, tako da si s svojo agencijo za socialni turizem Adriatic s finančnega vidika le delno pomagajo. Javni prispevki Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so se v letih zmanjšali, Italija pa obravnava Krut enako kot ostala slovenska društva. »Jeseni pa smo bili nekoliko zaprepadeni, ko smo brali, katerim projektom je dodelila sredstva Dežela FJK in koliko denarja jim je namenila,« je povedala Pierina Furlan in pojasnila, da je projekt, ki ga je predstavil Krut, prejel slabo oceno. Obravnaval je kulturno dediščino, a tudi potrebe uporabnikov. Sama meni, da je prav, da se ohranijo tradicije, »ob tem pa moramo ljudem nuditi kvaliteto življenja, ne smemo pozabiti na sedanjost in prihodnost. Zdi se mi, da so bili nekateri projekti sami sebi namen.« Med številnimi dejavnostmi, ki jih je med pogovorom naštela predsednica, naj omenimo programe za ohranitev zdravja in dobrega počutja (telovadba, bazen, fiziatrična posvetovalna ambulanta, fizioterapija) in vseživljenjske aktivnosti. Krut prireja predavanja v sodelovanju z raznimi ustanovami, bralni krožek z NŠK, likovno terapijo, program s tehnikami qi gong, reiki in EFT, razstave (nazadnje skupaj s SKD Vigred v Šem- veliki trg - Včeraj dopoldne Solidarnostni tek učencev in dijakov Včeraj danes Veliki trg je bil včeraj dopoldne prizorišče množične športne šolske prireditve s pomembno solidarnostno vsebino. Okrog 900 učencev in dijakov tržaški šol raznih stopenj se je udeležilo »teka čudežev« (»La corsa dei miraco-li«) v organizaciji Karitasa in združenja Promorun ter v sodelovanju z Občino in Pokrajino Trst. Udeleženci so se pomerili na tekaških progah različne dolžine in zah- tevnosti in so skušali preteči čim daljšo razdaljo. Vsak udeleženec je pokrovitelja, ki je glede na pretečeno razdaljo prispeval sredstva za solidarnostno akcijo. Izkupiček solidarnostnega teka je letos namenjen Karitasovemu domu La Madre, v katerem pomoč iščejo mamice z malimi otroki. Sicer pa pri akciji ni šlo toliko ali izključno za zbiranje denarja, temveč tudi za vzgajanje solidarnostnega duha pri mladih. [13 Lekarne polaju), oglede in izlete. V Trstu so lani priredili ogled sinagoge, letos bo na vrsti ogled novega muzeja grške pravoslavne skupnosti. Vsakoletna večja prireditev je Starosta mali princ, ki jo v sodelovanju z drugimi krožki in društvi od leta 2000 izmenično organizirajo v Trstu, Gorici, Kopru in Novi Gorici. 30. maja bo izlet za člane v Idrijo in Cerkno, pri Krutu pa so ali še bodo organizirali izlete v toplice, na Monetovo razstavo v Vicenzo, v Škof-jo Loko in Begunje (z rojanskim podpornim društvom), na sejem vrtnarstva v Pordenon itd. Junija bo v sodelovanju s Primorskim dnevnikom na sporedu izlet v Umbrijo. (af) Družbeno koristno delo Center za zaposlovanje Pokrajine Trst sporoča, da na sedežu na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 do 18. aprila med 9.15 in 12.45 sprejemajo prijave za 26 mest za opravljanje družbeno koristnega dela v okviru osmih projektov Občine Trst. Gre za zaposlitev treh delavk v javnem kopališču v Ul. Veronese, petih delavcev (od le-teh morajo biti 3 ženskega spola) v občinskem kopališču Lanterna, po enega delavca na štadionih Rocco in Gre-zar ter v športni palači Palatrieste, enega delavca v književnih muzejih mestne knjižnice Hortis, trinajstih delavcev v ustanovah, ki sodijo pod od-borništvo za kulturo in šport, enega upravnega sodelavca v uradu za posebne projekte, enega upravnega sodelavca za arhiviranje dokumentov in delo v uradu ter enega upravnega sodelavca za ureditev tekočega arhiva službe za zasebne gradnje v Ul. Rosario. Prijavijo se lahko samo osebe s stalnim bivališčem v FJK v izredni dopolnilni blagajni oz. na čakanju. Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ES Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. aprila. Tel. 040-229439 KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih do 4. maja. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! 040-226382 VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH Volčji Grad pri Komnu bo odprt danes in jutri. Tel.: 00386 40 644121 Id Osmice Danes, SOBOTA, 12. aprila 2014 LAZAR Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 17.00 in zatone ob 5.20. Jutri, NEDELJA, 13. aprila 2014 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,8 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 11 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje C. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL ima odprto osmico, Mačkolje 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. / TRST Nedelja, 13. aprila 2014 7 Čestitke Naša draga nona LJUBA je v šopek svojih let dodala še en prelep okrogel cvet. Da bi srečna in vesela, še dolgo pesmice z nami pela, ti želimo Neža, Mateja in Nejc! Draga KARIN, vse naj naj naj za tvoj 10. rojstni dan, ti iz srca želijo tatko, mama, sestrica Sara in vsi, ki te imajo radi. uil Kino M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Noah«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Gruppo di famiglia in un interno«; 18.15, 21.50 »Tournee«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Ida«; 18.00, 21.45 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grand Budapest Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.50, 21.10 »Nymphomaniac«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Father and son«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40 »Bela in Sebastijan«; 20.20, 22.50 »Krvne vezi«; 18.15 »Montevideo, se vidimo!«; 15.45, 18.30 »Želja po hitrosti«; 21.10 »Nimfomanka - 2. del«; 17.40, 19.50, 21.00, 22.30 »Noe«; 13.40, 15.40 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana«; 13.30, 15.30, 17.30 »Rio 2- 3D«; 14.00, 14.30, 16.00, 16.30 »Rio 2«; 18.00 »Razcepljeni«; 17.20, 20.00, 22.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 20.40 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 13.30, 15.30 »Tarzan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 20.40, 22.15 »Un matrimonio da fa-vola«; 18.45 »Divergent«; Dvorana 2: 15.20, 16.40 »Barry, Gloria e i Disco Worms; 18.45, 22.15 »Oculus; il rif-lesso del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di li-bri«; 18.00, 20.00 »Quando c'era Ber-linguer«; Dvorana 4: 16.30, 21.15 »Captain America, the winter soldier«; 17.00, 19.20, 21.50 »Noah 3D«; 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«. SUPER - 16.00, 19.15 »Ti ricordi di me?«; 17.30, 21.00 »Roma citta aper-ta«. THE SPACE CINEMA - 15.40, 18.30, 21.30 »Captain America - The winter soldier«; 15.30, 18.15, 21.00, 21.50 »Noah«; 14.50, 19.05 »Noah 3D«; 19.25, 22.00 »Storia di una ladra di li-bri«; 15.00, 17.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 17.30 »Ti ricordi di me?«; 15.30, 18.25, 21.20 »Divergent«; 20.05, 22.15 »Oculus; il riflesso del male«; 14.50, 16.35, 18.20 »Barry, Gloria e i Disco Worms«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un matrimonio da favola«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Noah«; Dvorana 2: 21.30 »Noah 3D«; 18.00, 19.50 »Un matrimonio da favola«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di li-bri«; Dvorana 4: 17.50 »Captain America: the winter soldier«; 20.30 »Divergent«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Grand Budapest Hotel«. nj Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek v torek, 15. aprila, ob 17.30 za starše dijakov bienija in ob 18.30 za starše dijakov trienija obeh smeri. Starši vabljeni h polnoštevilni udeležbi. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA vljudno vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 15. aprila, ob 18. uri, na sedežu šole. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. DIZ J. STEFANA sporoča, da v sredo, 16. aprila, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. ZAKLJUČNI NASTOP »14. Glasbene revije« Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 16. aprila, ob 16. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Vstop prost, toplo vabljeni! SPDT prireja v ponedeljek, 21. aprila, Pomladanski izlet na Lokovec z vzponom na Lašček. Triurna krožna pot je primerna za vse. Zbirališče na trgu v Sesljanu, odhod ob 8. uri. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Piemon-te (Langhe) od 25. do 27. aprila. Tel.: 328-2767663. OMPZ FR. BARAGA vabi na romarski izlet v petek, 25. aprila, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Za vpisnine in info pokličite čim prej na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU, v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Za info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tisca-li.it, od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel.: 040360072, krut.ts@tiscali.it. 13 Obvestila AŠD SK BRDINA prireja danes, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani in prijatelji! NA KONTOVELU, v stavbi ob avtobusni postaji, se bo vršila delavnica krašenja oljčnih vejic po stari proseški in kon-tovelski navadi danes, 12. aprila, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00. Toplo vabljeni vsi, od otrok, do odraslih. Info: 347-9322123 ali 346-8222431. PRIMORSKI KLUB ljubiteljev starih motornih vozil in Občina Zgonik, vabita danes, 12. aprila, od 11. do 12. ure na prireditveni prostor pred Zupan-stvom v Zgoniku na ogled starih avtomobilov in motorjev. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na pobožnost Križevega pota, ki bo v ricmanjski cerkvi Sv. Jožefa na oljčno nedeljo, 13. aprila, ob 16.00. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 13. aprila, odhod avtobusa iz Pa-drič predviden ob 13.30 za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. V torek, 15. aprila, ob 20.45 pa bo na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN prireja v nedeljo, 13. aprila, 19. tradicionalen pohod »Ob ponoru reke Reke«. Start med 8. in 12. uro v Mata-vunu (Škocjanske jame). Dolžina pohoda: 11 km. Trajanje pohoda: približno 3 ure in pol. Poti so označene. Info na tel. št.: 00386-41811634 ali tu-risticno.drustvo.skocjan@gmail.com. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih. KRU.T IN NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKGZ obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 14. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Na-brežini. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9.00 na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20; v drugem pa v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 15. aprila, ob 17. uri, v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na šesto ustvarjalnico, ki bo v torek, 15. aprila, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Pravljico Nahrbtnik (iz knjige živalskih pravljic Kotiček na Koncu sveta) avtorice Anje Štefan, nam bo prebrala vzgojiteljica Sara Burolo. RAJONSKI SVET za Vzhodni kras se bo sestal v torek, 15. aprila, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. VZPI - ANPI Devin - Nabrežina vabi v torek, 15. aprila, od 17. ure v gostilno v Mavhinje na praznik včla-njevanja. ZSKD sporoča, da bosta goriški in tržaški urad v torek, 15. aprila, sledila urniku 9.00 - 13.00, v sredo, 16. aprila, pa bosta ostala zaprta. SKD V. VODNIK vabi domače umetnike v sredo, 16. aprila, ob 19.00 na srečanje za skupno organizacijo razstave ob letošnji Majenci. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. aprila, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju, na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak, na temo »Barve čustev, jajca v naši kuhinji ... in še mnogo drugega«. SLORI sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju v Tumo- vi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, v prostorih zadruge Skala, Gropada 82. OBČINA DOLINA vabi vinogradnike in oljkarje, ki bi se želeli udeležiti občinskih razstav vina in olja, da prinesejo vzorce najkasneje do petka, 18. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. Za vino: 7 steklenic »bor-dolese« za vsako vrsto vina, ena od teh je lahko z etiketo; za olje: 1 pollitrsko steklenico in 1 četrtlitrsko steklenico. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras in AcegasAps prirejata »Ekološko soboto« v soboto, 19. aprila, od 9. do 17. ure na območju javnega parkirišča »Mandrija« na Proseku z zbiranjem kosovnih odpadkov, bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklenih šip, nevarnih odpadkov, pnevma-tikov in svinčevih akumulatorjev. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE: ZSKD sporoča, da še sprejema predprijave. Oddate jih lahko na in-fo@zskd.eu ali tel./faks 040-635626. Več informacij na www.zskd.eu. SKD VIGRED, v sodelovanju z krožkom Krut, pristopa k solidarnostni akciji, ki preko Podarimo.si zbira oblačila, obutev, igrače, torbe, posteljnino, odeje, brisače in šolske potrebščine za Zvezo mladine Slovenije. Blago lahko oddate v Štalci v Šempolaju, majhne količine tudi na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8. www.primorski.eu] GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na predvečer 1. maja, v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodni-ke bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.30 prižig tabornega ognja in ob 21.00 start pohoda (ura nezahtevne hoje). Na vrhu bo prižig tabornega ognja ob petju in glasbi (letošnja novost), v sodelovanju s taborniki Kraških j'rt iz Sežane ter Klubom študentov. Na bazovskem vrhu dvig prvomajske rdeče zastave. 50-LETNIKI Zavoda Jožefa Stefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Nabrežini. Info in potrditev na tel. št.: 328-4422555 (Graziella) ali 338-1462806 (Adrijan). SKD LIPA iz Bazovice organizira zače-tniško likovno delavnico s slikarjem Marjanom Miklavcem, ob petkih od 17.30 do 21.30 od 16. maja do 13. junija. Informacije in prijave na tel. št. 333-8994783. 0 Prireditve DRUŠTVO HERMADA vojaki in civilisti sporoča, da je bila uspešna razstava »Ermada jutranji svit 1. svetovne vojne« v galeriji Umetniškega in kulturnega centra Skerk, Trnovca 15, podaljšana na danes 12., in nedeljo 13. aprila, urnik: 10.30-13.00 in 15.0019.00. Enourni vodeni ogled danes ob 15.00 in nedeljo ob 11.30. Tel. 3317403604 info@hermada. org SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 12. aprila, »Praznik po-kušnje domačega kruha, vina in ek-stradeviškega olivnega olja«. Prisotni bodo lahko ocenjevali prva štiri uvrščena vina, ki bodo deležna kolajne občinstva. Nujna rezervacija. Info: 040411635 ali 349-4599458. SKD PRIMOREC organizira spomladanski sejem, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 12. aprila, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 13. aprila, od 15. do 19. ure. Nastopili bodo domači glasbeniki in pevci ter gostje. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Valentin Vodnik bo v nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri na Dolgi Kroni v Dolini. Nastopajo ZePZ Društva Zena Miren-Orehovlje, MoVS Jesenski pevci-Jasen, ZePZ Justin Kogoj-Dolenja Trebuša, ZePZ Sanje-Nova Gorica, MoPZ Golobar-Bovec, DePZ Kraški slavček/Krasje-Nabrežina in Lovski pevski zbor Dekani. SKD VIGRED vabi do nedelje, 13. aprila, v Štalco v Šempolaju, na razstavo ročno izdelanih lesenih okvirjev za umetniške kompozicije iz suhega cvetja skupine Art Mak, izdelkov krožka kleklanja SKD Tabor in prodajni sejem pirhov in ročnih del. Urnik: 16.00 - 18.00, nedelja tudi zjutraj: 9.4511.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev iz Šempolaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3 na velikonočno srečanje z Renatom Podberšičem, škofovim vikarjem za pastoralo v koprski škofiji. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v gostil-no/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve). IDRIJSKA ČIPKA - BREZČASNA KLEKLJANA MOJSTROVINA: vabljeni v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo na odprtje razstave, ki jo prirejajo Zadruga Naš Kras, Mestni muzej Idrija in Čipkarska šola Idrija. Razstavo bo predstavila mag. Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja v Mestnem muzeju Idrija. Glasbeni intermezzo Janoš Jurinčič, kitara. Razstava bo na ogled do 8. junija. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 16. aprila, ob 20. uri predavanje »EFT in šola - kako lahko tap-kanje pomaga pri reševanju šolskih težav«. Predavali bosta Berta Rebol in Barbara Zetko. Toplo vabljeni predvsem starši in vzgojitelji. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. FANTOVSKA BOLJUNEC prodaja Ma-jevo »l'ntjno« - smrekovo deblo, dolgo 10,50 m, s premerom 40 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 348-8395308. POD KONTOVELSKO MLAKO prodam zemljišče, pribl. 600 kv.m., ob cesti. Tel.: 329-4372448. PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila). PRODAJAM vino sorte Vitovska in Teran. Klicati na tel. št.: 329-6022626. PRODAM avtomobil nissan primera sw 1.8, letnik 2000, 160.000 km, odlično stanje, nove gume in zavore, cena 1.950,00 evrov. Tel. št.: 339-4667694. PRODAM kombi Mercedes Vito, 9 sedežev, 115 tisoč prevoženih km, letnik 2006, v odličnem stanju. Tel. 0481-22122, 331-3901302. ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih. Tel.: 339-4723750. Prispevki V spomin na drago teto Pepko Zagar daruje Stojan Zagar z družino 100,00 evrov za KD Slovan in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na teto Pepko Zagar darujeta Morana in Peter z družinama 50,00 evrov za KD Slovan s Padrič. V spomin na drago Mileno Doljak darujeta Vanda in David z družino 70,00 evrov za MPZ Rdeča zvezda. V počastitev spomina na najino predrago mamo Sonjo Stubel darujeva Pavel in Tanja 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. V spomin na Mileno Doljak darujeta Neva in Paolo 50,00 evrov za Sklad Sergija Tončiča. t Zapustila nas je naša draga Francesca Antonini vd. Danieli (Fani) Zalostno vest sporoča družina. Pogreb bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 13.30 iz ulice Costalunga v cerkev na Kontovelu. Kontovel, 12. aprila 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sobota, 12. aprila 2014 TRST / peterlinova dvorana - Podelili štipendije Albina Ločičnika Poziv nagrajencem, naj vztrajajo z delom V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj popoldne že drugič podelili štipendije iz Sklada Albina Ločičnika, ki je namenjena slovenskim univerzitetnim študentom inženirstva iz Furlanije Julijske krajine. Sklad je poimenovan po inženirju Albinu (Binetu) Ločičniku, sicer manj znani osebnosti, ki pa je pustila svoj pečat pri številnih gradnjah na Tržaškem in drugod, med katerimi je tudi statični izračun za tržaški Kulturni dom. Ustanovitev sklada je zasluga njegove pokojne soproge Evgenije Sti-bilj Ločičnik, ki je premoženje prepu- stila Slovenski prosveti pod pogojem, da se ustanovi sklad za pomoč slovenskim študentom inženirstva. Po lanski prvi podelitvi je tako včeraj prišlo do druge, protagonisti pa so bili trije študentje, ki obiskujejo univerzo v akademskem letu 2013/2014. Štipendijo za študente prvega letnika v višini tisoč evrov je prejel Erik Raida, ki obiskuje prvi letnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (v njegovi odsotnosti je nagrado dvignila mama), štipendijo, ki je namenjena študentom višjih letnikov v Letos so štipendije podelili trem študentom foto damj@n višini 1500 evrov, pa sta prejela Jorgos Athanassopulos, študent inženirstva gradbene smeri na Univerzi v Trstu, in Danijel Simonettig, ki je vpisan na magisterij inženirstva procesov in materialov na Univerzi v Trstu. Prisotne sta nagovorila predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, ki je študentom zaželel srečen študij, in Ločičnikova sestrična Nada Piščanec Senica, ki je nagrajence pozvala, naj vztrajajo in se z vso energijo lotijo dela, ker so danes časi taki, da bodo to potrebovali. (iž) glasba - Zavidljiv uspeh Kitaristu GM prva nagrada na državnem tekmovanju Francesco Kallman Cenci, prvi z leve Glasbena matica praznuje lep dosežek v razredu prof. Marka Fe-rija, kjer je štirinajstletni ameriško italijanski (in slovensko govoreči) kitarist Francesco Kallman Cenci prejel prvo nagrado na 20. Državnem tekmovanju Giulio Rospiglio-si v Lamporecchiu v Toskani. To tekmovanje je v zadnjih letih postalo pomembno prizorišče za italijanske kitariste in kitarske šole. Na njem nastopajo učenci najuglednejših docentov brez starostnih omejitev, vključno z že uveljavljenimi kitaristi. Francesco si je v strogi konkurenci, v kategoriji do 15. leta starosti, izboril prvo nagrado, čeprav se je komaj lani odločil za klasični pristop in repertoar, saj je do sedaj kazal več naklonjenosti do električne kitare in do rock in blues glasbe. Na tekmovanju je igral skladbe iz baroka (Brescianello-Suita v C-duru), kla- sike (Carcassi-Etuda 0p.60) in 20. stoletja (Cardoso-Choro in Brou-wer-Etuda št.11). Srebrna plaketa tudi na tekmovanju Temsig Učenci Glasbene matice so redno prisotni na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije Tem-sig, kjer večkrat dosegajo pomenljive rezultate. Na letošnji, 43. izvedbi državnega tekmovanja so najlepša zadoščenja nagradila oddelek za tolkala. Štirinajstletni Lorenzo Dari, učenec prof. Toma Hmeljaka, je z nastopom v 1.c kategoriji na glasbeni šoli v Novi Gorici prejel 94,33 točk in srebrno plaketo, ki jo je podelila mednarodna žirija. V kategoriji, katere se je udeležilo šestnajst tolkalistov, se je uvrstil tako na tretje absolutno mesto. ROP naše gostilne - Obisk zgoniške gostilne in picerije Guštin Ženski trio za štedilnikom Iz kuhinje zgoniške gostilne Gu-štin se je zgodaj popoldne spet zaslišalo glasove. Gospe Paola, Lidia in Tamara Živic so bile spet na položaju v pričakovanju večje skupine gostov, ki je bila najavljena za pozno kosilo oz. zgodnjo večerjo ob 17. uri. »Steber naše gostilne je nedvomno mama Lidia,« nam zaupa gospa Paola. Njena mama spusti za trenutek krpo in nam pove, da dela v gostilni že vse življenje, »odkar sem dopolnila 18 let.