Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 1. marca 1933 Štev. 48. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA! 99 Maske Danes, ko proslavljamo princa Karava la in ko pokapljamo Kurenta, je po-na mesf.i razmišljanje <■ maskah. * karnevalskem vrvežu, kjer se vsaj za ,tf2nutke odmikamo vsakdanjim skrbem 'n težavam, se pojavljajo maske, da vsaj Za Par hipov igrajo vlogo, ki je sicer ne morejo. Pojav maske je star kakor je star človeški rod. V bistvu človeka so goni in nagibi, ki ga silijo k temu, da si zakrije °braz s k rili. ko. Divji narodi, ki predstavljajo najprimitivnejšo stopnjo v razbili posameznih plemen, uporabljajo še danes ob gotovih prilikah maske. Masko si nadenejo ob raznih prilikah: Pri bogoslužju, v igri, plesu, sodstvu in vojni, kjer igrajo maske strašilno vlogo. Znano da so se v rusko japonski vojni posluževali Japonci strahotno grozljivih ■nask, da bi zbudili pri Rusih strah in trepet. Pri nekaterih starih narodih je bil °bičaj, da so polagali mrtvecem v rakev Mrtvaško masko. Takšne mrtvaške maske so našli v Egiptu, Mikenah in v starodavnih mehiških in perujskih grobovih. Masko so poznali že stari Grki. Rekli so ji »prosopa«. Silno priljubljene so bile pri njih dionizijske slovesnosti, ob katerih so se v mnoštvu pojavljale ina-skir^nc osebe. Odtod je maska prešla na °der, v gledališče. Maska se vleče skozi vse dobe človeške zgodovine. Tako globoko je zakoreninjena v človekovem prizadevanju, si natakne nekaj na obraz, da ostane nespoznan. Srednji vek je to nagnjenost k uporabi mask zelo razvil. Tedaj so se Mvokrat prirejali plesi mask v daitaš-11 jem smislu besede. Francoski kralj Henrik IV. je prihajal vedno v tajni svet s krinko na obrazu. Celo plemstvo se je nekaj časa stalno posluževalo maske, ki so postale moda. Krinka ni bila izven okvira uobičajenih Maškerad nikdar znamenje česa dobre-Sa. V zadnjem času so se »proslavili« z maskami ameriški Kukuksklanovci. Nedavno pa so razburkali francosko javnost zloglasni »kapucarji« ali »kutarji«, ki so pripravljali prevrat. Misterioznost krinke in maske je prešla v tem slučaju »a kuto in maskirano kapuco. Maske nosijo tudi ljudje okoli nas. Ne natikajo si jih samo v proslavitev Kurentovega in Karinevalovega praznika. Vsak dan si jih nadevajo. Skozi vse leto jih nosijo, morebiti že celo desetletja. Prihajajo med ljudi — s krinko na obratu. Le v najzaupnejših krogih snemajo krinke, tamkaj so brez skrbi. Njihova spačenost, ki se skriva za krinko, tukaj 1Je moti. Privadili so se ji. Toda za dni-&e je treba maske, lažne narejenosti. So pa celo v naši sredini ljudje, ki i|najo v zalogi po več krink in mask. Sproti jili menjavajo, kakor pač nanese hi kakor je v njihov prilog. V takšnem takšnem krogu ljudi si nataknejo takšno in takšno masko, kakršna pač dotič-netnu krogu prija. Pridejo v drugo stegno pa si poiščejo drugo krinko, s katero nastopajo v tem drugem krogu. Igra se nadaljuje, narod pa niti ne sluti, da ie za vsem tem — krinka, maska. Kdor fti notranje močan, prečiščen, ta mora •seči po maski, ako hoče navzlic tej notranji slabosti igrati vlogo do konca. V Beogradu ugaja n. pr. druga maska kakor je ona v Zagrebu ali celo v Ljubljani oziroma v našem slovenskem področju- Kaj lažjega kakor uravnavati menjavo mask po želji in pričakovanju. Igra se nemoteno nadaljuje. Danes proslavljamo Kurenta in njegov Praznik. V karnevalskem veselju sredi Gradec Monakovo II. Iz Gradca nai za lame hitleriev-Ski val vsa avstrijska oblasiva Odstavitev graškega župana Schmidta na zahtevo hit-lerjevcev preklicana! DUNAJ. 1. marca. V zvezi z razburljivimi dogodki v Gradcu, ki so jih pripravljali štajerski narodni socialisti radj odstavitve graškega župana Schmida, ki je dal, kakor znano, izobesiti na graškem rotovškem stolpu zastavo s kljukastim križem, ki je vihrala ves čas Schuschniggovega govora, je sledit preklic prvotne odstavitve in je dunajska zvezna vlada s tem ugodila zahtevi hitlerjevcev, ki so zasnovali splošen upor in pohod na Dunaj, ki bi se naj ga udeležilo nad 50.000 organiziranih hitlerjevcev P°d vodstvom Annina Da-rleua. Gradec naj bi postal izhodišče »arodmo socialistične cienzive, kakor je bilo Monakovo središče rajhovskega narodnega socializma, od koder ie sledilo zavojevanje Nemčije, ?. knuta pričetek m@§e$fo HaUjoustuk M LONDON, 1. marca. Doznava se, da se bodo italijansko angleška pogajanja pričela 7. marca ter da bodo trajala 6 do 8 tednov. Italijansko angleški sporazum naj bi obsegal vsa ona vprašanja, ki niso uvrščena v žentlmenski- agree-ment. Vprašanje italijanskega posojila bi se prepustilo krogom londonske City, ki bi se jim dala možnost, da finansirajo italijansko industrijo. Špansko vprašanje bi se prepustilo odboru za nevmešava-nje. Ta odbor se bo gotovo moral bo- riti z velikimi težkočami, ker zahtevata Npmčija in Italija, četudi sta sprejeli britanski predlog o umiku prostovoljcev, da se kontrola pirenejskih meja na novo uvede v času, ko pojde v Španijo mednarodna komisija za izvedbo kontrole prostovoljcev. Vprašanje pomorske paritete na Sredozemskem morju predstavlja tudi težak problem med Anglijo ter Italijo. Temeljne angleške zahteve bo izdelal vrhovni admiralski svet.’ •v. fkoskovske fOftOtoske fmfoudstm stedi Sim o$ta§e * dekitma sltu$a TOKIO, 1. marca. Japonsko zunanje ministrstvo poroča, da je stavba japonskega poslaništva v Moskvi popolnoma obdaima z žično ograjo, ki je napolnjena z električnim tokom. Ko je japonski poslanik proti temu protestiral, mu je zunanji komisarijat odgovoril, da gre za nujne varnostne ukrepe. BeveSjtUlt 103. iaftmde diuitu§e ustsetiea! izrečena z utemeljitvijo, češ da ni umel omenjeni general preprečiti komunistične agitacije med vojaki. HANjKAU, 1. marca. Japonsko sodišče je obsodilo na smrt generala Fuišina, poveljnika 103. divizije japonske vojske, ki je bil takoj ustreljen. Obsodba je bila 1f Humi %Gk£t šii hodu to v odsotnasti o&sa$en MOSKVA, 1. marca. V Moskvi se bo jutri dne 2. marca pred velikim vojaškim sodiščem začela razprava proti Buhari-nu, Rikovu, Jagodi, Krestinskemu, Ra-kovskemu, Rosengolzu, Ivanovu in drugim bivšim visokim uradnikom sovjetskega režima. Dolže jih, da so organizirali teroristične zločine in pripravljali odcepitev od sovjetske Rusije: Ukrajine, srednje Azije, Georgije, Azeruaidžana, Armenije in Vladivostoka. Med obtoženimi so tudi štirje profesorji medicine Revin, Pletnev, Kazakov in Maksimov. Dolže jih, da so oni zastrupili znanega pisatelja Maksima Gorkega, Dzerdzin-skega, predhodnika Jagode v vodstvu GPU in Knjikiševa, voditelja načrtnega gospodarstva. Tokrat bo sedlo na zatožno klop 22 oseb. Med obtoženimi bo prvič sedaj tudi sam Leo Trockij, ki ga dolže, da je bil v zvezi s tujimi agenti celo v letih 1921 in 1922. ko je bil poveljnik vse rdeče vojske. Obtožnica pravi, da je on pripravljal umor Lenina, Stalina in Sverdlova. Razprava bo javna. Stedi ma\a altiste Mikt Ifotije BERLIN, 1. marca. Glede poseta državnega kancelarja Adolfa Hitlerja v Italiji se doznavajo sedaj nekatere podrobnosti. Adolf Hitler bo posetil Italijo v prvi potovici meseca maja in bo v teku svojega 8 dnevnega bivanja v Italiji ob- iskal Rim, Florenco in Napolj.. V Rimu bo stanoval v Ouirinalu. V slavnostnem programu je med drugim tudi parada vseh kopnih, pomorskih in zračnih sil. Vest, da bo Hitler zatem obiskal tudi Dalmacijo, še ni potrjena. mask ne pozabljajmo, da so v našem slovanskem območju ljudje, ki si ne nataknejo krinke le za pustno slavje in raz- posajenost, ampak ki jih nosijo stalno. Že leta in leta, desetletja ... Bodimo oprezni pred njimi. 