« Najprej je bila dvajset let zaposlena v gostilni Dama bianca v Devi-nu, nato pa je prevzela v najem gostilno pri Grilancu v Saležu, kjer je ostala 13 let. »Takrat se mi je za štedilnikom pridružila Pao-la, ki je imela takrat samo 15 let,« se gospa Lidia spominja začetkov, ki jih je pred 20 leti kronal prevzem gostilne in pi-cerije v Zgoniku. V kuhinji in za pultom delajo danes v glavnem samo ženske, mama in dve hčerki. »Kuharskega poklica sem se naučila kar na terenu, znanje pa nadgrajevala s kuharskimi oz. someljejski- mi tečaji,« pravi gospa Paola, njena mama pa dodaja, da se še danes vsak dan nečesa novega naučijo. »Nek kolega mi je nekoč dejal, da smo kuharji kot obsojenci v hišnem priporu: vedno zaprti v gostilni!« Pa še res je. Vrata zgoniške gostilne odprejo nekje okrog 9. ure, ko si stran- ke privoščijo kavico, sredi dopoldneva pa se z delom začne tudi v kuhinji; zgodnji popoldan je precej bolj umirjen, kuharice pokosijo in si naberejo moči za večerni turnus, ko zadiši tudi po picah. »Ko si doma, se ti toži po gostilni, ko si tukaj, pa se utrudiš,« dodaja skoraj 74-letna Lidia, ki jo hčer- ki gonita k počitku, sama pa je najraje v kuhinji. »Naša gostilna je vaška gostilna. Pred dvajsetimi leti, so se domačini zbirali tu ob kvartanju, danes pa ni več tako. V gostilno v glavnem zahajajo stranke, ki bi rade kaj malega pojedle,« ugotavlja gospa Paola in dodaja, da se je v času popolnoma spremenila navada zahajanja v gostilno. Pred dvajsetimi leti so ljudje komaj čakali, da pride konec tedna, da se bodo malo lepše oblekli in se podali na kosilo, »ven«. Zdaj pa ni tako, ob nedeljah kvečjemu pridejo mimo kolesarji, ki se ustavijo na krožniku solate in bežijo dalje, povedo gospe. In s čem jim postrežejo v zgoniški gostilni? »Pri nas kuhamo zlasti sezonsko in tipično kraško,« pove gospa Paola. Zdaj so na primer na voljo divji špar-glji - »brščike«, frtalje z zelenjavo oziroma s koromačem in meliso, »skratka to, kar najdemo na vrtu, sicer pa nikoli ne zmanjkajo krače, pegatke in po-han piščanec, na primer.« In tudi ostala ponudba hoče biti čim bolj lokalna, se pravi na 0 km, kot se temu pravi. Kraška kuhinja izstopa tudi na krožnikih, ki jih ponujajo v okviru pobude Okusi Krasa, pri kateri sodelujejo zgoniške kuharice od vsega začetka. Nanjo prisegajo tudi turisti, ki se potepajo po Krasu. »Zadnja leta je vse več Avstrijcev. Nekateri od njih obiskujejo gostilne na Krasu in fotografirajo tipične krožnike, nato pa objavljajo knjižice, v katere beležijo, kaj so jedli in kaj so videli na našem koncu,« nam pove gospa Pao-la, preden se na dvorišču pod košato lipo nastavijo še za obvezno skupinsko fotografijo. »Že spet bomo kot "tri Marije",« se hudomušno huduje gospa Tamara. Sara Sternad Popečene prsi pegatke z jabolkom Gospa Paola nam postreže s hitrim in preprostim receptom - s po-pečenimi prsi pegatke z dušenim jabolkom. Najprej je meso popekla v ponvi, najprej na eni in nato še na drugi strani. V prvi fazi ga je samo malo posolila, ko je bilo meso pečeno, pa ga je potresla še z zelišči, v tem primeru je uporabila žepek, in nato v ponev dodala košček masla. Meso je zrezala na kose, ga prelila z omakico, ki se je ustvarila v ponvi, in ga servirala z jabolkom dušenim na maslu (najboljše so za ta krožnik rumena jabolka "delizia" pravi). Dober tek! / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 10. aprila 2014 9 SLOVENIJA TA TEDEN Sodstvo pred bankrotom Darja Kocbek Izvršni odbor največje vladne stranke Pozitivna Slovenija je sklenil, da bo čez dva tedna kongres stranke, na katerem bodo člani volili predsednika. Da bo kandidirala za to mesto, je predsednica vlade Alenka Bratušek že napovedala, ljubljanski župan Zoran Jankovic pa bo moral očitno svoje namere sporočiti prej, kot je načrtoval. Izvršni odbor je namreč po besedah podpredsednice stranke Maše Kociper v četrtek oba pozval, naj do ponedeljka opoldne sporočita, ali še vedno soglašata s kandidaturo. Jankovic je še v ponedeljek zatrjeval, da bo na kongresu jasno, ali se ga bo udeležil kot član ali kot kandidat za predsednika. Če bo Jankovic, ki je stranko ustanovil, bil njen prvi predsednik in bil prisiljen pred dobrim letom dni zaradi poročila komisije za preprečevanje korupcije odstopiti, kandidiral in zmagal, bo razpadla vladna koalicija, ki jo dejansko drži skupaj samo to, da si nobena od koalicijskih strank ne želi predčasnih volitev. Toda tudi če bo zmagala Alenka Bratušek, politične krize v največji vladni stranki še ne bo konec, kajti nekaj poslancev Pozitivne Slovenije je že dalo vedeti, da vlade, ki jo vodi, v državnem zboru ne podpirajo več. Premier-ka je prejšnji teden sicer napovedala, da bo z zaupnico preverila, ali ima njena vlada v parlamentu še podporo. Kdaj bo predlagala glasovanje, še ni znano. V pismu članom stranke je Bra-tuškova pojasnila, da naj zaupnica pove, ali ima koalicija dovolj moči, da upraviči pričakovanja državljanov, kongres pa, ali ima sama dovolj podpore za vodenje Pozitivne Slovenije. Kongres Pozitivne Slovenije, na katerem bi volili novega predsednika, je bil predviden že 19. oktobra lani, a so ga preložili na čas pred parlamentarnimi volitvami, ker bi verjeten poraz Alenke Bratušek proti Zoranu Jankovicu za mesto predsednika stranke verjetno povzročil konec levosredinske vladne koalicije. Državljani pa so v četrtek po seji vlade že izvedeli, da bodo ne glede na to, kakšen bo razplet kongresa Pozitivne Slovenije, 200 milijonov evrov veliko luknjo v proračunu, ki je nastala, ker je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, polnili z višjimi cenami. Vlada se je namreč odločila zvišati trošarine za alkohol in alkoholne pijače za deset odstotkov, za cigarete za pet odstotkov, pa tudi za pogonska goriva in zemeljski plin za 2 odstotka, od tega bo trošarina za dizelsko gorivo višja za 4,3 odstotka. Od višjih trošarin si vlada letos do konca leta obeta od 50 do 52 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Kakšnih 55 milijonov dodatnih prihodkov minister za finance Uroš Čufer pričakuje še zaradi izboljšanih napovedi gospodarske rasti in predvsem od davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb na podlagi ukrepov za izboljšanje pobiranja javnih dajatev in pregon sive ekonomije. Na podlagi prvih rezultatov poslovanja podjetij v državni lasti vlada računa na višje prihodke od dividend v višini 42,5 milijona evrov. Od dodatnih varčevalnih ukrepov v javnih zavodih in agencijah si vlada obeta od 40 do 50 milijonov evrov dodatnih prihodkov. V tem tednu so se oglasili tudi prvi proračunski porabniki, ki jim gro- zi, da jim bo še v tem mesecu zmanjkalo denarja. Na Okrožnem sodišču v Mariboru predvidevajo, da 15. aprila za plačilo stroškov sodnih postopkov ne bodo imeli več denarja. Za poravnavo stroškov sodnih postopkov imajo zagotovljeno pravico porabe v višini nekaj več kot 791.000 evrov in do začetka tedna od tega porabili že 93 odstotkov, pravi predsednica sodišča Alenka Zadravec. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je pisal predsednici vlade in jo opozoril, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo sredstev za sodne postopke, saj so do konca marca porabila že 42 odstotkov sredstev, ki jih imajo letos na voljo. Eden od glavnih razlogov za povečanje stroškov sodišč je sprememba stečajne zakonodaje. Sodišča ocenjujejo, da bodo na podlagi števila prejetih zadev v prvem četrtletju zgolj zaradi sprememb stečajne zakonodaje za nemoteno poslovanje potrebovali med osem in dvanajst milijonov dodatnega proračunskega denarja. Minister za pravosodje Senko Pli-čanič za ta opozorila ni pokazal razumevanja. Dejal je, »da je zaradi proračunske krize pred nami nekaj težkih odločitev, čemu se bomo morali odpovedati«. Rezi na odhodkovni strani proračuna so nujno potrebni, pomanjkanje finančnih sredstev ne pesti samo sodstva, denarja primanjkuje praktično na vseh področjih, pravosodju, javni upravi, šolstvu, zdravstvu, v sociali, kulturi, zato bo potrebno določiti prioritete za financiranje. Čas, ko je bilo še mogoče s prerazporejanjem sredstev med sektorji mašiti luknje, je očitno mimo. TA TEDEN Tržaški Narodni dom je tokrat gostil zanimivo razstavo vezenih predmetov. »Razstava je bila doslej pohvaljena še od vsakogar, ki si jo je ogledal. Predmeti so zelo okusno izbrani, delo pa je tako lepo dovršeno, da se mora vsakomur priljubiti. In marsikdo, ki zapušča dvorano Slovanske Čitalnice si misli: koliko lepega ima naš narod jugoslovanski, in mi se zato doslej še nismo zanimali. Zares, vezenje v narodnih motivih je nekaj takega, da vsakomur ugaja na prvi pogled, kar se takoj človeku prikupi in to zato, ker odgovarja značaju in okusu naše jugoslovanske duše, zato, ker je takore-koč izraslo iz naroda ven. Vendar pa bi ta razstava ob še tako dobrem obisku meščanov ne dosegla popolnoma svojega namena. Meščanski sloji namreč dajo predvsem konsumente za razstavljene predmete, meščani jih večinoma kupujejo. Namen te razstave pa ni le ta, da pridobi konsumente, ampak tudi ta, da pridobi novih producentov, in s tega stališča je ta razstava velike važnosti za našo okolico in pa za žensko mladno iz delvskih slojev. PRED 100 LETI Naše ženske, toliko one v okolici, kolikor one v mestu, bi lahko v proizvajanju takih predmetov, kakor so razstavljeni v Slovanski Čitalnici v Narodnem domu v Trstu, našle dober in stanovit vir dohodkov. Zlasti v zimskih časih bi se dali dolgi večeri prav lepo in plodonosno zrabiti v ta namen. Delo ni težavno in vsaka ženska, posebno pa mlajša, se ga z lahkoto navadi. V tem leži pomen te razstave za najširše sloje našega ljudstva, ki pri posečanju razstave doslej še ni pokazalo veliko zanimanja, če sodimo po številu obiskovalcev iz teh slojev. Potrebno je, da si naše preprosto ljudstvo ogleda to lepo in koristno razstavo, naše učiteljice z mesta in še prav posebej one iz okolice, naj bi ne zamudile te lepe prilike, da si ne le same ogledajo razstavo, ampak, da pripeljejo s seboj tudi čim več šolske, pa tudi že šoli odrasle mladine. Slovenci! Okoličani! Pokažimo in dokaži-mo, da napredujemo in da imamo smisla za napredek in voljo za uživanje onih udobnosti in koristi, ki nam jih nudi bližina velikega mesta, vsaj tedaj, kadar gre za našo lastno korist.« TA TEDEN Pri spomeniku na Opčinah so se tudi tokrat spomnili sedemdesetih ustreljenih talcev. »Kljub slabemu vremenu se je že pred napovedano uro zbrala na kraju nacifašističnega zločina velika množica, med katero so bili številni najvidnejši predstavniki naprednih političnih strank in organizacij KPI, PSI, PSIUP in SKGZ ter seveda vodilni predstavniki tržaške federacije vsedržavne organizacije bivših partizanskih borcev in pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja ANPI, ki je tudi priredila tokratno komemoracijo. Svečanost se je pričela s polaganjem vencev k spomeniku, nato pa je domačin Danilo Štubelj pozval vse navzoče k enominutnemu molku in predal besedo prvemu govorniku dr. Karlu Šiškoviču, ki je v imenu ANPI spregovoril v slovenščini. Šiškovič se je v uvodu spomnil najprej dogodka samega in okoliščin v katerih je prišlo do njega in tem poudaril da med žrtvami, ki so padle pod nacističnim svincem na Opči-nah, kakor tudi med žrtvami oboroženega odpora na našem PRED 50 LETI področju ni bilo razlik ne po narodnosti ne po kulturi ali po premoženjskemu stanju. Stari in mladi, Slovenci in Italijani, žene in možje, so bili proti nacifašizmu krvavo in neizprosno borbo v partizanskih vrstah, v diverzantskih skupinah, v ilegalnem političnem delu in z vsakovrstno pomočjo ljudskemu uporu, trdno povezani na podlagi nekaterih splošnih načel, ki so odgovarjala razpoloženju narodov. Za dr. Šiškovičem je prav tako v imenu ANPI povzel besedo v italijanščini Eugenio Laurenti, ki je med drugim dejal, da ko danes praznujemo dvajsetletnico odpora lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je odporništvo mobiliziralo vse sile antifašizma, da pa je obenem tudi razgibalo delavske sile, ki so spoznale in spoznavajo vedno bolj, da predstavljajo odločujoči faktor v življenju države. Govornik je nato še pozval, da se moramo vsi, Slovenci in Italijani, še boriti, da bodo določila italijanske ustave uresničena, tudi glede vseh demokratičnih pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika, katerem je fašizem povzročil toliko škode in krivic!« PISMA UREDNIŠTVU m 1 Pismo društva Edinost lil Mfi pokrajinskim upraviteljem Spoštovana gospa, spoštovana gospoda Maria Teresa Bassa Poro-pat, predsednica odbora tržaške pokrajine, Igor Dolenc, podpredsednik odbora tržaške pokrajine, Maurizio Vidali, predsednik sveta tržaške pokrajine. Zadeva: 70. obletnica ustrelitve 72 talcev na Opči-nah dne 3. aprila 1944 - »Odsotnost« pokrajinske uprave na spominski svečanosti 6. aprila 2014. Ljudje nas sprašujejo, zakaj tržaški italijanski dnevnik 7. aprila 2014 ni pisal o spominski svečanosti na Opčinah in seveda tudi zakaj ni pisal o bolj ali manj uradni prisotnosti predstavništva uprave tržaške pokrajine. Il Piccolo je Slovencem dobro znan že od decembra 1881. Toda od levosredinske, demokratične, multikulturne pokrajinske uprave bi pričakovali, da s tiskovnim sporočilom italijanskemu dnevniku posreduje državljanom, ki ne berejo slovenskega dnevnika, ne poslušajo slovenskega radia in ne gledajo slovenske televizije, vest o grozovitem dejanju, da bi se vsaj ob 70. obletnici se-znanili s strahovito epizodo krajevne zgodovine. Če se je uredništvo italijanskega dnevnika požvižgalo na obvestilo/vabilo prirediteljev in ni poslalo svojega časnikarja, močno dvomimo, da bi se bilo požvižgalo na tiskovno sporočilo pokrajinske uprave. In vendar so bili talci v veliki večini »giuliani e dalmati«, prebivalci sedanje in nekdanje tržaške pokrajine s kakim Kranjcem in celo z enim Bosancem. Zgodovinski spomin pokrajinske uprave se nam zdi nekoliko preveč selektiven in ravnanje pokrajinske uprave v zvezi z obravnavano spominsko svečanostjo nas potrjuje v našem mnenju o strahovitem prizadevanju uprave tržaške pokrajine, da bi se znebila stavbe v ulici Kolonja 6-8, in posebej o prizadevanju, da bi se spominski kraj strahovitih krutosti čimprej spremenil v parkirno hišo. Mislimo, da nima smisla, da opozorimo na evropsko pobudo aktivnega državljanskega spominjanja, čeprav ima pokrajinska uprava polna usta Evrope. Vendar upa-mo, da bi poglobljen študij govora Veita Heinic-hena koristil vsem članom pokrajinskega sveta in vsem članom pokrajinskega odbora. Poleg tega upamo, da bo pokrajinska uprava natisnila govor nemškega pisatelja in ga razdelila vsem dijakom višjih srednjih šol v pokrajini. Trst, 7. aprila 2014. Za družbeno politično društvo Edinost Samo Pahor Vrdelski klanec 21-34128 Trst Nekaj pojasnil Ocenjujem, da imajo bralci glede pisanja Primorskega dnevnika v tem tednu o SSk in meni osebno, pravico do nekaterih pojasnil: 1) Pod tiskovno sporočilo SSk, ki ga je PD prejel prejšnji teden v petek poopoldne, objavil pa šele naslednji torek, je nekdo iz uredništva pripisal, da sem na twitterju (@da-mijanterpin) dal kar »lažnjivo izjavo« o cenzuri na PD. Anonimni urednik je še opravičeval zavlačevanje pri objavi s pozno uro prispetja (čeprav sem komunike SSk telefonsko najavil pravočasno) in objavljanjem sporočil po vrstnem redu prispetja (!). Glede na navedeno bi predlagal, da bi se tako neresnih izgovo- rov po možnosti vzdržali, saj bi sicer ob ugotovitvi, da se tiskovna sporočila na PD objavljajo po vrstem redu prihoda in ne po ažurnosti njihovih vsebin, moral sklepati, da je vodenje edinega zamejskega dnevnika v rokah pravih novinarskih amaterjev. Glede očitane »lažnivosti« pa tudi, naj mi bralci verjamejo, ne nameravam z nepodpisanim urednikom razpravljati, še zlasti glede na vzdevek, ki se je našega edinega dnevnika že dodobra prejel, zlasti na Goriškem in v Brdih. 2) V četrtkovem članku o predlaganih kandidatih za Paritetni odbor, v katerem so navedena imena, ki sta jih predlagali krovni organizaciji, je bila izpostavljena okoliščina, da sva oba kandidata SSO »vidna zastopnika Slovenske skupnosti«, bralcem pa je bilo zamolčano dejstvo, da sta tudi oba kandidata SKGZ (Jole Namor in Livio Se-molič) izpostavljena aktivista PD, saj je bila prva celo koordinatorka krožka PD, drugi pa je že vrsto let asistent slovenske poslanke PD in aktivno »režira« sicer nekoordinirano delovanje slovenskih izvoljenih predstavnikov te stranke na goriškem. Takšnih in podobnih zadev je žal v Primorskem dnevniku vedno več, pa čeprav naj bi bil to dnevnik cele manjšineje in ga vsi vedno podpiramo, vključno s stranko, ki jo zastopam in vključno z mojim osebnim (v celoti volunterskim) delom, ki sem ga vložil ob njegovi predzadnji krizi, ki ga je skoraj spodn-lesla. Skratka, ob vsakih volitvah se ponavlja vedno ista pesem. Skratka niti za pol milimetra koraka naprej, kar obžalujem. Ugotavljam pa obenem, da nikoli ni prepozno. 3) Prijatelju Stojanu Spetiču, ki mi je v pismu uredništvu v torek očital nedoslednost gede moje kandidature na listi SDS v Sloveniji za Evropske volitve, pa ne bom ponavljal navedb, ki utemeljujejo to izbiro in so objavljene bodisi v intervjuju na najbolj branem spletnem portalu Slovencev v Italiji (www.slomedia.it) in na sredini deželni (ter internetni) strani italijanskega dnevnika Il Piccolo. Če pa bi se zgodilo, da bo tudi Primorski prej ali slej ocenil, da bi bilo nemara tudi za njegove bralce zanimivo izvedeti kaj več o tej moji kandidaturi in mi bo morda celo naklonil intervju na to temo, bom lahko vse še dodatno pojasnil. SSk je zbirna stranka in nima ideoloških predsodkov. Resna ponudba za kandidaturo EU je prišla os SDS in sem jo z veseljem sprejel. Ob dejstvu, da skrajno levičarska lista Cipras ne predlaga nobenega slovenskega kandidata in da je torej Tanja Peric, kot zastopnica SSk, edina slovenska kandidatka na evropskih volitvah v severovzhodnem okrožju Italije, bo moral prijatelj Spetič najprej podpreti njo, šele potem bo lahko komur koli verodostojno delil lekcije o doslednosti, še zlasti potem, ko si je Ci-prasova lista privoščila po vsej Italiji v svojem tv spotu nedostojno zafrkavati našo narodno skupnost. Z odličnim spoštovanjem! odv. Damijam Terpin Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 10. aprila 2014 KULTURA / narodni dom - Simpozij Misliti več s filozofi iz Hrvaške, Italije in Slovenije Dan za filozofijo, integracijo, iskanje rešitev, razmislek ... 11. april 2014 bo v našem spominu ostal zabeležen kot pester, razvejan dan posvečen filozofiji in razmišljanju o možnih strategijah zoper »vseprisotno« krizo. Mednarodni filozofski simpozij Misliti več-Pensa-re di piu-Misliti više, ki sta ga priredila Slovenski klub in Društvo slovenski izobražencev v Narodnem domu v Trstu je vseboval številne pomene. Profesorica Veronika Brecelj je v uvodnem pozdravu izpostavila, da predstavlja srečanje tudi dobrodošlico Hrvaški ob vstopu v Evropsko unijo. Misleci iz Italije, Slovenije in Hrvaške so svoja razglabljanja podajali vsak v svojem jeziku, saj so organizatorji poskrbeli za simultano tolmačenje. Kot je še poudarila Brecljeva je namreč danes »potrebno misliti več in to je treba udejanjati v različnih jezikih.« Prisrčno se je tako zahvalila predstavnikom pokroviteljev simpozija in sicer predsedniku Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudiju Pavšiču, predsedniku Sveta slovenskih organizacij Dragu Što-ki, predstavniku Deželnega šolskega urada za FJK Tomažu Simčiču in generalni konzulki Republike Slovenije Ingrid Sergaš, ki je projekt vseskozi spremljala. Ostali pokrovitelji so Občina Trst, Pokrajina Trst in Italijanska unija; simpozij pa je finančno podprla Avtonomna dežela FJK. Številni mladi obrazi dijakov zadnjih razredov višjih šol iz vseh treh držav so organizatorjem in predavateljem nedvomno vlili dobro mero elana za začetek celodnevne debate. Nostalgični junaki kriznih časov Že samo izrekanje dobrodošlice krizi predstavlja nadvse zanimiv in nevsakdanji pristop k problematiki. Nadežda Čačinovič (naslov predavanja: Dobrodošla kriza), profesorica filozofije na Filozofski fakulteti v Zagrebu in soustanoviteljica centra za ženske študije v hrvaški prestolnici je predočila, kako kriza pomeni ključen trenutek preobrata. V času krize se pojavlja poseben tip spomina, t.j. nostalgija: »Zelo je nevarna, ker prekinja kolektivni spomin. Vsi imamo pravico, da smo junakinje in junaki lastnih pričevanj. Dialog je bistvenega pomena. Nostalgija torej ni nedolžna zasebna stvar.« Posebno je škodljiva, ko je povezana z različnimi oblikami resignacije. Sprejmemo jo lahko torej kot neizogibno izkustvo današnjega časa, ne more pa biti program. nomsko ideologijo.« Zgodovina se nekako ponavlja v ciklusih. Preostaja pa nam upanje, da je Evropa lahko edina, ki nam še lahko omogoča razmišljati o življenju kot projektu univerzalnih idej demokracije, svobode in pravice. Hipokrizija je stara kot demokracija Od leve: Pier Aldo Rovatti, Nadežda Čačinovič, Veronika Brecelj, Dean Komel fotodamj@n Opisano je tesno speto z našim »kriznim« vsakdanom do take mere, da verjetno največ krat kar nezavedno uprizarjamo opisane vzorce. Dean Komel (Kriza kot diskrimen filozofije), profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ustanovni član Svetovne organizacije fenomenoloških organizacij je tako ugotavljal, kako je vse, kar nas zadeva in prizadeva kot »Kriza«, postalo že povsem vsakdanje in vztraja v vsem kot neka večnost. Blokiranost je postala ena izmed ključnih značilnosti naše dobe: »Pokazatelj tega je že to, da je "kri-sis" spremenila svoj obraz in smisel: ne pomeni več tako kot pri Parmenidu "odločitve" in z njo povezane "odločenosti", marveč neodločenost in umaknjenost, zadržanost, ujetost, brezizhodnost, dezorientiranost ... « Filozof=osamljen intelektualec brez iluzij? Ena izmed nalog sodobnih mislecev je torej ravno premisliti tovrstno blokiranost. V vlogo, ki naj bi jo dandanes imel filozof se je mdr. poglobil tudi Pier Aldo Rovatti (Filozofske maske in družba posameznikov), soutemeljitelj uveljavljene smeri šibke misli in odgovorni urednik revije »aut aut«. V svojem posegu se je posvetil predvsem krizi filozofije oz. krizi v filozofiji. Filozof je osamljen intelektualec, čeprav se smatra za državljana sveta in kljub temu da svoj trud vlaga v dobrobit sočloveka. »Ta osamljenost je sad družbe, ki ne ve več, kaj pomeni subjekt in intersubjektivnost. Če se torej mislec zavedno noče soočati z dano stvarnostjo, dejansko reproducira ravno tiste maske, katerih se hoče znebiti.« Nad tem dejstvom sicer verjetno naj ne bi smeli biti preveč začudeni, saj kot je povedal Žarko Paič (Leviatan iz porcelana ali vprašanje Evrope danes), izredni profesor modnega dizajna na Tekstilno-tehno-loški fakulteti v Zagrebu, živimo v dobi konca vseh iluzij. Z njegovim predavanjem smo bili priča želji po strnitvi, obnavljanju ideje Evrope: »Kljub temu da je prišlo do tihega propada nacionalnih ekonomij nekaterih evropskih držav in do krize evro cone, se še vedno smatra neoliberalizem kot edino uspešno eko- Pojem krize težko razumemo, če prej ne doumemo razsežnosti fenomena hipokrizije. Goran Star-čevič (Med krizo in hipokrizijo), član uredništva za teorijo, kulturo in vizualne umetnosti Tvrda, ki redno objavlja filozofske eseje in študije v različnih hrvaških in slovenskih časopisih, je izrazito podčrtal, kako sta ta dva pojma tesno povezana med sabo od samih začetkov demokracije. Že v obdobju Sokrata in Platona je namreč kriza tesna tovarišica vsakega demokratičnega sistema. Ko govorimo o hipokriziji pa smo po Starčevičem mnenju pred v vseh dobah veljavno definicijo, saj gre »za stanje, v katerem vsi vedo, iz česa sestoji problem, ampak vsi na vse načine skušajo preložiti rešitev tega.« Poseg za posegom je počasi ena za drugo vedno bolj postala izrisana kompleksna situacija raznolikih pogledov na krizo. Zadnji drobec dopoldanskega dela simpozija, ki sta ga moderirala Veronika Brecelj in dipl. filozof Jernej Šček, je izoblikovala Laura Baz-zicalupo (Novi procesi subjektivizacije: displacement politike), profesorica politične filozofije in direktorica Študijskega centra za biopolitiko in bioetiko na vseučilišču v Salernu. Skica, ki jo je podala je povsem vpeta v aktualen čas: »Politična oz. vladna perspektiva je povsem spreobrnila sam način pojmovanja subjekta. Posameznik ne obstaja, ni subjekt sam po sebi, ampak to šele postane, če je zmožen opraviti proces »normalizacije«. Ekonomska logika nas naredi fluidne in nas ločuje. Vsak je vpoklican, da sam ocenjuje samega sebe.« Ne bodimo prestrašeni torej, če se večkrat počutimo čisto napačni. V tako razvejani, kompleksni situaciji je treba spremeniti same načine upiranja in biti pripravljeni na premoščanje kontrastov s čim širšega možnega zornega kota. Vesna Pahor razstava Slovenski umetniki v Villi Manin Nocoj bo ob 18. uri v eksedri Ville Manin v Passarianu slavnostno odprtje obsežnejše likovne razstave »Magija umetnosti«, ki predstavlja slike, grafike, fotografije in kipe, skupno 93 eksponatov, protagonistov slovenske sodobne umetnosti med leti 1968 in 2013. Razstava je deležna častnega pokroviteljstva predsednika Republike Slovenije Boruta Pahoraja. Uvodni pozdrav bodo podali: deželna od-bornica Loredana Panariti, nadintendant Ville Manin Piero Colussi, minister za kulturo Republike Slovenije Uroš Grilc, veleposlanik Iztok Miro-šič in vodja kabineta predsednika RS Alja Brglez. Kustos Aleksander Bassin bo predstavil izbor razstavljalcev in zgodovinsko umestil delovanje specifičnih skupin, ki so zaznamovale dogajanje na prehodu sistema v bivši Jugoslaviji ter po osamosvojitvi Slovenije, s posebnim ozirom na prelomnico leta 1986. V ospredju so predvsem umetniki, ki so delovali pod okriljem skupin ekspre-sivne figuralike in neokonstruktivizma, ki so uvajali postmodernistično bolj individualizirane likovne prijeme. Poseben odsek razstave je posvečen motiviki pokrajine in se sklicuje na tradicijo slovenskih impresionistov. Razstava bo na ogled do 22. junija. (Jasna Merku) simpozij - Zanimivi prispevki mislecev v dveh popoldanskih sklopih Globoke korenine ekonomske krize in posledice premoči neoliberalizma Ekonomska kriza, ki razsaja po Evropi od leta 2007, ima svoje temelje zakoreninjene veliko globlje v zgodovini: do današnje situacije so evropskega človeka pripeljali dogodki prejšnjega stoletja. Ta kriza, ki je le ena od sto šestdesetih, ki so se po vojnem obdobju pojavile v svetu, je posebnega značaja prav zaradi tega, ker je evropskega človeka naenkrat presenetila: nepričakovano se je vtihotapila v evropski prostor in premešala kulturne, politične in ekonomske načrte združene Evrope. Ima smisel, da danes sploh še govorimo o »krizi«, glede na situacijo, v kateri se nahaja svet? Ko v vsakodnevnih pogovorih in medijih uporabljamo izraz »kriza«, se nanašamo na način vladanja nad našim življenjem, ki se udejanja preko ekonomije, oziroma na upravljanje politike same - pri čemer je politična vsaka odločitev, ki jo kdo sprejme, da bo vodil ali vplival na delovanje nekoga drugega ali celotne družbe, ki ji pripada. S to mislijo filozofa Giovannija Leghisse, se je ob 15. uri začel popoldanski del filozofskega simpozija, ki ga je uvedel moderator Jurij Verč. Prvi na vrsti je bil poseg italijanskega filozofa Gio-vannija Leghisse, ki je govoril o ekonomski racionalnosti in premoči neoliberalizma v današnjem svetu. »Pred neoliberalizmom so bili resurzi določeni po željah in potrebah uporabnikov. V neoliberalni družbi tudi agencije, ki so v rokah države, izhajajo iz ekonomije, kjer razmerje med stroškom in koristjo opravičuje katerikoli politični vzrok.« Ekonomska znanost je odvisna od razmerja med sredstvi, ki so na razpolago, in človekovimi potrebami oziroma željami. »Že homo sapiens se je naučil postavljati sredstva in cilje v razmerje, ki je povezano s pojmom dobrega življenja.« Sledil je poseg filozofa Massima De Carolisa, ki je svoje razmišljanje naslovil »Governance brez vlade: paradigma krize.« De Carolis je primerjal dva obraza kri- Giovanni Leghissa, Jurij Verč, Massimo De Carolis ze, ki se v vsakdanjih pogovorih pogosto enačita: to sta finančna kriza in kriza sodobnega modernega sveta. Ta dva obraza iste medalje povezuje miselni mehanizem, ki mu pravimo »governance brez vlade«, pri katerem se tradicionalni model suverena spreobrne v obliko upravljanja, ki ne daje direktnih navodil, temveč motivira in spodbuja predvsem ekonomsko tržišče; s tem naj bi se preprečilo, da kriza postane še globlja. Zadnji del simpozija je moderirala Tina Kralj, ki je uvedla pogovor s hrvaškim filozofom Marijanom Kri- vakom iz Zagreba. Krivak je svoj poseg naslovil »Družba znanja in Evropa - simptomi krize« in začel z mislijo, da je danes kriza prisotna in vidna pravzaprav povsod. Dva pojma, ki jo označujeta, sta t.i. družba znanja in današnja Evropa. Družba znanja je danes eden od nosilcev neoliberalne doktrine, ki se odseva prav v človekovem znanju in zanika katerokoli povezavo med človekom in svetom, v katerem živi. Pojem o današnji Evropi pa je največkrat ogrožen prav zaradi tega, ker ekonomski diskurz prevlada nad vsemi drugimi: na ta način je Evropska unija zanikala temeljno idejo Evrope, ki jo zagovarjajo filozofi. Sledil je še poseg »Ime česa je kriza?« slovenskega filozofa Petra Klepca. Kako bi opisali, razložili in reagirali na krizo, ki se je začela leta 2008 in ji največkrat pravimo finančna kriza? Ta kriza je drugačna, gre za nepovratni značaj in globoke spremembe v družbi, ki ne vemo, kam bodo peljale. To so v nas pripeljale neoli-beralne sanje, ki so trdovratne; trdovratne pa so zato, ker je neoliberalizem teorija, teorije pa ne moreš spreminjati. Klepec je tudi povzel Freuda, ki pravi, da včasih sanjamo ne glede in kljub motnjam v realnosti: »Na podoben način živimo danes. Ne glede na to, da svet gori, hočemo sanjati še naprej.« Iz krize je torej treba najti izhod, ki bo družbi odprl drugačno prihodnost: za to pa je treba najti tudi prave prakse in dobro delovanje družbe. Filozofa Jelica Šumič-Riha in Aleš Debeljak sta bila odsotna. Celodnevni filozofski simpozij se je zaključil z odgovori na vprašanja, ki jih je zastavila publika. Pri organizaciji simpozija je sodelovalo tudi Založništvo tržaškega tiska: vsak od filozofov iz treh držav bo domov odnesel tudi knjigo enega od slovenskih avtorjev v našem prostoru. Barbara Ferluga / KULTURA Četrtek, 10. aprila 2014 1 1 glasba - Koncert v sezoni tržiškega občinskega gledališča Kvartet Gringolts očaral z eleganco in dovršenostjo Violinist Ilya Gringolts v izvedbo sodobne skladbe J. Widmanna vključil tudi I-pad Violinist Ilya Gringolts je bil rojen v Leningradu l.1982 in je odraščal v idealnem družinskem okolju, kjer je glasba igrala zelo pomembno vlogo; sestra Olga je poročila odličnega mojstra Maxima Vengerova, sam pa je že zelo mlad začel osvajati prestižna mednarodna tekmovanja, med katerimi tudi nagrado Paganini, ki si jo je prislužil, ko je bil star komaj šestnajst let. Zelo uspešni mednarodni solistični karieri je l.2008 dodal komorno z ustanovitvijo godalnega kvarteta, ki nosi njegovo ime: kolege je poiskal v širšem evropskem prostoru, gravitacijski center pa je Švica, kjer tudi sam živi; druga violina je Armenka Anahit Kurtikyan, viola Romunka Silvia Simionescu, čelist pa Nemec Claudius Herrmann. Program, ki ga je kvartet Gringolts (na sliki) pripravil za tržiško Občinsko gledališče, je bil zelo zanimiv, od Bartoka in Beethovna do sodobnega ustvarjalca Jörga Widmanna. 3.kvartet Bele Bartoka, ki je nastal l.1927, je zelo drzna partitura, s katero se je madžarski skladatelj podal v nove, do takrat nezaslišane zvočne dimenzije; etnična komponenta, ki je oplajala večino Bartokovih del, se je tu skoraj popolnoma umaknila abstrakciji. Kvartet Gringolts je z izredno racionalno, natančno pretehtano izvedbo lepo izpeljal nelahko nalogo, sledil pa je Jagdquartett, dokaj originalna zamisel Jörga Widmanna, ki nas je privedla v čisto sodobnost tudi z uporabo I-pada namesto običajnih not: Ilya Gringolts je z nogo upravljal miško za obračanje spletnih strani, izvedba pa se je začela kot prava gledališka predstava z mahanjem lokov, ki so ponazarjali začetek lova: na ritmični celici, ki si jo je Widmann izposodil iz Sedme Beethovno- TOMIZZEV DUH ve simfonije, so godalci oblikovali vsakovrstne zvočne podobe ter igri dodali tudi vzklike. Zvoki, a tudi šumi in zelo neobičajni prijemi, od igre za mo-stičkom do trzanja in drsenja lokov, so si sledili v pestrem zaporedju, ki je v pa-roksističnem crescendu pripeljalo do »usmrtitve« čelista. Humor in skoraj razbrzdana igra pa so se nato umaknili resnobi in globini Kvarteta št.15 v a-molu op.132, predzadnji umetnini za godala, ki jo je Ludwig van Beethoven spisal dve leti pred smrtjo. Težko je z besedami opisati glasbo, ki je na zelo visokem nivoju abstrakcije, istočasno pa te prevzema z neusahljivo močjo, z žarki sonca, ki prebodejo gosto tkivo pesimistične odpovedi. Spokojno, hvaležno vdanost znamenite Zahvalne pesmi božanstvu v lidijskem slogu, je kvartet podal v skoraj statičnih sozvočjih, brez vibrata, kot zamaknjen v čar harmonij, ki jih je Beethoven razvijal v lebdečem okviru in nato razrešil s herojskim zamahom prve violine. Gringolts ne oča- ra toliko s toplino in globino zvoka kolikor z eleganco in dovršenostjo, ki vtisneta vsaki frazi smisel in lepoto, ob idealnem sozvočju s kolegi, ki dopolnjujejo njegove ideje z odlično igro: toplina in zanos violistke, predanost druge violinistke ter absoluten nivo čelista se spajajo v zaokroženo enoto, ki nam svojo interpretacijsko vizijo posreduje jasno in brezkompromisno. Pomembno vlogo igrajo tudi izredno dragocena glasbila, od Gringoltsove Stradivarke do violončela Maggini, na katerega je igral Beethovnov prijatelj, ruski princ Ga-litsin. Da zna kvartet zabrenkati tudi na toplejše strune, so mojstri dokazali v dodatku, Adagiu iz Prvega kvarteta Roberta Schumanna. Glasbena sezona tržiškega Občinskega gledališča se bo sklenila prihodnji torek, 15. aprila, z nastopom baročnega komornega orkestra Cappella Savaria, ki bo zaigral vseh šest Bachovih Brandeburških koncertov. Katja Kralj benetke - Od junija do oktobra Bienale plesa, gledališča in sodobne glasbe Od junija do oktobra bodo Benetke ponovno predstavljale sodobne plesne, gledališče in glasbene izraze Bienala. Od 19. do 29. junija bo na sporedu 9. Mednarodni festival sodobnega plesa, na katerega je umetniški vodja Virgilio Sieni povabil trideset umetnikov iz vsega sveta. Med glavnimi dogodki bo cikel petih perfor-mansov po umetninah beneških slikarjev v interpretacijah šestih koreografov (Tes-higawara, Di Stefano, Bel, Burrows, Far-gion, Chetouane). Drugi projekti pa bodo obravnavali ljudske igre ali odnos do prostora s koreografskimi trenutki, ki se bodo odvijali na beneških ulicah in trgih. Julija pa bo debitiral nov projekt Sienija Evangelij po Mateju. Gledališki bienale (30.julij- 10. avgust) se bo po tradiciji pričel z delavnicami Bienale College. Umetniški vodja Alex Rigola je izbral nekaj rezidenčnih umetnikov, ki bodo sodelovali z mladimi igralci: Ravenhill, Koršunovas, Murgia, Pappelbaum, Pasqual, Latella, Richter in Lau-wers. 58. Mednarodni festival sodobne glasbe se bo odvijal 20. in 21. septembra ter od 3. do 12. oktobra. Umetniški vodja Ivan Fedele si je letos zamislil naslov Limes-Meje, ki ga bodo interpretirali baskovski simfonični orkester, Meitar Ensemble iz Tel Aviva, albanski zbor Violinat, turška skupina Galata Electroacustic Orchestra. Program predvideva trinajst svetovnih praiz-vedb in posebno številčno prisotnost skladateljev mlajših generacij. Med izvajalci bosta tudi tržaški tolkalist Dario Savron (11. oktobra v duu s pianistom Francescom Prodejem) in harmonikar Corrado Rojac (10. oktobra kot član skupine Divertimento). Na obeh omenjenih koncertih bodo na sporedu skladbe Fabia Niederja. Bienale bo kot vsako leto tudi priložnost za počastitev življenjskih in umetniških dosežkov izstopajočih mojstrov. Slovenski Titovi dnevi Milan Rakovac Ghe iera una volta a Orsera due Be-pi, un de lori sgaio, l'altro brontolon che sempre el se lamentava che i xe vieci-sta-ri, che 'l mondo xe anda fuc, e quel altro lo consolava: coss'te vol, mona, xe mor-to Checo Bepoi, xe morto Bepi Stalin, xe morto Bepi Tito, semo rimasti noi altri, due ultimi Bepi... V vse hujši revščini čakamo, da nas bodo naši najboljši sinovi modro in odločno izvlekli iz brezizhodne krize in se kot Konstantin Kavafis pred sto leti čudimo: »Zakaj senatorji ne sprejemajo zakonov?«. In potem nostalgično vzdihujemo ... Kaj bi zdaj rekel Tito? Navijači iz Tuzle na stadionu nosijo transparent » Dok je bilo Tite bilo je i pite!