'PMiUma aš&mje Naša prosvetna politika Na včerajšnji seji narodne skupščine je bilo nadaljevanje proračunske razprave in se je za debato o prosvetnem proračunu prijavilo 31 govornikov. Novi proračun prosvetnega ministrstva izkazuje 1118 milijonov dinarjev izdatkov, to je za 63 milijonov več napram sedanjemu proračunu. Za ljubljansko univerzo je predvidenih 11.4 milijonov din. Za gledališče v Mariboru 300.000 din. Vseh učencev osnovnih šo! je bilo začetkom leta 1937/38 že 1,431.000, to je 0.4% vsega prebivalstva, dočim je ta odstotek drugod še višji. Prosvetni minister Ma-garaŠevič je izjavil, da se bodo pripuščali v bodoče na učiteljišča pretežno moški. Naše srednje šole štejejo danes skupno 120.000 dijakov. Pri debati se je oglasil med drugim narodni poslanec Josip Cvetic (JNS), ki je dejal, da skrbi prosvetna politika premalo za širjenje jugoslovenskega duha. Narodni poslanec dr. Jančič (Delovni klub) omenja preobremenjenost naših profesorjev, dočim je v Sloveniji 160 profesorskih kandidatov, ki čakajo na namestitev. Govoril je tudi o mariborskih kmet. institucijah ter se zavzemal za zvišanje subvencije, zlasti naj bi se zvišala subvencija za Narodno gledališče od 300.000 na 50(1.000 din. Narodni poslanec Dobršck jc razpravljal o prosvetni politiki v Sloveniji ter se zlasti obširno pečal z delovanjem ljubljanskega prosvetnega nadzornika Erjavca. Narodni poslanec Albin Koman (JNS) je govoril o težkočah. s katerimi se mora boriti sokolstvo pri svojem delu med mladino in učiteljstvom, saj so v Sloveniji na poslu zagrizeni nasprotniki rokolstva. Podrobno je razpravljal tudi o raznih premestitvah in odpustih v učiteljstvu. Posebno pozornost so zbudila njegova izvajanja o spremembah v šolskih upra-viteljstvih v dravski banovini. Prosvetno politiko je treba voditi tako, da bo imel od tega koristi narod. Nujno potrebno je, da se uzakoni stalnost učite. ljev. Narodni poslanec Pleskovič (JNS) je izčrpno govoril o mladini in sokolstvu ter o razmerah v dravski banovini. Pri napredovanju se godi učiteljstvu velika krivica in je bilo samo pri prvih 100 napredovanjih preskočenih 94 učiteljev. Zahteval je disciplinsko preiskavo proti povzročiteljem takega krivičnega postopanja. Izvajanja omenjenega narodnega poslanca je sprejela opozicija z burnim odobravanjem. Na skupščinskih galerijah je bilo mnogo beograjskih učiteljev, ki so na ta način izrazili tople simpatije za slovenske tovariše. Črnogorstvo srbstvo Beograjski »Balkan« objavlja med drugim: Pokojni kralj Nikola črnogorski je deloval z vso silo proti zedinjenju srbstva. Najmočnejše sredstvo, da prepreči zedinjenje, se mu je čdelo geslo, da so Črnogorci in Srbi dva naroda. To geslo je ustvarilo temelje črnogorstvu, ki je bilo naperjeno proti srbstvu. Z likvidacijo črnogorske državne neodvisnosti črnogorstvo še ni usahnilo. Takoj poze-dinjenju in osvobojenju se je povampirilo v obliki tamošnjih črnogorskih separatistov. Separatisti pa so doživeli smrto nosni poraz. Danes pa se črnogorstvo pod okriljem U. O. (združena opozicija) znova poživlja. Ona sedaj zahteva, da bi živeli Črnogorci s posebnim državnim življenjem, da se priznavajo za poseben narod. Tako Balkan«. Zanimivejši pa bi bil odgovor na vprašanje: Kje so pravi .vzroki takšnih pojavov in pisarij?... pMSetkt S!r5te „Ve3ern§k“ V celjski »Novi dobi« št. 9 beremo: »Prepiranje v klerikalnih vrstah. V naprej se je vedelo, da se ljudje, ki so jih