« Ma da Tito ne bi znal rešiti krize? Tudi Ante Mar-kovic jo je, tik-tak, v trenutku ko je »ječa narodov« Jugoslavija razpadala. Prepozno. Sedaj smo svobodni in lačni. Tito bi danes Ukrajini zagotovo prodal neuvrščeni plinovod, Norveški Elanove smuči, Parizu pa Murino modo (Elan in Mura še obstajata?) ... Kitajska bi naročala ladje, Amerika bi poslala dolarje, da Ruse držimo čim dlje od Jadrana ... Intan-to, samo njegovi potomci z obeh bregov Sotle ne vedo za krizo: prodajajo njegove titovke, majice, značke, kičaste spo- minke in vino Tito: v imenu Tita - šol-dov kot shita! Titov povratek je vsesplošen. Vidiš ga v filmih, televizijah, dramah, knjigah. Tukajšnje in sosednje demokracije ga skušajo lustrirati, odstraniti po njem poimenovane ulice in trge, pišejo se obtožujoče študije in pamfleti, organizirajo se protesti in hejterski profili proti velikemu zločincu. Zaman. Presenetil me je Rok Kajzer (Delo) v svoji bleščeči satiri. Delo: »Presenečeno je bilo uredništvo te rubrike, ko je prejelo klic z Brionov. 'Predsednik bi dal intervju za vašo rubriko,' so povedali v kabinetu največjega sina jugoslovanskih narodov. Ker gre za del časnika, ki je sila dovzeten za stališča stricev iz ozadja, udbomafije in ostankov komunističnega režima, takšne ponudbe seveda nismo zavrnili. Z nacionalnim avioprevoznikom Linxairom smo odpotovali na Hrvaško in nastal je tale pogovor«: »Odkar so začeli narodi in narodnosti SFRJ pozabljati name, sploh po vseh teh odcepitvah in osamosvojitvah, se je prvič zgodilo, da kakšna od republik naše širše domovine znova slavi ključna dneva, povezana z mano: 4. in 25. maj. Naj bom natančnejši: da imate tako po- membne dogodke, kot so volitve in referendum, prav na ta datuma, ki sta zame izjemnega pomena. Mojemu dragemu narodu SR Slovenije sem zato še posebej hvaležen. Zlasti ker sem, kar tako ali tako veste, napol Slovenec ... « - Morda niste dobro razumeli. Četrtega maja bomo namreč odločali na referendumu, ki ga organizira SDS. Zanje ste diktator, morilec, vir vsega zla na tem planetu. »Ah, ste pa naivni. To je samo predstava za javnost, agitprop. V resnici se bo večina najbolj zagretih, ki bo odločala o mojih arhivih, na voliščih zglasila natanko ob 15.04 in minuto v tišini držala listič nad skrinjico ... Skratka, 4. maja bodo praznovali tisti, ki so v moj spomin romali v Jajce ... Volili boste v ene vrste Jugoslavijo. Unija ni nič drugega kot federacija, kakršno ste poznali pod imenom SFRJ. B kot Beograd je zamenjal B kot Bruselj, v zastavi pa imate še vedno zvezdo. No, veliko zvezd. Se pa bojim, kaj boste iz te federacije naredili ... « - Ah, dajte no. Jugoslavija je bila ječa narodov ... »Ječa? Če je kdo kje ujet, ste to predvsem vi, Slovenci. Gledam jaz te vaše ideološke razprtije ... Poglejva še tretji datum, 6. april. Dan, ko je nacifašistična koalicija napadla Jugoslavijo in začela iztrebljati Slovence. Mi smo se uprli, zmagali, uničili okupatorje, vi pa na 6. april postavljate spomenike tistim, ki so jim pomagali ... « Kolega Kajzer je privilegiran, Tito je našel njega in ne obratno; in poslal jasno sporočilo ... Tudi mi v Hrvaški bomo 25. maj, ex-dan mladosti, proslavili z izbiranjem enajstih poslancev v evropski parlament, ki bodo tam mesečno zaslužili toliko, kot v enem letu srečneži, ki pri nas še imajo delo. Osvežena kampanja proti Titu, komunizmu, partizanom in antifašizmu je sila zanimiva: zakaj resni politični poskusi, da bi se vrnili v leto 1941, danes, v letu 2014? Zakaj silni politični napori, da bi se rehabilitirali kola-borantski, kvizlinški režimi naših južno-slovanskih narodov? V Sloveniji je zvezda prisotna na vsakem koraku, kljub poskusom, da bi jo uvrstili na seznam prepovedanih totalitarističnih simbolov. Na Hrvaškem je prepoved petokrake napovedal šef stranke HDZ, potem pa se hitro premislil. Nič zato, partizansko zvezdo tako ali tako lahko vidiš le še v Istri. Cenzura? Bo držalo. Splošna ljudska avtocenzura. Naš malomeščan je v resnici sanjal o prav takšni demokraciji, ne tisti pravi, temveč malo počez, po bal- kansko. Naj bo svoboda, za ožji krog domoljubov, ki bodo delovali patriotsko, tako da bo raja tiho, izbranci pa bodo prosto lahko privatizirali. Na takšno stanje duha se, posebej na tranzicijskem Vzhodu in Balkanu, veselo opira tudi evro-bi-rokracija, kajti pomembno je preprečiti prebujanje pošasti komunizma. Legalno izvoljeni fašistoidi naj kar polnijo nacionalne parlamente, tudi evropskega bodo, kot kaže. To je kapitulacija zahodne demokracije: skrajna desnica ima danes lažje delo, kot sta ga imela Mussolini in Hitler, stebri moči že predajajo oblast. Zato se je Tito osebno oglasil Roku Kajzerju in poskušal prebuditi nesrečne narode in narodnosti. Ha! Pesnik Kavafis pojasnjuje vse: senatorji ne sprejemajo zakonov, ker prihajajo barbari. Barbari? Barbari so se izvili iz nas, vselej so tičali v nas, ko pa je prispela »tranzicija«, so izrabili priložnost in zatrli vse, kar so njihovi predniki tisočletje in pol gradili: od kneza Sama in Ljudevita Posavskega, od grofov Zrinjskih do Celjskih, od trubadurjev do Maruli-ca, Prešerna, Krleže, Cankarja, Andrica do Kocbeka in tovariša Titota. Sedaj sanjamo, bajamo in iluzorno čakamo, kaj bo rekel Tito. Ma daj! Tito je svoje rekel. Mi tudi. In prav nam bodi. 1 2 Sobota, 12. aprila 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Zaradi krize, birokracije in vse višjih stroškov V Slovenijo se preseli po eno podjetje na mesec »Vsaj eno obrtniško podjetje na mesec se preseli v Slovenijo. Za selitev se podjetniki odločijo zaradi nižjega davčnega pritiska in nižjih stroškov dela, veliko jih odide zaradi birokracije, ki postaja v Italiji nevzdržna. Vse bolj pogosto nas obrtniki kličejo in se jezijo, da so jih v razdobju nekaj dni obiskali finančni stražniki, zdravstveno podjetje, na koncu pa še inšpektorat za delo. Tudi sami zahtevamo več nadzora - predvsem za odkrivanje dela na črno, vendar zdaj postaja situacija nevzdržna.« Tako pravi predsednik goriške obrtniške zveze Con-fartigianato Ariano Medeot in pojasnjuje, da takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pred desetimi leti ni bilo posebnega zanimanja za selitev dejavnosti čez nekdanjo mejo. Danes pa se je položaj povsem spremenil, saj se vse več podjetnikov zaradi negativnih učinkov splošne gospodarske krize odloča za selitev v Slovenijo. »Seveda je večji del naših obrtnikov tesno vezanih na kraj, kjer živijo, ne glede na to pa so v zadnjih časih spremembe opazne v vseh sektorjih. Če zjutraj postanemo pred katerimkoli nekdanjim mejnim prehodom v Gorici, bomo opazili več kombijev, s katerimi prihaja iz Slovenije k nam kruh. To seveda predstavlja konkurenco goriškim pekarnam, ki lahko preživijo le, če stavijo na kakovost. Zaradi tega jim na naši zvezi pomagamo, da postavijo svoje dejavnosti na nove temelje, da so v koraku s časom in da pravočasno razumejo, česar si kupci želijo. V zadnjih časih nudimo vse večjemu številu obrtnikov tudi psihološko oporo, ki je danes spričo krize ravno tako pomembna kot denarni prispevki,« še poudarja Medeot in opozarja, da imajo obrtniki veliko težav tudi zaradi dela na črno. »Največ ga je v gradbeništvu, predvsem za mala zidarska dela. Če hočeš doma obnoviti kopalnico, porabiš nekaj sto evrov samo za pridobitev potrebne dokumentacije; to pomeni, da je obrtnik, ki plačuje davke, ima zaposlene in spoštuje vse zakonske predpise, težko konkurenčen zidarju, ki delo opravi na črtno,« poudarja Medeot, ki je težave goriških obrtnikov pred kratkim pojasnil prefektu Vittoriu Zappa-lortu. Na srečanju je opozoril, da je treba povečati nadzor nad delom na črno, hkrati pa se morajo javne ustanove uskladiti, kar se tiče preverjanj na sedežih obrtniških podjetij. »Ni mogoče, da v enem tednu doživiš tri kontrole,« poudarja Medeot in opozarja, da so pri zvezi Confcommercio pristopili k pobudi goriške Karitas, na podlagi katere bodo nudili ljudem možnost opravljanja delovne prakse pri goriških obrtnikih. »Pred veliko nočjo smo si zamislili še pobudo za zbiranje sredstev za sklad, ki ga je ustanovil Karitas. K pobudi je pristopilo dvajset pekarn in slaščičarn iz vse pokrajine, ki bodo ob svoje blagajne postavili škatlo za prostovoljne prispevke. Ljudi ne prosimo velikih vsot; kdor more, naj daruje en evro, potem pa bomo z desetimi evri omogočili brezposelni osebi, da opravi eno uro dela oz. delovne prakse,« pravi Medeot, medtem ko direktor goriške Karitas Paolo Zuttion pojasnjuje, da so doslej že zbrali več deset prijav za opravljanje delovnih praks, kar kaže na to, da je brezposelnih vse več. Kdor bi rad tudi sam vložil prošnjo, to lahko stori po župnijah ali pa na goriškem sedežu Karitas. (dr) Ariano Medeot V pekarni TRŽIČ - Zaključeno preverjanje Termam priznali status zdravilišča Termalna voda iz tržiškega podzemlja je neoporečna Zdravstveno podjetje je tržiškim rimskim termam priznalo status termalnega zdravilišča. Zdravstveno podjetje je namreč prepoznalo zdravilne učinke vode, ki jo iz tržiške-ga podzemlja črpajo pri temperaturi 38-39 stopinj. V novih termah bodo tako lahko zagotavljali možnost zdravljenja kroničnih in degenerativnih bolezni, rehabilitacijo in talasote-rapijo. Zdravstveno podjetje je dovoljenje za uporabo termalne vode v zdravilne namene izdalo, potem ko je agencija ARPA iz Veneta opravile vse predvidene analize na vodnih vzorcih. Za severovzhodni del Italije je namreč ravno agencija ARPA iz Veneta pristojna za analiziranje termalnih voda, ki je rimske terme opredelilo kot zdravilišče državnega pomena. V kratkem naj bi nove terme pridobile še deželno dovoljenje za obratovanje. Za informacije o ponudbi novih term je na razpolago telefonska številka 0481412719; klicati je mogoče vsak dan med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 17. uro. S polno paro pa poteka vrtanje vrtine, iz katere bodo črpali toplo vodo. Doseči morajo tristo metrov globine, da bo kakovost vode neoporečna. Pred koncem meseca bodo delavci podjetja Sime iz Monopolija zaključili z vrtanjem, potem pa bo z gradnjo nadaljevalo podjetje Ici Coop iz Ronk. VILES - Tiare Krizno omizje preverja plačila podizvajalcev Goriška pokrajina ustanavlja krizno omizje, s pomočjo katerega bo do aprila prihodnjega leta nadzorovala in preverjala odnose med družbama Interikea in Arco Immobiliare ter med gradbenimi podjetji, ki so zgradila nakupovalno središče Tiare v Vilešu. Kot znano so nekatera podizvajalska podjetja ostala brez plačil, zaradi česar so prejšnjo soboto njihovi zaposleni priredili protestni shod pred središčem Tiare. »Družba Interikea je poravnala vse svoje obveznosti. Podjetje Arco Immobi-liare ima še nekaj obveznosti do izvajalcev del, vendar gre za povsem običajne poslovne odnose. Del plačil so že poravnali, ostali del predvidenih zneskov pa bo poravnan na obroke,« pojasnjuje predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, ki je včeraj vodil srečanje, na katerem so predstavniki prefekture, dežele in Trgovinske zbornice vzeli v pretres težave, ki so nastale z gradnjo nakupovalnega središča Tiare. »Preverjali bomo, da bodo vsa prihodnja plačila poravnana v predvidenih rokih,« napoveduje Gherg-hetta in priznava, da je do težav prišlo v odnosih med izvajalci in podizvajalci del - še posebno, kar se tiče nakupa gradbenih materialov in opreme. Očitno nekatera podjetja niso poravnala vseh svojih obveznosti, zato pa se bodo udeleženci včerajšnjega srečanja na pobudo pokrajine še enkrat sestali junija. »Takrat bomo preverili, ali so zadevo rešili, ali pa je prišlo do novih zamud pri poravnavi še zadnjih obveznosti,« pojasnjuje predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. SOVODNJE - Občinski svet zasedal zadnjič pred volitvami Z obračunom sklenili mandat Odobrili so ga z glasovi večine - Zagotovljena sredstva za lansko finančno leto znašajo 2.502.965 evrov V Sovodnjah je še zadnjič pred majskimi volitvami zasedal občinski svet. Glavna točka ne dnevnem redu je bil obračun za finančno leto 2013, ki so ga odobrili le z glasovi večine. Opozicijski svetnik Vlado Klemše je glasoval proti, ostati štirje svetniki iz vrst opozicije pa so se vzdržali. Spremno poročilo je predstavil občinski odbornik Erik Petejan, ki je postregel s številkami iz finančnega dokumenta. »Prihodki končne proračunske napovedi za leto 2013 znašajo 4.184.805 evrov. Zagotovljena sredstva znašajo 2.502.965 evrov, kar je za štirideset odstotkov manj od podatka v proračunski napovedi. Napoved glede te- SOVODNJE - Korak v pravo smer Ob pošti sta se znašla dvojezična smerokaza Navodila na vhodnih vratih pa so še vedno enojezična Smerokaz (levo) in navodila na vhodnih vratih poštnega urada (spodaj) kočih prihodkov je razmeroma točna, medtem ko opazimo velika odstopanja med prihodki iz kapitala. Med prihodki iz kapitala je za zmanjšanje sredstev v prvi vrsti odgovorna neizpolnitev financiranja projekta ureditve občinske ceste Štradalta iz državnih prispevkov, za kar je bilo namenjenih 995.000 evrov. Poleg tega se je pokazal upad iz naslova prihodkov od dovoljenj za gradnjo (41.669,18 evrov manj) v primerjavi z načrtovanim,« je navedel Petejan in dodal, da je rezultat upravljanja negativen za 26.996 evrov. »Uprava pa v poslovnem letu 2013 za kritje odhodkov in sploh za svoje delovanje ni črpala iz javnofinančnega presežka iz bilance za poslovno leto 2012, ki je znašal 23.269 evrov, saldo aktivnih in pasivnih ostankov pa znaša 10.150 evra. Zaradi tega presežek iz poslovnega leta 2013 znaša 6.423 evrov,« je svoje poročilo sklenil Erik Petejan. V zaključnem delu zasedanja so bila na vrsti razna svetniška vprašanja. Občinska svetnica liste Skupaj za Sovodnje Ljubica Bu-tkovič je vložila pisno svetniško vprašanje o dopisovanju med sovodenjsko občino in Večstopenjsko šolo v Doberdobu, ki naj bi po njenih besedah potekalo izključno v italijanskem jeziku. Županja Alenka Florenin je napovedala, da bo zadevo preverila in da bo na vprašanje odgovorila s pisnim odgovorom, za kar ima trideset dni časa. Ob koncu se je županja zahvalila vsem svetnikom za trud in delo, ki so ga v zadnjih petih letih vložili v upravljanje sovodenjske občine. (dr) GORICA - Razsodba kasacijskega sodišča Pokrajina ne bi smela odsloviti funkcionarja Znamenja »normalizacije« v narodnostno mešanem okolju so tudi dvojezični smerokazi. Takšna smerokaza so Sovodenjci pred kratkim dočakali ob vaški pošti: nameščena sta ob vhodu na parkirišče in na sosednjem križišču, kjer dvojezičnih tabel, ki usmerjajo v bližnje kraje, ne manjka. Tudi pošta je končno naredila korak v pravo smer. Sedaj lahko stopi še dlje: dobrodošla bo slovenščina na vhodnih vratih, v notranjosti in, če je še ni, tudi pri osebju. Pred enajstimi leti je dobil delovno odpoved, zdaj je kasacijsko sodišče razsodilo, da ni bila legitimna. Pokrajinska uprava je funkcionarja Giuseppeja Espo-sita odslovila leta 2003. Za ta korak se je odločila, potem ko je Esposito prijavil upravo predsednika Giorgia Brandolina zaradi »mobbinga«. Potem ko se je njegova obtožba na sodišču izkazala kot neosnovana, so se na pokrajini odločili za njegovo od-slovitev. Zdaj so na kasacijskem sodišču razsodili, da je bila odslovitev nelegitimna, vendar še niso določili, kolikšna naj bo od- škodnina, ki jo mora pokrajina odplačati Espositu. Letna plača pokrajinskega funkcionarja znaša vključno z nagradami skoraj šest deset tisoč evrov; znesek je treba pomnožiti krat enajst in mu prišteti nekaj odškodninskih postavk, tako da naj bi se skupna vsota približala milijonu evrov in bi seveda njeno izplačilo spravilo v hude težave pokrajino. Predsednik Enrico Gherg-hetta pravi, da bodo najprej počakali na motivacije razsodbe, nato pa so pripravljeni tudi se srečati z Espositom in prisluhniti njegovim morebitnim zahtevam. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. aprila 2014 13 gorica - Eno-gastronomija glavni turistični adut Goriški čezmejni prostor v izložbi milanskega Expoja Na milanskem Expoju se bo prihodnje leto predstavil tudi čezmejni goriški prostor. Svoje tipične proizvode in jedi bo promoviral v okviru razstavnega prostora zveze italijanskih občin ANCI, ki je včeraj začela ravno v Gorici svoje popotovanje po Italiji, s katerim se pripravlja na milanski mednarodni dogodek. Na Expoju pričakujejo dvajset milijonov obiskovalcev z vseh kontinentov, zato predstavlja izložbo, ki je Goriška doslej še ni bila deležna. V Gorico je včeraj prišel tudi državni predsednik zveze ANCI, sicer turinski župan Piero Fassino. Z goriškimi dobrotami in briškimi vini so ga pričakali v nekdanji trgovini Krainer v Raštelu, kjer bodo še danes in jutri stregli AnciExpo jedilnik, v katerem so gostinci iz združenja »Gorizia a tavola« združili najbolj tipične goriške jedi. Udeležence včerajšnjega srečanja v trgovini Krainer je uvodoma nagovoril goriški župan Ettore Romoli in pojasnil, da se bo Gorica na milanskem Expoju predstavila skupaj z občinami Gradišče, Piero Fassino: »Langhe v Piemontu so postale privlačne, ko so odkrili njihova vina in jedi. Goriška ima podoben potencial.« Krmin, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba. »Goriška kuhinja je nekaj posebnega; v njej se prepletajo slovenski, italijanski, avstro-ogrski in mediteranski vplivi. Mi jo seveda dobro poznamo in cenimo, žal pa drugod ni tako. Goriška kuhinja je v glavnem nepoznana, zato smo toliko bolj zadovoljni, da bomo prihodnje leto skupni goriški prostor in njegove jedi lahko promovirali v Milanu,« je poudaril Ro-moli ob prisotnosti župana Šempetra-Vrtojbe Milana Turka, predsednika deželnega sveta Franca Iacopa, krminske-ga župana Luciana Patata, župana iz Gradišča Franca Tommasinija in še nekaterih krajevnih upraviteljev. »Milanski Expo je izredna priložnost za italijansko državo, potem ko je podoba Italije v svetu v zadnjih letih nekoliko zbledela. Priložnost bomo imeli, da pokažemo, kaj veljamo, potem ko so zadnje tri svetovne razstave priredili v Kitajski, Japonski in Nemčiji,« je poudaril Fassino in opozoril, da bo milanski Expo posvečen hrani, o čemer »lahko Italija marsikaj pove«. Po Fassinovih bese- dah je Italija poznana po svetu ravno zaradi eno-gastronomskih dobrot, saj ima prav vsaka italijanska občina svoje vrhunske tipične jedi. »Kot veste, prihajam iz Piemonta, kjer so v zadnjih letih postale Langhe vse bolj priljubljena turistična de-stinacija ravno zaradi vina in tipičnih jedi. Prepričan sem, da ima podoben razvojni potencial tudi goriški prostor, kjer imate odlična vina in jedi,« je poudaril Fassino, ki vztraja pri tem, da mora tudi politika podpirati tipične proizvode. »Javne ustanove morajo stati ob strani kmetom, vinarjem, pridelovalcem tipičnih jedi. Pomagati jim morajo, da se uveljavijo tudi na tujih trgih. Ker gre večinoma za zelo majhne pridelovalce, še toliko bolj potrebujejo pomoč za mednarodno uveljavitev,« je dejal Fassino in poudaril, da mora Italija primerno zaščititi tudi svoje blagovne znamke in zaščitena porekla, ki jih po svetu že pridno posnemajo in ponarejajo, s čemer seveda oškodujejo italijanske proizvode. Turin-skemu županu so včeraj v trgovini Krainer ponudili njoke z goriško rožo, kuhan pršut s hrenom, frtaljo z zelišči in jabolčni štrukelj; jedi so pospremili z zlato rebulo z Oslavja. Poleg nekdanje trgovine Krainer so včeraj tipične goriške jedi ponujali še v drugih štirih prodajalnah v Ra-štelu; v hiši Mischou so ponujali furlanske tipične proizvode, od sira Montasio do »specka« iz Saurisa; v nekdanji trgovini s hišno številko 27 so bile na voljo do- Piero Fassino v nekdanji trgovini Krainer (zgoraj), goriški radič, šparglji in sinočnje druženje v nekdanji Larisejevi trgovini na Korzu, kjer sta med protagonisti števerjanska Vinoteka in Biolab (desno) bumbaca brote iz Slovenije, v lokalu Maximillian pa razna peneča vina in siri. »La bottega del Maiale« je ponujala šparglje, riž, vina iz Dolenj in Doberdoba, v lokalu XVI Secolo pa je bilo mogoče pokusiti briška vina, goriški golaž, frtaljo in razne druge jedi. V ljudskem vrtu so postavili stojnice združenja »Antica contea«, pekar-jev in slaščičarjev iz zveze Confartigianato in članov konzorcija »Slow food«; na voljo so bili tudi proizvodi iz Nove Gorice in okolice, od tolminskega sira do lo-kvarskih zelišč. V nekdanji trgovini La-rise je zaživela Autoktona, prodajalna bri- ških vin, pelinkovca in proizvodov podjetja Biolab. V Milanu se bo svetovna razstava Expo začela prvega maja prihodnjega leta. Do takrat bo zveza ANCI obiskala štiriindvajset mest v dvajsetih italijanskih deželah. Že danes bodo tipične jedi iz Lombardije odkrivali v Monzi, od 24. do 31. maja pa bo na vrsti Catania na Siciliji. V vsakem mestu bodo priredili tudi srečanja o pomenu zdrave prehrane; včeraj so v Gorici šesto mladih iz raznih višjih srednjih šol nagovorili v gledališču Verdi. Srečanje z višješolci je vodil Igor Okusi še danes in jutri V Gorici bodo še danes in jutri na voljo tipične jedi, ki so jih ponujali že včeraj v okviru pobude AnciExpo. V gostilnah Primožič, Majda, Alla luna, Sa-botino, Turri, Al ponte del Calvario, Rosenbar, Val di Rose, Ai tre amici, Ve-cia Gorizia, Ai tre soldi, Ca' di Pieri, Al Falegnami in na kmetiji Carlo Bru-mat bo mogoče pokusiti AnciExpo jedilnik. Odprte bodo tudi nekdanje trgovine v Raštelu, ki so jih spremenili v gostinske obrate. V nekdanji trgovini Larise na Korzu Verdi bo danes opoldne kuharski prikaz, ob 17. uri glasba nekdanje radijske postaje Radio Gorizia 1, ob 18. uri zabava spletne skupine »Sei di Gorizia se ...«; ob 20. uri bodo prerezali torto, ob 22. uri pa med obiskovalci delili jamarski napitek »gran pampel«. Na voljo bodo jedi in briška vina. Na Korzu Verdi bo do nedelje tržnica s kmetijskimi pridelki in živilskimi proizvodi, v Ljudskem vrtu pa ponudba vin iz Brd in Krasa, siri in suhomesnati izdelki, slovenski proizvodi, biološka hrana, gubana, kruh, pecivo in še marsikaj. Damilano, med udeleženci je bila tudi nekdanja vrhunska tekačica na smučeh Ga-briella Paruzzi. Gorico so včeraj poživili tudi s stojnicami kmetijskih pridelkov, ki so jih postavili v Ulici Garibaldi. Kmetje iz zveze Coldiretti so prodajali zelenjavo, krajevne suhomesnate izdelke in sire. Na Travniku pa je bil parkiran avtobus, na katerem so delili informativni material o pobudi AnciExpo. Včeraj so poseben jedilnik z goriškimi jedmi ponudili tudi v vrtcih in šolskih menzah. Otroke je treba pač čim prej poučiti, katera hrana je dobra in zdrava. (dr) Ena izmed razstavljenih uniform gorica - Razstava uniform na dvorcu Coronini H • V I i • V Znamenja časa, ki ga ni vec Avstro-Ogrska je bila zelo uniformirana država - Poleg rodov vojske so uniforme nosili tudi ljudje v civilnih službah Na dveh lokacijah dvorca Coronini Cronberg na Vialu v Gorici je na ogled izredno zanimiva razstava avstro-ogrskih uniform, ki sta jo postavila kulturno združenje Isonzo in Fundacija Coronini Cronberg. Na četrtkovem odprtju je številne navzoče ljudi v parku dvorca pozdravil župan Ettore Romoli, ki je obenem predsednik omenjene fundacije. Povedal je, da razstava sodi med prireditve, ki se bodo letos in prihodnje leto zvrstile ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Goriška bo zaradi obletnice priklicala veliko turistov, se nadeja župan. Pohvalne besede sta izrekla tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli in de- želni svetnik Rodolfo Ziberna. Glavno besedo je imel predsednik združenja Isonzo, Bruno Pascoli. Poudaril je najprej, da se bosta v Italiji edino Gorica in Trst spomnila leta 1914, saj sta bili mesti del avstro-ogrskega cesarstva in je tudi zanju veljala splošna mobilizacija. Posebej je izpostavil doprinos goriškega raziskovalca Sergia Chersovanija, ki mu pripada največ razstavljenega gradiva. Pred sto in več leti - je svojo razlago nadaljeval Pascoli - je bila Avstro-Ogrska zelo uniformirana država. Poleg rodov vojske so uniforme nosili tudi ljudje v civilnih službah, kot na primer strežno osebje v hotelih. Tudi v Gorici je bilo tedaj ve- liko vojaštva. Mesto je štelo okrog 30 tisoč prebivalcev, v mestnih vojašnicah pa je bilo stalno nastanjenih 2.600 vojakov. Pascoli in kustosinja razstave Cristina Bragaglia Venuti sta najprej predstavila uniforme, nato pa goste popeljala na njihov ogled po prostorih dvorca, ki so prežeti z zgodovino. V grofovi palači so razstavljene uniforme teh, ki so zasedali pomembna mesta v monarhiji; med njimi sta tudi uniformi Carla Coroninija, očeta grofa Viljema, zadnjega potomca goriške plemiške rodbine. Prava paša za oči pa so uniforme raznih rodov vojske v sosednjih konjušnicah; med eksponati izstopajo tudi mandure, ki so jih imeli na se- bi civilisti. Omembe vredni so še plakati in izrezki iz satiričnih časopisov, ki so na hudomušen način ponazarjali življenje vojakov in drugih uslužbencev cesarstva. Vse uniforme so originalne, vsak eksponat pa je opremljen z opisom. Skratka, gre za neobičajen vpogled v svet, o katerem so večinoma s hvaležnostjo in ponosom pripovedovali naši dedje in babice. Razstava, ki jo spremlja bogato ilustriran katalog, bo odprta do konca oktobra. Ogled je možen od srede do nedelje med 10. in 13. uro ter med 15. in 16. uro; cena vstopnice znaša 5 evrov (redna) in 3 evre (znižana), za invalide in otroke do desetega leta je vstop brezplačen. (vip) —/ Danes poganjki projektov V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 10. uri zaključno srečanje letošnje izvedbe pobude »Progetti in erba« (Poganjki projektov), ki jo prireja združenje PMI za severno Italijo. V finalni del se je uvrstilo osem šol oz. 206 šolarjev iz Gorice, Tržiča, Moša, Sovodenj in Trsta. Zaključne slovesnosti se bodo udeležili predsednik združenja PMI za severno Italijo Walter Ginevri, odgovorna za Furlanijo Julijsko krajino Giorgio Bensa in Paolo Birsa ter žiranti Mariu Moresco, Irene 1 4 Sobota, 12. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Tina Maze in še trije olimpijci o hitrosti v športu in na cesti Namesto dresa uniforma Tina Maze podpisuje avtograme (levo) in v policijski uniformi (desno); Jurij Tepeš (z leve), Tina Maze, Teja Gregorin in Rajmond Debevec včeraj v Novi Gorici (spodaj) bumbaca Ferlat, Andrea Mazzula in Luca Sanson. Jutri shod starodobnikov GORICA - Reforma financiranja slovenskih ustanov SSO: Projekti naj dopolnjujejo redne dejavnosti in programe »Reforma financiranja slovenskih organizacij in ustanov na podlagi državnega zakona 38/2001 za zaščito slovenske narodne skupnosti naj temelji na ovrednotenju rednih programov. V tem smislu je potrebno določiti jasne in primerne kazalnike, preko katerih bo dežela Furlanija Julijska krajina razdelila sredstva. Projekti pa naj dopolnjujejo redno dejavnost, na da bi pri tem prišlo do krčenj. Nov sistem financiranja naj upošteva pomen jezika in ovrednotenje mladih, vendar to mora biti vključeno v kontekst ohranjanja in razvijanja kulturne, zgodovinske in narodne identitete Slovencev v FJK.« Tako so poudarili na dobro obiskanem srečanju goriških članic Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki je potekalo v sredo, 9. aprila. Večinoma je bilo posvečeno obravnavi predloga krovne organizacije za reformo sistema razdeljevanja državnih sredstev iz zakona 38/2001. Pokrajinski predsednik Walter Bandelj je na kratko orisal namen dokumenta, ki ga je Svet slovenskih organizacij že posredoval deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pri tem pa je dodal, da je potrebno nujno soočenje s članicami, saj smo sedaj na začetku postopka, ki naj bi stopil v veljavo Srečanje goriških članic SSO prihodnje leto. Izvedenec za finančna vprašanja Ivo Corva je prisotnim razčlenil vsebino in posamezne točke dokumenta, nakar se je razvila med predstavniki goriških članic živahna razprava, v kateri so bila že nakazana nekatera dopolnila. Svet slovenskih organizacij je namreč vse članice povabil, naj do 15. maja sporočijo morebitne popravke oziroma predloge. Druga tema, ki so jo obravnavali predstavniki goriških članic Sveta slovenskih organizacij, je bil občni zbor, ki bo predvidoma letos jeseni. Pogovor o prihodnjem občnem zboru je bila izhodiščna točka za nadaljnje razmišljanje o prihodnosti krovne organizacije in njenem odnosu s članicami. Naslednje podobno srečanje bo predvidoma po 10. maju. MARTINŠČINA - Nocoj »Kras@event@Carso« Odmevi vojne in razstava fotografij v kraju, ki ga je vojna zaznamovala Olimpijci Tina Maze, Jurij Tepeš, Rajmond Debevec in Teja Gregorin so včeraj v Novi Gorici popolnoma zasenčili preventivno akcijo Hitrost in posledice v prometnih nesrečah, ki jo je organizirala no-vogoriška policijska uprava v sodelovanju s novogoriškim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Akcija sicer še nikoli ni pritegnila toliko ljudi, a so se ti, potem ko je Tina Maze končala z dajanjem avtogramov, bolj ali manj razkropili. Še pred tem so jim omenjeni vrhunski slovenski športniki, ki imajo vsi na tekmovanjih tako ali drugače opraviti s hitrostjo, na srce položili nasvete o varni vožnji. Policisti so nosilce olimpijskih kolajn medse povabili pravzaprav kot kolege: Ma-zejeva in Tepeš sta zaposlena v policiji, medtem ko Gregorinova in Debevec nosita službeno vojaško uniformo. Prav uniforme, v katerih jih nismo vajeni videvati, so občinstvo najprej kar malce zmedle, saj sprva marsikdo niti ni opazil, da je na prizorišče pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem v družbi uniformiranih kolegov stopila tudi najboljša smučarka na svetu. Občinstvo je z bučnimi aplavzi pospremilo vse štiri, še posebej po nagovorih, v katerih so zbrane pozvali k čim bolj strpni in varni vožnji. »Menim, da hitrost ni nevarna, lahko pa postane, če nismo zbrani - če nas motijo telefoni, sopotniki in drugo ... Včasih moramo sami presoditi svoje sposobnosti, da ne ogrožamo sebe in drugih,« je zbrano množico prva nagovorila smučarka Tina Maze. »Športniki smo včasih res malce prehitri na cestah, a ne zgledujte se po nas!« je občinstvu naročil smučarski skakalec Jurij Tepeš. Tiste, ki med vožnjo radi čutijo adrenalin, pa je pozval, naj se v hitrostni vožnji raje preizkusijo na dirkališčih, kar sam pogosto rad počne. »Tudi meni hitrost ni tuja, vsaj kar se tiče smučk in tega, kar moram narediti na strelišču, kjer je pomembno, da čim hitreje opravim svoje delo, v avtomobilu pa priznam, da sem raje med počasnejšimi,« je priznala biatlonka Teja Gregorin, Rajmund Debevec, športni strelec z malokalibrsko puško pa je dodal: »V nasprotju s kolegi meni pri športu ni treba biti hiter, pomembni pa so natančnost, zbranost . takšen sem tudi za volanom. In tudi vas bi na cesti rad srečal v avtomobilu ali na kolesih - mirne, natančne in zbrane. Tako bomo ohranili veliko življenj.« Čim se je zaključil uradni del z nagovori, je na športnike planila množica z željo po avtogramih. Največ se jih je trlo okrog Tine Maze, a vsi kljub vztrajnosti niso prišli na vrsto. Neka čisto majhna deklica ji je iz babičinega naročja v zameno za podpis kljub gneči vseeno v roke uspela stisniti šopek natrganih travniških cvetlic, malce večje dekletce pa je svojo junakinjo pričakalo z lično risbico. Drugi so Tini v podpis ponujali njene fotografije z olimpijskimi odličji ali pa čisto preproste, iz zvezkov odtrgane kose papirja, ki bodo odslej zagotovo postali skrbno čuvana dragocenost. Nekoliko manj oblegani so bili ostali trije športniki, a prošenj za avtograme in fotografiranje z njimi zlepa ni zmanjkalo. Po odhodu športnikov so policisti, gasilci in reševalci predstavili svojo opremo in izobraževali na temo varne vožnje. Datum preventivne akcije policije ni bil izbran po naključju, v prihajajočih mesecih policisti najpogosteje obravnavajo prometne nesreče, v katerih med najpogostejšimi vzroki izstopa neprimerna in neprilagojena hitrost vožnje voznikov motornih vozil, v prometnih nesrečah z najtežjimi posledicami. Na območju novogo-riške policijske uprave je lani za posledicami vseh prometnih nesreč umrlo 6 oseb, od teh štirje prav zaradi neprilagojene hitrosti. Od udeleženih v prometnih nesrečah s primarnim vzrokom hitrost je bilo petnajst oseb hudo, 97 pa lažje poškodovanih. Katja Munih GORICA - Danes Matematično tekmovanje prvič čez mejo Posebna čast bo doletela nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici. V njenih prostorih bo danes dopoldne potekalo državno tekmovanje iz matematike za Vegova priznanja, ki ga prireja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje, ki se ga slovenske šole iz Italije redno udeležujejo, bo s svojo najvišjo stopnjo prvič prečkalo državno mejo. K nam se bo pripeljalo okrog 80 matematičnih talentov iz celotne primorske regije, ki so bili najboljši najprej na šolski, nato na področni in regijski ravni, danes pa se bodo v znanju matematike pomerili še na državni ravni. Srečno! Harfistka Tatiana Donis Z Odmevi vojne in odprtjem fotografske razstave o kraški arhitekturi se bo danes začela prva izvedba projekta »Kras@event@Car-so«. Organizatorji so Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier, Konzorcij Collio-Carso, društvo Juliaest in društvo Hrast Doberdob, pokrovitelji pa občine Sovodnje, Zagraj, Doberdob in Devin-Nabrežina ter pokrajina Gorica. Otvoritveni večer bo drevi v Martinšči-ni, ki ohranja težke spomine na prvo svetovno vojno. Ob 18. uri bo na sedežu krajevne skupnosti (Ulica Bosco Capuccio) odprtje razstave »Arhitektura Krasa«, pri kateri sodelujejo fotografi Marino Černic, Karlo Ferletič, Joško Prinčič in Viljem Zavadlav. Razstavo bodo v V Gorici bo jutri deseti shod starodob-nih vozil »Colli Goriziani Historic«; njihovi ljubitelji se bodo zbrali na Travniku ob 9.30, od koder se bodo odpravili na spretnostno vožnjo po Brdih in Krasu. Prevozili bodo 105 kilometrov; med vožnjo se bodo držali hitrostne omejitve 50 kilometrov na uro. Še tri Facchinettijeva dela V Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein v Gorici bodo na razstavi Dina Facchinettijeva na ogled še tri njegova dela. Triptih z naslovom »L'urlo del barco« bodo razobesili v atrij palače; razstava bo odprta do 4. maja. naslednjih mesecih selili v Doberdob, Devin in Sovodnje. V tamkajšnji cerkvi sv. Martina bo ob 20.30 sledil koncert »Odmevi vojne: glasovi in zvoki iz bojnih jarkov«; na programu bodo skladbe francoskega harfista Marcela Tour-mera, ki je vojno doživel na lastni koži, a tudi priredbe skladb za glasbenike, ki so bili pohabljeni med vojno, od etid za levo roko Paula Wittgensteina do pesmi, s katerimi so se vojaki opogumljali na fronti. Projekt si je zamislila in ga bo izvedla harfistka Tatiana Donis. Re-citatorja Nataša Konc Lorenzutti in Enrico Ca-vallero bosta pospremila glasbo s primernimi besedili. Vstop bo prost; konzorcij Collio-Car-so bo ponudil degustacijo kraških in briških vin v kombinaciji z izvrstnimi kraškimi jedmi. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 10. aprila 2014 235 / DOBERDOB - V organizaciji Rogosa Mlake in konji Na Gradini delavnica za otroke, ob izlivu Soče ježa kamarških konj V sprejemnem centru Gradina v rezervatu Doberdobskega in Prelosnega jezera bo jutri ob 10. uri delavnica, namenjena otrokom od šestega leta dalje. Zadruga Rogos jo prireja v okviru projekta »Kraška narava«, ki ga je pripravila do-berdobska občina s prispevkom dežele FJK. Mali udeleženci delavnice bodo spoznavali ekološke značilnosti kraških mlak ter njihov pomen za številne rastlinske in živalske vrste. Udeležba je brezplačna, rezervacija pa obvezna na tel. 333-4056800. Jutri ob 10. uri pa bo na otoku Cona drugo srečanje iz Rogosovega niza »Educamente«. Med vodenim ogledom bodo obiskovalci spoznali rastlinske vrste, ki bogatijo razna okolja v naravnem re- zervatu ob izlivu Soče. Vodnik ogleda bo Pierpaolo Merluzzi, član biološke postaje z otoka Cona, ki sledi razvoju rastlinja v rezervatu že od njegove ustanovitve. Po vodenem ogledu bo na voljo pokušnja lokalnih vin. Udeležba na vodenem ogledu in pokušnja sta brezplačna, potrebno je le plačilo vstopnine v rezervat. Število mest je omejeno, zato je predhodna najava obvezna na tel. 333-4056800. Po uspehu prve izvedbe bo danes in jutri v jahalnici otoka Cona spet potekal osnovni tečaj ježe kamarških konj, ki bo potekal pod geslom: »Naučimo se misliti kot konj in z njim tako komunicirati«. Najboljša tehnika, da to dosežemo, je igra s konjem, med katero uporabljamo govorico NOVA GORICA - Festival etničnih skupin Multikulturna Goriška se izraža tudi v plesu, glasbi in kulinariki Pod arkadami novogoriške mestne hiše bo danes med 10. in 13. uro MozaiGOskop, festival znanj in spretnosti različnih etničnih skupin iz Goriške na področju kulture. Program, v katerem bo lahko sodelovalo tudi občinstvo, bo oblikovan kot preplet glasbe in plesa vseh etnij, ki sobivajo na Goriškem. Predstavljeni bodo tradicionalni slovenski, makedonski, srbski in latinsko-ameriški plesi. Občinstvo se bo lahko naučilo osnov trebušnih plesov in capoeire. Za glasbeno spremljavo pa so v goste povabljeni izvajalci na didgeridooju, djem-bah in harmoniki. Dogodek je brezplačen. Prireditev je končni rezultat usposabljanja s področja ma-nagementa kulturnih projektov, ki ga je med januarjem in marcem v Novi Gorici izvajal Zavod Krog. Usposabljanje je potekalo v okviru projekta »Od Kulturnika do Menedžerja«, katerega glavni cilj je vzpostavitev in krepitev trajnega zaposlovanja etničnih skupin in priseljencev v kulturi. Udeleženci so bili pripadniki etničnih manjšin ali skupnosti ter drugi, ki jih zanimajo področje kulture, vodenje projektov in organizacija dogodkov. Na novo pridobljena znanja jim bodo pomagala pri promociji in trženju svojih izdelkov in storitev, organizaciji in izvedbi kulturnih in drugih dogodkov ter uspešnemu prijavljanju in izvajanju nacionalnih ali evropskih projektov. Poleg tega so bila izobraževanja tudi priložnost za pridobivanje novih stikov in širjenje socialne mreže. Podhod občinske stavbe bo torej za kratek čas postal galerija in kulturna izložba: likovni ustvarjalci, ki živijo in ustvarjajo na goriškem območju, bodo razstavljali svoje slike, otroci bodo na otroških delavnicah spoznavali jezike in igre sveta, na stojnicah pa bo potekala pokušina dobrot različnih etničnih kuhinj. Spremljevalni program predvideva še jogo smeha, fotokuliso, tradicionalno kitajsko medicino in masažo Tuina in otroške delavnice. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. ~M Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo nastopil v Mladinskem centru Vrtojba ob 17. uri s komedijama »Ah, ti kava-lirji« 13. aprila in »Skupno stanovanje« 11. maja. KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 14. aprila ob 20.30 v slovenščini »Po mojem Slovenci«, igra Boris Ko-bal; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 12., 16. in 17. aprila ob 20. uri »Po Magrittu« (Tom Stoppard); 12. aprila ob 10.30 in 14. uri po predlogi Kajetana Koviča »Pajacek in punčka«; 15. aprila ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); 18. aprila ob 20. uri »Sljehernik« (Iztok Mlakar), nadomestna predstava za odpadlo 5. aprila; informacije na tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Noah«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 »Storia di una ladra di libri«; 22.00 »Nymphomaniac vol. 1« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Grand Budapest hotel«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Noah«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 »Un matrimonio da favola«; 21.30 »Noah« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 17.50 »Captain America: The Winter Soldier«; 20.30 »Divergent«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Grand Budapest hotel«. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za 6-dnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo), 347-9748704 (Vanja). SPDG vabi člane na planinski izlet na Kojco (1303 m) v nedeljo, 13. aprila. Zbirališče pred železniško postajo v Novi Gorici ob 7.15 (odhod vlaka ob 7.37). Začetek hoje v Hudijužni, ogled Bevkove domačije (do tja 1 ura), vzpon na Kojco (strmo, 2 uri), spust na Grahovo (2 uri) in ogled tematske razstave »Na svoji zemlji«. Povratek v Novo Gorico ob 18.43; informacije in prijave po tel. 339-7047196 (Boris). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. Konji na otoku Cona telesa. Informacije in prijave sprejemamo na številki 320-2963942. Jutrišnji dan od 15. ure dalje pa bo namenjen najmlajšim: bodoči konjeniki bodo lahko doživeli novo izkušnjo in skočili na sedla konjev otoka Cone za mini krog v spremstvu vodičev rezervata. Info in rezervacije so na voljo na številki 333-4056800. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 13. aprila; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). H Čestitke Danes praznuje v Števerjanu VLADIMIR KLANJŠČEK 70. rojstni dan. Ob tem življenjskem jubileju mu voščijo vse najboljše vsi, ki ga imajo radi. Obvestila OBČINSKA ENOTNOST IZ DOBERDOBA zbira podpise, ki jih bo morala oddati v ponedeljek, 14. aprila, do 17.30, za kandidaturo Fabia Vizintina in liste, ki je z njim povezana. Občinski volilni urad bo odprt: danes, 12. aprila, 9.00-12.00; nedelja, 13. aprila, 9.00-12.00; ponedeljek, 14. aprila, 8.00-20.00. TRADICIONALNO TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO SALAMO, ki jo prireja športno združenje Juventina bo danes, 12. aprila, v domu Andreja Budala v Štandrežu. Udeleženci morajo oddati salame do 16.30, sledila bosta ocenjevanje in nagrajevanje. BARVANJE PIRHOV bo v četrtek, 17. aprila, od 15.30 do 18. ure na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517 (Tamara). DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da dobitnika 2. in 3. nagrade pustne loterije lahko dvigneta nagrade na sedežu društva ali pokličeta na tel. 3806335315; 2. nagrada s srečko št. 2384: DOBERDOB Odprta vaja Bodeče Neže Dirigiral bo Stojan Kuret V okviru projekta »Deset let bodečenežnega ustvarjanja«, ki ga izvaja dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, bodo pevke kmalu predstavile novo zgoščenko. Jeseni bodo priredile koncert, s katerim bodo obeležile deseto obletnico delovanja, sodelovale pa bodo tudi s priznanimi drigenti in pevskimi pedagogi. Jutri med 16. in 20. uro bo Bodeča Neža v župnijski dvorani v Doberdobu izvedla odprto vajo z dirigentom Stojanom Kuretom, ki je odprta tudi za javnost; zanimiva bo predvsem za zborovodje in glasbene pedagoge. Vajo bo vokalna skupina organizirala v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov. Stojan Kuret od leta 1983 predava kot profesor na tržaškem kon-servatoriju Tartini. Že med študijem (1974) je ustanovil Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst. Deset let je bil umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič v Ljubljani. Z njim in z drugimi zborovskimi sestavi je dosegel zavidljive mednarodne umetniške uspehe; med drugim je bil zmagovalec velike nagrade Evrope 2002 v Arezzu. Od januarja 2003 do aprila 2005 je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, od januarja 2007 pa dirigent mladinskega zbora Coro Giovanile Italiano. Kot predavatelj sodeluje na pomembnih zborovskih seminarjih in festivalih, je reden član žirij na mednarodnih tekmovanjih, obenem je tudi soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana. Udeležba na jutrišnji odprti vaji je brezplačna, organizatorji pa bodo veseli prostovoljnih prispevkov. vikend v Parizu za dve osebi v organizaciji turističnega podjetja Boscolo; 3. nagrada s srečko št. 1425: darilni bon v vrednosti 250 evrov v trgovini SME v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreatorio 1. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 14. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Na-brežini. 0 Prireditve RUSKI NARODNI ANSAMBEL KA-LINKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it) poteka predpro-daja vstopnic. SEKCIJI VZPI-ANPI Dol-Jamlje in Doberdob organizirata danes, 12. aprila, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah projekcijo »Primorska himna«. Nastopala bosta Marjetka Popovski in dekliški zbor Cvetje v laseh. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk v torek, 15. aprila, ob 20. uri. Predaval bo Janez Sketelj na temo »Jezus kot zgodovinska oseba«. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bosta v okviru projekta »Vse najboljše, Slovenija!« v torek, 15. aprila, delavnica ob velikonočnih praznikih na oddelku za cicibane in v torek, 22. aprila ustvarjalni delavnici za otroke; več na www.ng.sik.si. VRH Pohod kraških dobrot Društvo Danica prireja jutri Eno-ga-stronomski pohod kraških dobrot s startom iz centra Danica na Vrhu. 10-kilometrski pohod, ki bo potekal pod pokroviteljstvom pokrajine v okviru projekta Kras 2014+, je namenjen ljubiteljem kraške kulinarike in ostalin prve svetovne vojne. Start pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo pohodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz vojnega časa. Vpis je možen tudi pred startom jutri med 8.30 in 10. uro; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustaci-jo dobrot in »pašto« z golažem iz divjega prašiča ob zaključku. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije po tel. 338-4390324 ali na spletni strani www.pohod.it. DOBERDOB Po sledeh vojne Športno združenje Mladost prireja danes in jutri na nogometnem igrišču v Doberdobu dvodnevni dogodek »Po sledeh prve svetovne vojne«. Danes ob 10. uri bo odprtje razstave fotografij in predmetov iz prve svetovne vojne, ob 11. uri pa predstavitev pobude s pozdravom organizatorjev, ki ga bo pospremil nastop zbora Jezero, pihalnega orkestra Kras in ma-žoretne skupine Kras. Jutri prirejajo dva pohoda, ki ju bosta vodila Paolo Pizzamus in Mitja Juren. Pohodniki se bodo ob 10. uri odpravili do sprejemnega centra Gradina in na Črni hrib, popoldanski pohod z začetkom ob 14. uri pa bo speljan do Polača. Ob 16. uri bo obisk kmetije Castelvecc-hio in Vile Hohenlohe ter Ungaretti-jevega parka. Pobvratek bo predvidoma ob 17.30, ko bodo ob nogometnem igrišču še vedno na voljo kioski, stojnice in fotografska razstava. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN GOSPODARSKA ZADRUGA BRAJ- DA VRH v sodelovanju s KD Danica vabita na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina...«, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz so-vodenjske občine, v sredo, 16. aprila, ob 19.30 v KŠC Danica na Vrhu, kjer bo tudi odprtje istoimenske razstave. SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja projekcijo slik in predavanje Mitje Jurna in Paola Pizzamusa z naslovom »Pomembnost Dola med prvo svetovno vojno« v petek, 18. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na Palkišču. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. 0 Mali oglasi PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Palmira Da Re vd. Visintin z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Pia Stanic por. Tommasini (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Leonardo Cavallari v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Rosa Pini vd. Vignut (iz Trsta) v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču; 12.20, Cri-milde Debelli vd. Magrini iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upe-pelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Giuseppina Primc vd. Aita iz bolnišnice na pokopališče. 1 6 Sobota, 12. aprila 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Swift zmagovalec, Contador še vodi BILBAO - Britanec Ben Swift (Sky) je zmagovalec pete etape dirke po Baskiji. Majico vodilnega je zadržal Španec Alberto Contador (na fotografiji ANSA), ki je na cilj privozil na 9. mestu. Valverde (Movistar), ki je bil včeraj v ciljnem sprin-tu drugi, za Contadorjem zaostaja 12 sekund. Slovenec Simon Špilak je v cilj prišel na 18. mestu v času zmagovalca, skupno je 14. Danes bo na sporedu posamična vožnja na čas (26 km) z dvema vzponoma. Ne Tottija ne Tonija, vrača pa se Cassano nogomet - Žreb COVERCIANO - Na seznamu 42 igralcev, ki bi lahko prišli v poštev za SP v Braziliji, ni ne Tottija (na fotografiji ANSA) ne Tonija, vračajo pa se Cassano, El Shaarawy in Rossi. Na fizične teste je Prandelli vpoklical meddrugimi Romula (Verona), Berarjia (Sassuolo), Scuffetta (17-letnega vratarja Udi-neseja) in Bernardeschija (20-letni napadalec Crotoneja). 1. SNL - ob 16.30 Koper (44 točk) - Zavrč (37); ob 20.05 Maribor (49) - Gorico (41). GORSKO KOLESARSTVO - Najboljša slovenska kolesarka Tanja Žakelj pred začetkom sezone »Povsod imam še rezerve« LJUBLJANA - Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj, najboljša primorska športnica v letu 2013, zmagovalka svetovnega pokala in evropska prvakinja, odšteva dneve do začetka svetovnega pokala. Prva dirka sezone bo za kolesarko iz Ledin nad Spodnjo Idrijo jutri v Pietermaritzburgu, za članico slovenske ekipe Unior Tools Team pa bo prav posebna, saj bo nastopila kot branilka skupne zmage v pokalu. Primorska kolesarka je po uspešni sezoni 2013 zdaj povsem prepričana, da spada med najboljše. »Lanska sezone mi je res okrepila samozavest. Počutim se dobro, da lahko s kvalitetnim treningom in zbranostjo tudi letos dosegam vrhunske rezultate,« razmišlja nekdanja svetovna prvakinja med mladinkami in mlajšimi članicami, ki je bila na lanskem SP v Pieter-maritzburgu v dobrem položaju, da si prikolesari še članski naslov, a je po padcu prišla do petega mesta, kar je najboljši slovenski rezultat doslej. Ravno mavrična majica je še naprej eden od ciljev, saj se na vrh članic še ni povzpela: »Pravim, da imam še nekaj let pred seboj. Če ne uspe letos, imam še nekaj časa, ampak z vsakim letom pa Tanja Zakelj 15. september 1988, iz Ledin Vidne zmage 2006 - Evropska mladinska prvakinja 2006 - Svetovna mladinska prvakinja 2008 - Svetovna prvakinja med ml. članicami 2013 - prva slovenska zmaga v svetovnem pokalu v krosu; evropska prvakinja; zmagovalka v skupnem seštevku svetovnega pokala Nagrade Naš športnik 2012, 2013 Bloudkova plaketa za »pomemben mednarodni športni dosežek« Najboljša slovenska kolesarka leta 2013 je to eden od mojih ciljev.« Letošnje svetovno prvenstvo bo septembra v Hafjellu na Norveškem. Glede na to, da se je lani delo izkazalo za zelo dobro, v pripravljalnem obdobju niso veliko spreminjali. »Še naprej sodelujem s Samom Rauterjem. Prve tekme so pokazale lepo izhodišče. Sicer se je vse skupaj začelo precej bolj zgodaj kot lansko sezono. Nisem še v najboljši formi. Letos mislim, da formo kar dobro stopnjujem in sem pripravljena na svetovni pokal,« je o pripravah povedala tekmovalka iz Ledin. »Predvsem vem, da imam povsod rezerve: na startu, pri pospeševanjih in na vidiku tehnike. Na pripravah v San-remu smo precej trenirali samo tehniko in spuste na skalah. Mogoče mi je ta elementpovzročal še največ težav na SP v Afriki, kjer se letos začne svetovni pokal in sem zdaj pripravljena tudi na to.« V svetovnem pokalu jo sicer čaka težko delo, saj je bil krog favoritinj za zmagovalne stopničke širok že v prejšnji sezoni, še širši bo letos. »Konkurenca je zelo močna, predvsem med mojo in mlajšo generacijo. Pričakujem, da bo kar pošten boj v ospredju. Sama pri sebi želim v sezono čim manj obremenjena z lansko in čim bolj osredotočena sama nase, na svoje priprave, svoj napredek in rezultat,« meni 25-letni-ca. Pri napovedih o ciljih pa ničesar ne skriva: »Jasno je, da so mi najbolj pomembne tekme za svetovni pokal, svetovno in evropsko prvenstvo.« Pred prvim nastopom v svetovnem pokalu, ki se začne konec tedna v Južni Afriki, je uspešno opravila tudi generalko. Pretekli teden je zmagala na 18. mednarodni dirki v Preman-turi. V naši bližini bo tekmovala 14. junija na dirki v Kamniku, nato pa še na Hrvaškem v Samoboru, Pozegi in Grožnjanu. (STA, V.S.) Tanja Žakelj je lani osvojila tudi evropski naslov (na arhivski fotografiji med vožnjo) ansa Real Madrid z Bayernom, Juve z Benfico NYON - Devetkratni zmagovalec lige prvakov Real Madrid bo v polfi-nalu najelitnejšega klubskega tekmovanja igral proti branilcu naslova Bayernu München. Včerajšnji žreb je nato določil še drugi polfinalni par: At-letico Madrid in Chelsea. Prva tekma polfinala bo na sporedu 22. aprila, ko bo Atletico gostil Chelsea, 23. aprila se bo Real Madrid pomeril z Bayernom. Povratna dvoboja bosta teden dni kasneje, Bayern bo 29. aprila gostil Real Madrid, Chelsea pa 30. aprila Atletico. Finale LP bo 24. maja v Lizboni. V evropski ligi pa bo Juventus igral v polfinalu proti Benfici iz Lizbone, Sevilla pa se bo pomerila z Va-lencio. Prvi polfinalni tekmi bosta na sporedu 24. aprila, povratni pa 1. maja. Finale evropske lige bo 14. maja na stadionu stare dame v Torinu. 200. GOL - Anže Kopitar je pri zmagi Los Angelesa nad Edmontonom zabil svoj 200. gol v Ligi NHL. Njegovi Kralji so zmagali s 3:0. EVROLIGA - Unicaja Malaga -EA7 Emporio Armani 95:85; Galata-saray - Partizan 64:55, Žalgiris - Real Madrid 87:80. ŠPORTNI SMEROKAZ Vroče tudi v Trstu Jutri odločilna tekma za obstanek za Pallacanestro Trieste - Ugodnosti za navijače - Pomembno tudi za vaterpoliste PEŠ NA TEKMO »PALLACANESTRO TS - FORLI'«: Za Pallacanestro Trieste bo nedeljska tekma proti Forliju najpomembnejša v sezoni. Proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, ki ima trenutno na lestvici štiri točke manj od tržaških košarkarjev, bodo Dalmassono-vi varovanci iskali zmago, ki bi jim krog pred koncem zagotovila obstanek. Ob porazu bi postal odločilen zadnji krog, saj v primeru istega števila točk ob koncu rednega dela, bi se obstanka veselila ekipa iz Romagne (decembra lani je v prvem delu sezone Forli zmagal po podaljšku, tako da bi prevladal v medsebojnih dvobojih). Gostje so sicer v letošnji sezoni le enkrat zmagali v gosteh (proti pepelki prvenstva), vendar zlasti pod košem razpolagajo z nekaj kakovostnimi igralci. Prav zaradi po- membnosti jutrišnje tekme (pričetek kot običajno ob 18. uri) je tržaško društvo pomislilo na nekatere ugodnosti za navijače. Predviden je brezplačni vstop za vse igralce mladinskih ekip tržaških košarkarskih društev, medtem ko bodo starši le-teh za zgornjo tribuno plačali polovično vstopnico (5 evrov). Alternativa 1: Vaterpolisti Palla-nuoto Trieste bodo danes ob 18.30 pred ključnim nastopom za osvojitev drugega najboljšega izhodiščnega položaja pred začetkom končnice. V bazenu Bruno Bianc-hi bodo gostili Quinto, ki ima dve točki več od tržaških vaterpolistov in zaseda ravno drugo mesto, ki je cilj Marinellijevih varovancev. Z zmago bi varovanci predsednika Samerja nasprotnika prehiteli in v zadnjih petih krogih le branili prednost; tu- KONJENIŠTVO - Začetek sezone tekmovalcev Dolge Krone Pockarjeva cilja na EP Računa na vpoklic v italijansko reprezentanco - Letos tudi Andrej Kosmač Tekmovalca jahalnega društva Dolga krona z dolinske občine sta pred kratkim nastopila na prvi etapi italijanskega prvenstva pri Ravenni v Roma-gni. Tekma je obenem veljala tudi za etapo evropskega pokala. Irina Pockar in Alessio Sauroni sta tekmovala v najelitnejši kategoriji A4. Irina (na fotografij) se je letos odločila, da se bo znova resneje posvetila športnemu konjeništvu. »Letos septembra bo v Reggio Emiliji evropsko prvenstvo in bom bržkone nastopila z državno reprezentanco, s katero sem že nastopala, nato pa so me leta 2012 tik pred svetovnim prvenstvom na Portugalskem odpisali. To me je razjezilo, zato sem nekoliko opustila dejavnost,« se dogodkov izpred dveh let spominja Pockarjeva (letnik 1989). »Letos smo se z vodstvom reprezentance pobotali in sem se odločila, da bo znova resneje trenirala in nastopala na tekmovanjih federacije Fite Trek Ante.«letos sp Na prvem letošnjem tekmovanju za italijansko prvenstvo v Ravenni je bila konkurenca ostra. »Na- stopili so nekateri solidni tekmovalci in tekmovalke. Po prvem dnevu sem še bila 8. Od prvega mesta me je ločilo 30 točk, kar ni prav veliko. Vreme je bilo deževno, tekmovali pa smo na progi dolgi 22 kilometrov. Vseh nastopajočih je bilo 70,« je dejala Irina, ki je tekmovala s svojim konjem Nabucom. Alessio Sau-roni, ki je tokrat jahal drugega konja, je bil po prvem dnevu tekmovanj 11. Drugi dan je bilo na sporedu preskakovanje ovir. Pockarjeva se je odrezala še bolje in je nadoknadila nekaj mest. Na koncu je bila solidna 5. Sauroni pa je prvo etapo končal na 10. mestu. Tekmovalca Dolge krone bosta v kratkem znova zajahala konja. Napotila se bosta na kros v Veneto (25. aprila). V Eraclei bo tekmoval tudi predsednik društva Dolge krone Andrej Kosmač, ki je tudi soliden motociklist in smučar. »V zadnjih sezonah nisem bil tako aktiven v športnem konjeništvu. Letos pa sem začel trenirati malo bolj resno in bom nastopil na nekaterih tekmovanjih. Pravzaprav nas bo letos pri Dolgo kroni kar lepa skupina. Tekmovalno ekipo m oi^ JfS- > S^. m ' V iMHHtti bo sestavljajo od 15 do 20 odraslih in otrok. Konec meseca bodo otroci nastopili v Lipici v pokalu Alpe Adria dresurnega jahanja. Maja ali junija pa bomo tudi na Dolgi kroni organizirali naše tekmovanje,« je klubske načrte razkril Kocmač. (jng) di nadaljnji spored je na strani Tržačanov, saj mora Quinto še na gostovanje v Vero-no, ekipo, ki je trdno na prvem mestu. NA IZLET »UDINESE - JUVENTUS«: Podaljšani športni vikend predvideva krajši izlet do Vidma, kjer bo v ponedeljek zvečer (s pričetkom ob 20.45) tekma 33. kroga italijanske A-lige. Vodilni Juventus brani v Vidmu osem točk naskoka nad Romo, ki bo svoje (najbrž) opravila že drevi; težko je namreč napovedati, da Totti in soigralci na domačem terenu ne bi premagali Atalante. Udinese si je z zadnjimi nekoliko bolj uspešnimi nastopi predčasno zagotovil obstanek in v zadnjem delu sezone bo brez pravih ambicij, a to ne pomeni, da se bo pred kakovostnejšimi nasprotniki vnaprej predal. Poskušal bo tudi izkoristiti utrujenost nasprotnikov, saj je Juventus v četrtek odigral povratno če-trtfinalno tekmo evropskega pokala. NA KAVČU »PARIZ-ROUBAIX«: Jutri se nadaljuje serija »klasikov«. Kolesarji bodo nastopili na morda najprestiž-nejši izmed enodnevnih kolesarskih dirk po severu Evrope. Dirka iz Pariza do Rou-baixa, kjer se bo dirka kot običajno zaključila na tamkajšnjem velodromu, velja za eno izmed najbolj zahtevnih, glavni favorit - to vlogo je še bolj potrdil z zmago po Flandriji - je Švicar Cancellara. Dirko lahko spremljate po kanalih Rai Sport 2 (od 13.00), Eurosport (od 13.15) in Rai 3 (od 15.05). Alternativa 1: V Austinu (Texas) bo druga tekma svetovnega prvenstva v mo-tociklizmu. Dirke (in kvalifikacije) v vseh treh kategorijah si boste lahko ogledali v živo tudi po kanalu Cielo. Danes bodo kvalifikacije (ob 19.35 Moto3, ob 21.10 Mo-toGP, ob 22.05 Moto2), jutri pa dirke (ob 18.00 Moto3, ob 19.20 Moto2, ob 21. uri MotoGP). Alternativa 2: Jutri ob 17.30 (v neposrednem prenosu po Rai Sport 1) bo v Anconi tekma zvezd italijanske košarkarske A-lige. Italijanska reprezentanca (seveda brez NBA zvezdnikov) bo igrala proti selekciji najboljših tujcev prvenstva. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 12. aprila 2014 17 ODBOJKA - Sloga Tabor Televita jutri predzadnjič v Repnu Važna vsaka točka Prva ekipa v B2-ligi proti Bibioneju, D-ligaši pa danes zadnjič pred domačimi gledalci Ko bi Slogi Tabor Televita uspel veliki met, bi lahko že jutri v Repnu globoko zadihala. Tudi z zmago in polnim izkupičkom proti prihajajočem Bibioneju sicer še ne bi dosegla matematičnega obstanka v B2-ligi, a bi pridobila še dodatno prednost v boju za obstanek v ligi. V dodatno pomoč pa jim bodo lahko tudi rezultati neposrednih tekmecev, ki jih čakajo težji nasprotniki. Tako je prepričan tolkač Ambrož Peter-lin, ki zaradi poškodbe opazuje soigralce s klopi. Ka-petanski trak je predal »bomberju« Vasiliju Kanteju, ki se je v novi vlogi že prejšnji teden zelo dobro znašel. »Igrati moramo mirno, tako kot prejšnji teden, ko nam je šlo vse od rok. Nimamo kaj izgubiti, kvečjemu lahko samo pridobivamo še dodatno prednost,« je pojasnil Peterlin. V goste prihaja Bibione, ki ni več vključen v boj za končnico in je že dosegel matematični obstanek v ligi. »Že res, da niso več tako motivirani, kljub temu pa so v zadnjem obdobju uspešni. Izstopajo predvsem blokerji, nevaren pa je tudi bivši igralec Sisleya Puhar.« Ne glede na nasprotnikov dober niz nastopov, si tudi Sloga Tabor nima kaj očitati. V zadnjih petih nastopih je zbrala štiri zmage, izgubila je bila samo proti vodilni Prati. V prvem delu je Bibione zmagal s 3:2. V postavi ni bilo Vasilija Kanteja, Iaccarino pa se je izkazal z letos rekordnimi 32 točkami. Trener Jerončič bo imel ta teden na razpolago spet tudi Sirc-ha, a bo vlogo blokerja najbrž spet zaupal Mirku Kanteju, saj je Sirch zaradi službenih obveznosti treniral samo v torek. Sloga Tabor bo jutri (ob 18.00) igrala predzadnjič v tej sezoni pred domačimi gledalci. V ženski deželni C-ligi želijo igralke Zaleta obdržati drugo mesto, tako da je imperativ tega kroga zmaga. Na gostovanju jih danes čaka na papirju najlažji tekmec prvenstva Tarcento, zadnjeuvrščena ekipa, ki jo sestavljajo povečini mladinke. Trener Bosich bo imel na razpolago spet vse igralke, vključno z Vero Balzano, ki je začela trenirati, in Giulio Spanio, vendar bo zaupal postavi, ki je prejšnji teden zmagala. Grgičeva bo torej spet igrala na krilu namesto Balzanove, Cvelbarjeva pa v vlogi blokerke. Lažji tekmec čaka tudi odbojkarje Olympie v moški C-ligi. V športni dvorani bratov Špacapan se bodo Marchesinijevi fantje danes ob 20.30 pomerili s Pip-polijem iz Vidma, ki se še bori za obstanek. Trener Marc-hesini si želi predvsem, da bi fantje prikazali dopadlji-vo igro, ki jo je prejšnji teden pogrešal, hkrati pa želi izkoristiti vsak nadaljnji nastop kot pripravo na zadnji krog prvenstva, ki bo bržkone odločal o zmagovalcu. Za trenerja bo tekma tudi snidenje z igralci, ki so bil člani prve ekipe, ki jo je vodil po koncu igralske kariere. Druga go- Bolognesi in Jerončič v bloku fotodamj@n riška ekipa Soča Zadružna kraška banka Doberdob Sovodnje pa bo štiri kroge pred koncem prvenstva v gosteh igrala pri Buji, ki lovi najboljše ekipe v prvenstvu. Slogo Tabor v deželni D-ligi pa čaka še zadnji krog rednega dela prvenstva. Pred domačimi navijači na Op-činah (ob 20.30) se bo pomerila z zadnjeuvrščeno Ge-mono. (V.S.) Domači šport Danes Sobota, 12. aprila 2014 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Cervignano PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - TNTBasket ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - Pippoli; 20.30 v Buii: Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v ČentI: Tarcento - Zalet MOŠKA D-LIGA - 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Gemona 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Standrežu: Val -Mossa; 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea - Zalet Breg 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.15 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Zalet Kontovel; 20.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Ricreatori HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A2-LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Pattinatori Sambenedettesi NOGOMET DEŽELNI POKAL - 16.00 v Zompicchi: Zompicchia - Primorje KOŠARKA - V državni diviziji C in deželni C-ligi Pomembno za Breg in Bor Pred domačimi gledalci danes samo Breg - Jadran Franco na gostovnaju v Montebelluni MLAD. KOŠARKA Najboljši je jadranovec Martin Ridolfi Jutri Nedelja, 13. aprila 2014 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Pordenonu: Rorai - Bor Radenska UNDER 14 MOŠKI - 11.00 pri Briščikih: Kontovel - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Polet - Monfalcone ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Bibione UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Altura (za 3. mesto) RITMIČNA GIMNASTIKA PRVENSTVO SLOVENIJE A1 PROGRAM - 10.00 v Trstu, 1. maj: organizira ŠZ Bor TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -Roveredo ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TCT B NOGOMET MEDNARODNI TURNIR UNDER 12 - 10.00 na Proseku in Trebčah: organizira ŠD Primorje Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eu j Po zgodovinskem napredovanju v državno divizijo B pri Jadranu Francu navdušenje še ni popustilo. Kljub temu pa so se morali igralci med tednom spet zbrati, saj jih jutri čaka še zadnja tekma sezone. Kot je pojasnil trener, so igralci trenirali »z evforijo«, vendar prepričani, da želijo zaključili nadvse uspešno prvenstvo z zmago. »Veseli me predvsem to, da so si igralci prvi zaželeli, da bi v Montebelluni zmagali,« je pojasnil trener Andrea Mura. Jutrišnje gostovanje v Montebelluni v zadnjem krogu rednega dela državne divizije C pa nikakor ne bo lahko. Trener opozarja na dve zahtevni nalogi: treba bo ohraniti koncentracijo na višku kot doslej, kar pa najbrž ne bo lahko, obenem pa zna biti Montebelluna še trši oreh, saj bo igrala sproščeno, ker je dosegla že miren obstanek v ligi. Izredno nevarna je v napadu: na zadnjih tekmah je dosegala več kot 80 točk. »Pomembno bo, da se zberemo in odigramo maksimalno. Če bomo zmagali, bomo še dodatno potrdili našo zrelost.« Med tednom ni treniral Peter Franco, ki pa bo jutri na razpolago trenerju Muri. V deželni C-ligi bo pred domačimi gledalci igral samo Breg (ob 20.30). V Dolino prihaja Cervignano (deset točk manj od Brega), ki se še bori za miren obstanek v ligi, medtem ko bo za Breg tekma zelo pomembna v boju za play-off. Trener Va-tovec poziva igralce - na razpolago bodo vsi razen Spigaglie - na brezhibno obrambo. Pomembna preizkušnja v boju za play-out čaka Bor Radensko, ki bo na igrišče stopil jutri (ob 18.30). Zmaga na gostovanju proti zadnjeuvrščenemu Roraju je nujna, če se želijo vsaj delno oddahniti. Za obstanek v ligi bo izredno pomembna še naslednja tekma proti Don Boscu teden po veliki noči. Trener Oberdan bo lahko računal na vse igralce, tudi Favretto in Be-vitori, ki zaradi bolezni oziroma poškodbe nista trenirala, bosta jutri stisnila zobe. Stebri Roraia so Američana Ward in McGhee ter strelca Rizzetto in Fabbro. (V.S.) V TRŽAŠKI REPREZENTANCI - Poletova košarkarica Kristina Perčič nastopa s tržaško izbrano vrsto ta konec tedna na turnirju pokrajin (Trofeo delle Province) za dekleta letnika 2001 v goriškem Pala Bigot. 5 * ali tudi preko twitterja primor ski_sp ort Mladinec Jadrana Martin Ridolfi, ki je bil nosilec ekipe devetnaj-sltetnikov v prvenstvu elite in je pridobival minutažo tudi v državni diviziji C, bo prejel nagrado Coppa Alberto Colli za najboljšega mladega košarkarja v Trstu. Tržaški Pallaca-nestro Trieste 2004 je v sodelovanju s Športnim društvom Mediobasket in prijatelji preminulega Alberta Collija letos prvič razpisal nagrado »Coppa Alberto Colli« v spomin na košarkarskega navdušenca, odbornika tržaškega kluba, ki je preminil lani in je v zadnjih letih veliko vlagal v tržaški mladinski sektor. Prav zato so si zamislili nagrado, ki bi izpostavila najboljšega mladega košarkarja v Trstu. Glasovanja so se udeležili odborniki tržaških košarkarskih klubov, izbirali pa so najboljšega med vsemi tržaškimi igralci rojenimi med letom 1995 in 1998. Ridolfi, letnik 1996, ki je svoje prve košarkarske korake začel pri Sokolu, je prevladal nad igralcem Servolane DellOstom. Dijak tretjega razreda poklicnega zavoda J. Štefan bo nagrado dvignil na nedeljski tekmi lige gold med tržaško ekipo in Forlijem. HOEKJ NA ROLARJIH - Danes na Pikelcu Polet ZKB Kwins za 1. mesto v skupini Primorje danes za polfinale Hokejiste Poleta čaka danes ob 20.30 še zadnja tekma druge faze prvenstva A2-lige. Na Pikelc prihaja Sanbenedettese, ekipa, ki je letos edina premagala Polet. Imperativ openskih hokejistov je zmaga, saj se nasprotniku želijo oddolžiti za poraz iz prvega dela. »Tekmeca smo podcenjevali, tokrat pa gremo na zmago. Na razpolago trenerju Rusanovu bo popolna postava,« nam je potrdil igralec Samo Kokorovec. Obe ekipi sta sicer že uvrščeni v polfinale, tako da bo zadnja tekma odločala samo o končni razvrstitvi in torej nasprotniku v končnici. V drugi skupini igrata za prvo mesto Modena in Montebelluna, zmagovalec dvoboja pa bo igral proti poražencu dvoboja med Poletom in Sanbenedettesejem. Pri Poletu računajo na zmago Montebellune, ki je po dosedanjih nastopih pokazala veliko več. To bi pomenilo, da se bodo openski hokejisti, če bodo danes zmagali, izognili nevarni Monte-belluni v polfinalu. Nogometaši Primorja bodo danes ob 16.00 v Zompicchi pri Codropiu igrali četrtfinale deželnega pokala 3. amaterske lige. Zaradi delovnih obveznost in poškodb Primorje ne bo nastopilo v popolni postavi. "J Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije za tržaška društva v četrtek 17. aprila ob 19.00 uri na sedezu ZSŠDI-ja v Trstu. SK DEVIN vabi na sklepno nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo v sredo 16.aprila 2014 ob 19.uri v občinski telovadnici v Nabrežini. AŠD SK BRDINA prireja danes, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. BOGDANA GREGORČIČ Teče po občutku, besede trening ne uporablja Med najhitrejšimi tržaškimi tekačicami je tudi 43-letna Bogdana Gregorčič. Slovenka, doma iz Branika, živi v Se-sljanu in je zaposlena v osnovni šoli Ver-gila Ščeka v Nabrežini. Koliko let že tečete? Začela sem po rojstvu sina, torej pred dvajsetimi leti. Pred tem se s športom nisem ukvarjala. Takrat sem tekla vsak dan po 30 minut, bolj resno pa tečem osem let. Kaj mislite z besedama »bolj resno«? Sosed me je privabil v klub Generali in takrat sem začela tudi tekmovati. Udeležujem se tekem trofeje Provincia di Trieste, tekmovala pa sem že tudi v Ljubljani, na Dunaju, v Berlinu in Beogradu. Prva tekma je bil polamarton v Trstu, ko sem se podala, ne da bi vedela točno, kako bo šlo. Razdaljo sem pretekla v času 1:41. Zakaj ste začeli tekmovati? Ostali so me spodbujali. Ker sem tek povsem vzljubila, sem si želela vedno več. Tako sem si tudi zaželela, da bi pretekla še nekaj pomembnejšega in sem se odločila, da grem na maraton. Prvega sem pretekla v Ljubljani, drugega pa na Dunaju v času 3:16,56. Odličen čas! Koliko pa ste trenirali? Veliko. Eno leto sem res precej tekla. Nekajkrat sem pretekla razdaljo od doma do Branika in nazaj, torej približno 36 kilometrov, podala pa sem se tudi do Opčin in nazaj. Kaj pa zdaj? Po maratonu sem si poškodovala Ahilovo tetivo, zato sem osem mesecev mirovala. Spet sem začela teči konec decembra. Zdaj tečem vsak drugi dan približno uro. Izbiram pa najraje gozdne poti. Ali ste si že zastavili druge cilje? Po poškodbi si dolgoročnih ciljev ne postavljam. Zdaj bom pretekla pol-maraton v Trstu, maratona pa letos gotovo ne. Morda v bodočnosti? Morda, rada bi ga pretekla tudi kot zaključek kariere. Kdaj pa tečete? Nimam urnikov. Ko imam čas, grem. Vedno tečem sama. Ali morda sledite tekaškemu programu? Ne. Tečem izključno po občutku. Nimam ur ali drugih naprav. Tudi besede trening sama ne uporabljam, saj zame enostavno tečem. To počnem, da sem v naravi in svobodna. Ali lahko zapišemo, da ste prava rekreativka? Pravijo mi, da sem tekaška gospodinja, prav zato, ker ne delam specifičnih treningov. (V.S.) 18 Sobota, 12. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / UKRAJINSKA KRIZA - Kijev razmišlja o pogodbah z Nemčijo in Francijo Bruselj od Rusije zahteva spoštovanje plinskih pogodb BRUSELJ/KIJEV/SOFIJA - Evropska unija je včeraj pozvala Rusijo, naj spoštuje obveznosti iz pogodb o dobavi plina. S tem se je odzvala na pismo evropskim voditeljem, ki ga je poslal ruski predsednik Vladimir Putina. Putin je v pismu izrazil zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin. Ob tem je posvaril, da bi to lahko vplivalo tudi na dobavo plina Evropi. "Evropa je zanesljiv odjemalec plina in pričakujemo, da bodo naši dobavitelji izpolnili svoje obveznosti," je včeraj v Bruslju dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Četrtina plina, ki ga kupi Evropa, je ruskega. Od tega polovica pride skozi plinovode, ki potekajo čez ukrajinsko ozemlje. Ob tem je tiskovna predstavnica Evropske komisije poudarila, da gre 70 odstotkov ruskega energetskega izvoza, vključno s plinom in nafto, v Evropo. V Bruslju predstavniki Evropske komisije tudi poudarjajo, da dobava plina poteka nemoteno in da so zaloge trenutno zadostne. "Vse plinske zaloge so običajne ter stabilne in pričakujemo, da bodo vse strani spoštovale svoje obveznosti," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije za energijo Sabine Berger. Putin je pismo poslal voditeljem iz 18 držav (Francija, Nemčija, Poljska, Grčija, Srbija, Avstrija, Hrvaška, Slovenija, Bolgarija, Italija, Moldavija, Romunija, Turčija, Madžarska, Slovaška, Makedonija, Češka in BiH). Na včerajšnjo zahtevo Evropske komisije se je v Moskvi že odzval ruski predsednik in zagotovil, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti do evropskih partnerjev pri dobavi zemeljskega plina. Dodal je, da Rusija Ukrajini ne bo prekinila dobave plina, bo pa zahtevala vnaprejšnje plačilo za plin. "Ne nameravamo spremeniti dob plina za Ukrajino. A v skladu s sedanjo pogodbo, ki je podpisana in veljavna od 2009, in je ni nihče prekinil, ima Gazprom (ruski državni energetski velikan) pravico, da zahteva plačilo vnaprej, vlada Ruske federacije pa je to predlagala," je na včerajšnji seji ruskega varnostnega sveta dejal Putin. Pojasnil je, da to pomeni, da Četrtina plina, ki ga kupi Evropa, je ruskega bo Ukrajina prihodnji mesec dobila toliko plina, kot ga bo plačala ta mesec. Začasni ukrajinski minister za ener- gijo in premog Jurij Prodan pa je včeraj v Kijevu dejal, da Ukrajina načrtuje, da bi za uvoz zemeljskega plina sklenila po- godbo z nemško-mednarodnim podjetjem za nafto in plin RWE in francosko energetsko družbo. RWE naj bi začela dobavljati plin, če bo sklenjen sporazum z ukrajinskim naftnim in plinskim podjetjem Naftogaz. V zvezi s krizo v Ukrajini je plin postal novo razhajanje med Zahodom in Vzhodom. Glede ukrajinske krize je generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen včeraj v bolgarski prestolnici Sofija Rusijo pozval k dialogu. "Rusijo pozivam, da stori konkretne korake, da si bo ponovno pridobila zaupanje mednarodne skupnosti," je po pogovorih z bolgarskim predsednikom Rosenom Plevneljevom dejal Rasmussen. Dodal je, da je ruska agresija v Ukrajini pod vprašaj postavila podobo ponosne, svobodne in mirne Evrope. Članice Nata pa je generalni sekretar tudi pozval, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje skupne obrambe. (STA) UKRAJINSKA KRIZA - Medtem ko ima Krim novo ustavo Začasni premier Jacenjuk obljublja vzhodnim deželam večjo avtonomijo SIMFEROPOL, KIJEV - Slab mesec po mednarodno nepriznani priključitvi polotoka Krim k Ruski federaciji so na polotoku včeraj sprejeli novo ustavo, v kateri je zapisano, da je polotok, ki se je odcepil od Ukrajine, neločljivi del Rusije. Za novo ustavo je glasovalo vseh 88 prisotnih poslancev. Ustava je napisana v treh uradnih jezikih, ki so v veljavi na tem polotoku ob Črnem morju: ruščini, ukrajinščini, krimski ta-tarščini. Ustava med drugim predvideva, da bo se bo število poslancev po novih volitvah, ki naj bi bile predvidoma septembra, zmanjšalo s sedanjih 100 na 75. Začasni ukrajinski premier Ar-senij Jacenjuk pa je včeraj na pogo- Začasni UKRAJINSKI PREMIER ARSENIJ Jacenjuk vorih v Donecku ponudil večja pooblastila vzhodu države. Več podrobnosti o tej ponudbi zaenkrat sicer ni znanih, prav tako pa ne, ali je zadovoljila proruske separatiste, ki so razglasili neodvisnost in želijo priključitev Rusiji. Kot poroča britanski BBC, poskuša Jacenjuk na vzhodu Ukrajine tamkajšnjim prebivalcem zagotoviti, da bo vlada v Kijevu zagotavljala varnost in gospodarski napredek vzhodnih regij. Doneck in druga mesta na vzhodu Ukrajine so sicer glavna volilna baza Stranke regij. Ni se sicer sestal s predstavniki separatistov, ampak samo s predstavniki lokalnih oblasti in gospodarstva. Med srečanjem, na katerem so bili lahko prisotni tudi novinarji, pa se je zavzel za "ravnotežje med centralno vlado in regijami". Obljubil je tudi, da ne bo posegal v zakone, ki dajejo uradni status drugim jezikom ob ukrajinščini, še posebej ruščini. (STA) ZDA potrdile datum pogajanj o Ukrajini WASHINGTON - Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki je včeraj potrdila, da bodo štiristranska pogajanja med Ukrajino, ZDA, EU in Rusijo o krizi v Ukrajini 17. aprila v Ženevi. Pogajanja naj bi potekala na ministrski ravni, saj se jih bo udeležil ameriški državni sekretar John Kerry. EU bo zastopala visoka predstavnica za zunanjo politiko Catherine Ashton, Ukrajino zunanji minister Andrij Dešiq'a, Rusijo pa zunanji minister Sergej Lavrov. "Kerry nadaljuje s prizadevanji za umiritev razmer v Ukrajini in iskanje diplomatske poti naprej. ZDA so zavezane mobilizaciji mednarodne skupnosti v podporo Ukrajini in za pomoč Ukrajincem, da vzpostavijo stabilno, demokratično in napredno državo," je sporočila Psakijeva. Odstopila ameriška ministrica za zdravje WASHINGTON - Ameriška ministrica za zdravje Kathleen Sebelius je odstopila, kar je bila očitno cena za porodne težave pri uvajanju zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. 65-letno nekdanjo guvernerko Kansasa, ki je bila pet let Obamova ministrica za zdravje, bo na položaju nasledila sedanja direktorica za proračun Sylvia Mathews Burwell. Sebeliusova je bila odgovorna za izvajanje zdravstvene reforme, ki je dobila vzdevek Obamacare. Američani lahko od 1. oktobra lani preko spletne strani in po telefonu sklepajo zdravstvena zavarovanja. Vendar pa je prišlo do hudih in zelo nerodnih tehničnih težav s spletno stranjo vlade, zaradi česar večina Američanov raje modro čaka, da jih vlada odpravi in se bodo šele nato skušali zavarovati. Severovzhod Avstralije dosegel močan ciklon Ita SYDNEY - Severovzhodno avstralsko obalo ob Velikem koralnem grebenu je včeraj zvečer po lokalnem času dosegel močan ciklon z vetrovi do 230 kilometrov na uro. Oblasti so še pred prihodom ciklona prebivalce opozorile pred možnim opustošenjem, več deset tisoč ljudi so pozvali k evakuaciji. Ciklon Ita, ki je imel sprva moč najvišje, pete stopnje, nato pa je bil znižan na četrto, je kopno dosegel 65 kilometrov severno od mesta Cooktown, ki je oddaljen približno 1600 kilometrov severno od Brisbanea. (STA) GRČIJA - Nemška kanclerka pozdravila prva znamenja okrevanja Merklova verjame v prihodnost države po bolečih reformah ATENE - Nemška kanclerka Angela Merkel je med včerajšnjim obiskom v Atenah dejala, da vrnitev Grčije na kapitalske trge kaže na obnovljeno zaupanje sveta do države, ki jo je prizadela huda dolžniška kriza. Poudarila je tudi, da so se reforme Grčiji izplačale, saj je bilo veliko doseženega, da pa jo čaka še dolga pot do okrevanja gospodarstva. Grčija se je v četrtek po štirih letih vrnila na kapitalske trge in z izdajo petletnih obveznic po 4,75-odstotni letni obrestni meri zbrala tri milijarde evrov, več kot so pričakovali. "Veseli me, to dokazuje obnovljeno zaupanje do Grčije," je dejala Merklova na novinarski konferenci po pogovoru z grškim premierom Antonisom Samarasom, potem ko je ocenila, da je Grčija izpolnila svoje obljube. Grčiji je obljubila nadaljnjo podporo Nemčije "na pravi poti". Vrnitev Grčije na kapitalske trge je označila kot pomembno ne samo zaradi denarja, ampak ker si je država s tem vrnila del neodvisnosti in ker pomeni znak trgom. Ocenila je, da so se reforme Grčiji izplačale, saj je bilo veliko doseženega, da pa jo čaka še dol- Angela Merkel ansa ga pot do okrevanja gospodarstva. "Verjamem, da bo imela Grčija, ko bodo uresničene vse te potrebne reforme, več priložnosti kot težav," je dejala. "Grčiji je uspelo," pa je dejal Samaras in dodal, da država ne bo zaprosila za še tretje mednarodno posojilo, za katerega bi se vezali novi varčevalni ukrepi. Grčija, ki jo je leta 2009 zajela dolžniška kriza, je bila prva država, ki je prejela posojilo evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada. Leta 2010 je dobila 110 milijard evrov, nato pa leta 2012 še 130 milijard evrov. Merklova je včerajv Atenah obljubila tudi vlaganja in delovne programe za pomoč mladim. Kot je povedala, Atene ustanavljajo investicijski sklad, v katerega naj bi obe državi prispevali 100 milijonov evrov. Vanj bodo prispevali tudi EU, Evropska investicijska banka in Francija. Manjšim in srednjim podjetjem naj bi sklad pomagal s posojili z nizkimi obrestmi, poročajo grški mediji. Mnogi Grki krivijo vztrajanje Merklo-ve pri strogih varčevalnih ukrepih in reformah za stanje v državi, ki med drugim beleži rekordno, skoraj 28-odstotno brezposelnost. Med njenim zadnjim obiskom v Atenah leta 2012 se je na protestih zbralo več 60.000 ljudi. Včeraj se jih je zbralo samo 2000. Policija je sicer prepovedala proteste blizu kraja, kjer se je sestala na pogovorih z grškim kolegom. Enega od včerajšnjih protestov je organizirala radikalna levičarska stranka Siriza, ki odločno nasprotuje varčevalnim ukrepom. Njen vodja Aleksis Cipras je kandidat za predsednika Evropske komisije na majskih evropskih volitvah. (STA) B. VZHOD - Kriza v pogajanjih Izrael uvedel vrsto novih sankcij proti Palestincem JERUZALEM - Izrael je uvedel vrsto sankcij proti Palestincem, kar je nov udarec za bližnjevzhodni mirovni proces. Med drugim je zamrznil izplačilo davkov, ki jih pobira v imenu palestinskih oblasti, prekinil sodelovanje pri razvoju plinskega polja v Gazi in blokiral palestinske račune v svojih bankah. Kot je dejal neimenovani izraelski predstavnik, se bodo pogovori pod okriljem ZDA, da bi presegli krizo v pogajanjih, nadaljevali. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je izraelske ukrepe obsodil in jih označil za "ugrabitev in krajo denarja palestinskega naroda". Odločitev je po njegovih besedah kršitev mednarodnega prava in pravil, gre pa za maščevanje, ker so Palestinci vložili prošnjo za članstvo v agencijah ZN. Izraelski in palestinski pogajalci so se sicer v četrtek sestali na novem krogu pogovorov, na katerih so poskušali oživiti mirovni proces, ki je zašel v slepo ulico. Pogovore med glavno izraelsko pogajalko, pravosodno ministrico Cipi Livni in Erekatom v Jeruzalemu je vodil ameriški odposlanec Martin Indyk. Prisotna sta bila tudi zaupnik izraelskega premiera Jicak Molčo in šef palestinske obveščevalne službe Madžed Farah. Izraelska televizija je ob tem poročala, da sta strani tik pred dogovorom o podaljšanju mirovnih pogajanj po 29. aprilu, ko naj bi se iztekla po prvotnih načrtih. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Jen Psaki tega ni potrdila. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. aprila 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre O Italia 1 Film: Norbit (kom., i. E. Murphy) 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.30 Film: Boog & Elliot - A caccia di amici (anim.) 7.00 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Orizzon-ti 11.151 love you Ama! ...e fa ciö che vuoi 11.45 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.15 Show: Ti lascio una canzone 21.10 Film: Puzzole alla riscossa 22.55 Film: Superhero - II piu dotato fra i supe-reroi (kom.) La 7 7.00 Serija: Incinta per caso 7.25 Serija: Lassie 8.15 Santo subito 9.00 Sulla via di Damasco 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Inside the World 10.40 Cronache Ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 13.25 Šport - Dribbling 14.00 Voyager Factory 15.40 Serija: Sea Patrol 17.10 Sereno variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Countdown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Elementary 22.40 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika 23.45 Rubrike LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee break 11.00 Le invasioni barbariche 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Assalto finale 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret ^ Tele 4 7.00 Serija: La grande vallata 7.55 Film: Ho fatto splash 9.30 L'Elisir del sabato 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Regione -Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational 16.25 Rai Player 16.30 Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere e maresciallo 18.00 Per un pugno di libri 18.55 22.40 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta u Rete 4 6.45 Media Shopping 7.35 Serija: Miami Vice 8.30 Serija: Hunter 9.30 Magazine Champions League 10.00 II mondo di Giulio 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot - Delitto in cielo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: A Dangerous Man - Solo contro tutti 23.30 Film: Ispettore Callaghan - Il caso scorpio 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Tre signore e una grande impresa 15.25 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'ir-ruenza 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.30 Speciale Tg5 6.50 Serija: Til Death - Per tutta la vita 7.50 Nan.: True Jackson, VP 8.40 Nan.: Glee 10.30 Film: Camp Rock 2 - The Final Jam 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Grande Fratello 14.10 Simpsonovi 14.45 Motociklizem: Superbi-ke, VN Aragone, WSBK Superpole 15.55 19.00 Dnevnik 19.25 Ozadja 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.50 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Biker explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Folkest v Kopru 21.00 In orbita 22.15 Klepet z... 22.45 Il giardino dei sogni 0.00 Glasba zdaj Tv Primorka 8.45 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.00 19. seja občinskega sveta občine Postojna 14.3015.15 Videostrani 16.00 Predstava: Ozri se v gnevu 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.10 Brginci 19.20 Pravljica 19.30 Besede miru 20.00 Predstavljamo: Center za mikroskopijo in spektroskopijo UNG 20.50 Dediščina sončnih bogov 21.20 Jezero pri Podpeči 21.50 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 11.00 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Il Portolano 8.05 Dok.: Luoghi magici 11.15 Ring 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.50 Kviz: Male sive celice 10.35 Infodrom 10.55 Kratki film: Vesoljček 11.10 Film: Loti in skrivnost mesečnega kamna (anim.) 12.20 Muzika-jeto 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.45 Na lepše 15.10 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. odd.: Zapeljevanje pogleda 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Jeruzalem - nastajanje novega mesta 18.35 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Dok. serija: Village folk 21.50 Dok. odd.: Zelenjavni vrtovi 22.55 Tv satira: Poldnevnik 23.35 Nad.: Irene Huss iT Slovenija 2 7.50 Tarča 9.10 Posebna ponudba 9.45 Slovenci v Italiji 10.15 Opus 10.45 Osmi dan 11.25 Polnočni klub 12.45 Košarka - državno prvenstvo, Union Olimpija - Krka, pon. 14.20 Nogomet: evropska liga, Benefica -AZ Alkmaar, četrtfinale, povratna tekma, pon. 16.05 Nogomet: vrhunci evropske lige 16.50 Nogomet - pot v Brazilijo, 8. del 17.25 Odbojka: državno prvenstvo, ACH Volley -Panvita Pomgrad, finale (m), tretja tekma, prenos 19.30 Nogomet: FIFA magazin 20.00 Nogomet - Prva liga, Maribor - Gorica, prenos 21.55 Film: Blaznost (triler, '72, r. A. Hitchcock) 23.55 Aritmični koncert Jf* Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 7.50 10.30 Kronika 8.15 Žarišče 8.45 Seja Odbora za notranje zadeve, povzetek 9.00 Studio City 10.50 Voli in izvoli 11.20 Na tretjem... 13.30 14.30 Prvi dnevnik 14.10 Preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, povzetek 14.50 Kontaktna oddaja s pravnikom Mirom Cerarjem 15.40 Mandatno-volilna komisija - imenovanje člana izbirne komisije za KPK 15.55 Skupna seka odborov za kulturo ter izobraževanje, znanost, šport in mladino o domoljubju 16.15 Odbor za zunanjo politiko 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 21.45 Kronika 18.00 Mesečni izbor dogajanja v DZ 18.40 Iz dnevnega reda - Ukrepi po žledolomu pop Pop TV 7.00 Risanke in otroške serije 10.15 Serija: Beverly Hills 9021011.15 Serija: Neobičajna domovanja 12.10 Serija: Sanjski moški 13.00 Top design - Avstralija 13.55 Serija: Znan obraz ima svoj glas 16.30 Film: Tajne agentke D.E.B.S. 18.10 Serija: Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Film: Čenče (i. J. Roberts) 23.30 Film: Vsi kraljevi možje (i. S. Penn, K. Winslet) Kanal A 6.00 Risanke 7.15 Serija: Mladi po srcu 8.05 Serija: Uresničite sanje 8.35 Serija: Igrače za velike 9.05 16.30 Serija: Frendi iz službe 9.35 Serija: Zakladi s podstrešja 10.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 13.00 Film: Počitnice z dedkom 14.50 Film: Smrt na pogrebu 17.00 Nad.: Terra Nova 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Mali velikani 20.25 MotoGP 22.00 Film: Bitka za plen 23.45 Film: Lelejska gora RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Stanko Vuk: Kako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede - radijska monodrama; 18.35 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del Sobota, 12. aprila La 7 D, ob 21.20 VREDNO OGLEDA Il segreto di Vera Drake Velika Britanija 2004 Režija: Mike Leigh Igrajo: Imelda Staunton, Richard Graham, Eddie Marsan in Anna Keaveney V Londonu, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, spoznamo navidez enolični vsakdan Vere Drake, preproste, požrtvovalne ženske in družinske matere srednjih let, ki živi skromno, a spokojno in srečno življenje. Večji del truda in energij jih posveča možu in dvema otrokoma in oni ljubijo njo. Portret angleškega delavskega razreda sredi polovice prejšnjega stoletja: Vera je snažilka, njen mož mehanik, sin krojač, hči pa tovarniška delavka. Vera pa skriva v resnici tudi veliko skrivnost. V prostem času namreč pomaga tistim ženskam, ki skušajo splaviti, kar pa je takrat v Veliki Britaniji, nezakonito. mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Express; 14.45 Herman Potočnik s spominskim znamenjem na Dunaju; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 17.20, 18.20 Nogomet; 17.30 Odbojka, ACH Volley - Panvita Pomgrad, finale, 3. tekma; 18.00 Nova romska restavracija v Mariboru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Sobotni večer; 19.00 Operni večer; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 12. aprila 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 980 1010 Nad zahodno, srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. V višinah k nam od severozahoda priteka razmeroma hladen in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Po celi deželi bo prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. V hribih bo občasno deževalo. Ob morju bo še pihala zmerna burja. Dopoldne bo jasno, čez dan pa spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bodo nastale kratkotrajne krajevne plohe. Na Primorskem in v severovzhodnih krajih bo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 14 do 18 stopinj C. Dopoldne bo oblačno in nestanovitno vreme. Po celi deželi bo občasno deževalo. Ob večernih urah se bo ponovno zjasnilo. Ob morju bo pihala šibka burja. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bo možna kakšna ploha. Proti večeru se bo od severa jasnilo. Danes: ob 2.11 najnižje -34 cm, ob 8.05 najvišje 27 cm, ob 13.58 najnižje -37 cm, q ob 20.06 najvišje 46 cm. 2 Jutri: ob 2.37 najnižje -42 cm, ob 8.38 naj' višje 32 cm, ob 14.27 najnižje -37 cm, ob 20.31 najvišje 50 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje C. 500 m ..... .....13 2000 m 1000 m ..... .......9 2500 m 1500 m ..... .......1 2864 m UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah lahko doseže do 5, v gorah do 6. Frančišek prosil za odpuščanje žrtve spolnih zlorab Protestnica v Hillary Clinton (neuspešno) zalučala čevelj VATI KAN - Papež Frančišek je včeraj žrtve spolnih zlorab duhovnikov prosil za odpuščanje. "Osebno prosim za odpuščanje za škodo, ki so jo storili, ker so spolno zlorabili otroke," je dejal papež na srečanju s predstavniki dobrodelne organizacije za pomoč otrokom. Frančišek je dejal, da je število duhovnikov, ki so zlorabili otroke, precejšnje, "vendar ne v primerjavi s številom vseh duhovnikov". Zagotovil je, da se bo Cerkev resno lotila tega problema in uvedla sankcije proti odgovornim za zlorabe. Frančišek je tudi poudaril, da je treba vse otroke zaščititi pred vsemi oblikami nasilja, pri čemer je omenil suženjsko delo in novačenje za oborožene spopade. Dodal je, da je treba dati otrokom pravico do odraščanja "v družini z očetom in materjo". (STA) LAS VEGAS - Nekdanja prva dama ZDA in nekdanja ameriška zunanja ministrica je bila v četrtek med govorom v Las Vegasu tarča "napada" s čevljem, ki ga je vanjo zalučala protestnica. Clintonova se je projektilu uspešno izognila in nadaljevala z nastopom. Clintonova je nastopila na konferenci o recikliranju in ko je proti njej priletel čevelj, je bila kar presenečena. "Nekdo je vrgel nekaj proti meni? Je to Cirque de Solei?" se je pošalila. "Za božjo voljo, nisem vedela, da je predelava trdnih odpadkov tako kontroverzna," je dodala. Policija je napadalko po incidentu prijela. (STA) fizika - Odsek za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan Slovenski znanstveniki odkrili skrito kvantno stanje LJUBLJANA - Znanstveniki iz odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan (IJS) so odkrili prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi. Gre za zelo pomembno odkritje, ki je bilo včeraj objavljeno v ugledni znanstveni reviji Science, so sporočili iz IJS. Skrito stanje je drugačno od vseh znanih stanj v snovi - do njega je mogoče priti zgolj s pomočjo močnega in izredno kratkega laserskega sunka, dolgega precej manj kot mili-jardinko sekunde. Ko snovi spreminjamo temperaturo, gre pogosto skozi enega ali več faznih prehodov, na primer iz tekočega v trdno stanje, ali iz nemagnet-nega v magnetno stanje in podobno, pojasnjujejo v IJS. Fazni prehodi lahko povzročijo tudi s spremembo tlaka ali elektromagnetnega polja. V vseh omenjenih primerih je snov skoraj v ravnovesju in gre počasi skozi običajna stanja v snovi. Obstaja pa še ena možnost, in sicer ta, da povsem novo urejeno stanje v snovi ustvarimo po neravnovesni poti, na primer z laserskim sunkom. Če laserski sunek vzbudi snov tako, da elektrone in atomska nihanja vzbudi različno in so zato kratek čas med seboj izven ravnovesja, se lahko zgodi, da med tem nastane povsem novo skrito urejeno stanje, do katerega ni možno priti po ravnovesni poti. "Kar je posebej nenavadno, je, da je novo kvantno stanje povsem stabilno. Povrhu tega raziskovalci prikažejo, kako je kristal možno preklopiti tudi nazaj v običajno stanje," so zapisali. Stabilna skrita stanja so bila doslej le hipotetična, peščica znanih primerov metastabilnih stanj pa je zelo kratkoži-vih in jih je bilo zato težko raziskovati. Ekipo fizikov je vodil prof. Dragan Mihailovič "Življenjska doba novo odkritega stanja, ki so ga raziskovalci pod vodstvom Dragana Mihailovica odkrili v halkogenidu prehodnih kovin, je pri sobni temperaturi skoraj sekunda, ocenjena življenjska doba pri nizkih temperaturah pa je daljša od starosti vesolja. Še posebej zanimivo je, da se ob preklopu v delčku sekunde snov spremeni iz izolatorja v kovino, s spremljajočo spremembo bar- ve in upornosti," ugotavljajo v IJS. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh, so prepričani v institutu. "Kaže na to, da so tovrstna stanja dejansko možna in s tem odpira raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od paralelnega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenzirane materije," še dodajajo. (STA) razkritje - Pasternakov roman v SZ Doktor Živago literarno orožje Cie WASHINGTON - Nedavno objavljeni arhivski dokumenti ameriške obveščevalne službe Cia razkrivajo, da so delo Borisa Pasternaka Doktor Živago med hladno vojno uporabljali kot literarno orožje za sejanje nemira med prebivalci nekdanje Sovjetske zveze. Dokumente sta pridobila Peter Finn in Petra Couvee, avtorja prihajajoče knjige The Zhivago Affair. Ciini dokumenti razkrivajo, kako so v poznih 50. letih minulega stoletja Pasternakovo delo natisnili v ruščini in ga delili med prebivalce Sovjetske zveze. Kot je zapisano v enem od dokumentov, "ima Pasternakovo delo neverjetno propagandno vrednost; ne samo zaradi svoje sporočilnosti ampak tudi zaradi načina objave - imamo priložnost, da med prebivalci Sovjetske zveze vzpodbudimo razmislek, zakaj delo enega največjih živečih ruskih piscev ni dosegljivo v njegovi državi, v njegovem jeziku, da bi ga lahko prebirali njegovi sonarodnjaki". Neopaženo ni ostalo niti sporočilo knjige: "Pasternakovo humanistično sporočilo, da je vsakdo upravičen do zasebnega življenja in si zasluži spoštovanje, ne glede na svoje politično prepričanje in lojalnost ali doprinos k državi, predstavlja temeljno nasprotovanje sovjetski etiki žrtve posameznika za dobrobit komunističnega sistema." Cia je Doktor Živaga s trdnimi platnicami v ruščini izdala na Nizozemskem, manjšo različico z mehkimi platnicami pa so natisnili kar na sedežu agencije. Poskrbeli so, da "poseg vlade ZDA" ne bi bil viden nikjer. Knjige so prebivalcem Sovjetske zveze nato posredovali po različnih kanalih, tudi na mednarodnih srečanjih. BorK Pasternak ^Doktor ZivagO Poleg izdaje v ruščini pa se je Cia zavzemala tudi, da bi Doktor Živaga objavili v kar največ državah "svobodnega sveta", da bi dosegel kar največ bralcev in uspeha, da bi se lahko potegoval za nagrade, kot je Nobelova. Nagrado je Pasternak prejel leta 1958, a so ga oblasti prisilile, da jo je kasneje zavrnil. Ob objavi dokumentov avtorica dela Who Paid the Piper: The CIA and the Cultural Cold War Frances Stonor Saunders poudarja, da se je že dolgo vedelo, da je Cia izdajala in razpečevala na tisoče knjig med hladno vojno. "Razlika je v tem, da je Cia zdaj pripravljena govoriti z dvema pisateljema in objaviti dokumente," je dejala po pisanju britanskega časnika The Guardian. "Zunanji politiki ZDA mora gotovo ustrezati, da so jih objavili ravno zdaj," poudarja. (STA)