pri volitvah leta 1936. zbrali klerikalci pod svojo slovensko zastavo iz vseh vetrov, ne bodo mogli dolgo skupaj držati in da bo kmalu prišlo do notranjih prepirov v organizaciji. Čistokrvni klerikalci so pomnožil; svoje vrste z elementi, ki niso poznali' nikdar nobene discipline, ki niso imeli načel in značajev ter se obešali povsod, kjer bi bilo ustreženo njih samopašnosti in bolni domišljavosti. Naravno, da takim elementom tudi med klerikalci ni obstanka, posebno še. ker tudi pri njih niso mogli doseči vsega onega, kar jim je bilo za volitve objub-Ijeno. Nastale so dve ali tri strujo in posledice v organizaciji so se kmalu pokazale. Deželak je padel kot predsednik organizacije, njemu je sledil dr. Lovšin, Hrastelj je moral izstopiti iz občinskega odbora, ko je bil na vse pretege ozmerjal svoje nove tovariše in prijatelje. In končno jo prišla vrsta tudi na Matevža Deželaka, ki jN. Ker so trdno odločene, da se ne bodo vmešavale v 'notranjepolitična vprašanja drugih držav, so države Balkanske zveze tudi odločene, da ne bodo dopustile nikomur vmešavanje v njihove notranje zadeve. 3. Obravnavali so tudi vprašanja, ki sc tičejo sredozemske politike in je svet ugotovil, da politika, ki jo je svet Balkanske zveze že takoj v začetku ugotovil, ostane ista in to je politika dobrih odnošajev in sodelovanja za ohranitev miru z vsako od glavnih velesil iia tem morju, to so Velika Britanija, Francija in Italija. Balkanska zveza je izvajala to politiko v popolni harmoniji njenih čla- učenec ljudske šole pri pozdravu svojega šolskega upravitelja zmotil in pozdravil s pozdravom »Zdravo«, za kar je prejel mesto primernega šolovzgojne-ga pouka krepko zaušnico! Starši šoloobveznih otrok so pač vsekakor mnenja, da se na ta način deca nikakor ne vzgaja. nov in razvija piedonosne napore, da poveže odnošaie štirih zavezniških držav z zgoraj omenjenimi sredozemskimi velesilami. Ker je prešlo znane dobe in stopnje, abesinsko vprašanje več ne obstoja za Balkansko zvezo. Izvajajoč torej to politiko so omenjene države storile mnogo za zbližanje in konsolidacijo svojih prijateljskih odnošajev z njimi. V tem vrstnem redu je ideja Jugoslavije, ki je sklenila prijateljski pakt z Italijo, v skladu z odnosi, ki so jih vpostavile že poprej s to državo druge članice Balkanske zveze.’ Stalni svet Balkanske zveze ie ugotovil, da je med tem Jugoslavija imenovala opolnomočenega ministra v Rimu, ki je akreditiran pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju v skladu z novo italijansko ustavo. Tudi Romunija, ki je danes v sličnih okoliščinah, je sklenila brez odlaganja imenovati novega ministra v Rimu. V zvezi s temi dejstvi, ki še enkrat dokazujejo popolno soglasnost med državami Balkanske zveze v vprašanjih sredozemske politike, sta tudi Grčija in Turčija sklenili storiti vse, da prilagodita svoje stališče glede Abesinije z ostalima članicama sveta in da tako olajšata sodelovanje v Sredozemlju. Prav tako izjavljajo države Balkanske zveze, da bi bil storjen velik korak naprej, če bi tudi Italija pristopila k sporazumu, ki je bil podpisan v Mon-treauxu. 4. Stalni svet je ratificiral sklepe zadnjega zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze. 5. Stalni svet je sklenil, da ostane še naprej zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve. Države Balkanske zveze lahko imenujejo svoje agente pri generalu Francu za zaščito svojih gospodarskih interesov. 6. Metaxas in Ruždi Aras sta predložila dodatek k sporazumu, ki veže Turčijo in Grčijo in ki je v okviru obstoječih pogodb. 7. Svet je skleni!, da bosta prihodnji zasedanji v septembru 1938 v Ženevi in v februarju 1939 v Bukarešti. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič se je vrnil iz Ankare že včeraj ob 2. zjutraj in ga je od Plovdiva do Sofije spremljal predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov. Med vožnjo sta konferirala o vseh vprašanjih, ki tičejo obeli držav. Posebno pomembna je izjava predsednika turške republike Kemala Atatiirka, ki je povdarjal, na čajanki v svoji rezi- denci, »da je balkanska zveze ideal, ki ie b*l za nas vedno iskreno privlačen. Popolnoma sem prepričan, da se bo edin-stvo na Balkanu manifestiralo nekega dne v svoji popolnosti, kakršne mnogi danes niti pojmovati ne morejo.« Humor In pc5štlka Tokio, v febr. 1938. Kitajci so vzburjali svetovno javno mnenje, Japonci svetovno tajno mnenje. Ni bo- imel boljšo žetev. ?,tu$$ke jMvm jasno, kdo Na pepelnično sredo ribe: smuč (fo-guš), solač. ščuke, razne morske dobrote in slanike v vseh najokusnejših pri' pravah nudiva cenjenim gostom ter se priporočava Joško in Anica Berlič, restavracija pri pošti. Olimpijska akademija v Mariboru. V korist olimpijskega fonda prirejata tu-kajšmja težkoatletska kluba Pekovski S K in SSK Maraton pod okriljem Olimpii' skega odbora v Mariboru dne 5. marca (sobota) ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke akademijo, na kateri nastopijo izbrani rokoborci obeh klubov. Ker so mariborski rokoborci v najboljši formi in treningu, bo prireditev sigurno nudila obiskovalcem obilo užitka. Nizke cene omogočajo obisk vsakomur, naši odlični rokoborci, ki so že mnogokrat tudi v inozemstvu zastopali jugosloven-ske barve (Pirher, Fišer, Vidic in drugi) pa bodo nedvomno znali navdušiti gledalce. Čisti dobiček gre v korist olimpijskega fonda. Proslava 70 letnice prvega slovenskega tabora je predvidena za 19. junij, kar naj upoštevajo vse bližnje organizacije. Lanska povodenj je uničila mnogo krompirja, da ga morajo letos nekateri kmetje za seme celo kupovati. Socialno dek>. Že v prvi polovici febr. so začele naše dobre -Kolašice s šolsko kuhinjo, in je v narodni šoli v Ljutomeru dnevno osk-r,bi jenih z obedom okoli 200 otrok. Pokopliimo danes Kurenta! Saturnaiije in bakanalije —- Sest tednov trajajoči pust — Karneval - ločitev od mesa — In Nica! — Volitev princa Karnevala in kralja telebanov Proslava pusta sega globoko v zgo- ne so bile te italijanske proslave. Že sa-dovmo narodov. Grki so proslavljali mo ime karneval pomeni ločitev od me-Uiomzfja. Znane so ri mske sakurnalije sa. Ljudje so v karnevalskih podvigih m bakanalije v sijaju razkošnosti in raz- jedli in pili, kar so mogli, saj je sledilo posajenosti. V najstarejši krščanski dobi potem skromno normalno postno življe-so praznovali v Italiji pust polnih šest nje. V najsijajnejših dneh beneške pre-tednov pred Veliko nočjo. Velike in hrup- teklosti so proslavljali najsilnejši pust v Benetkah in si jj težko zamisliti lepšega, primernejšega okvira za karnevalske izbruhe kakor jo Markov trg v Benetkah. Pred pol stoletjem pa je pričel Benetkam konkurirati Rim, kjer je trajalo svojčas pustno 'veselje polnih 11 dni. V Franciji proslavljajo danes karneval samo ob rivieri. Znamo je karnevalsko razkošje v Nici, ki privablja na desettisoče radovednežev iz vseh strani Bogati in elegantni svet iz vseh celin in držav ima v Nici za časa karnevala svoj pravi rendez-vous. Ogromni vozovi s komičnimi lutkami in podobami ljudi v nadnaravni veličini s čudno spačenim nasmeškom in zveriženimi ustnicami se podijo po ulicah v kupih cvetja in konfetov. Ni ga mesta pod soncem, ki bi bilo tako okrašeno s cvetjem, kakor je Nica za časa svojega znamenitega karnevala. V Nemčiji so že odvsihdob v času od sv. I reli kraljev pa do pepelnice prirejali maskirane zabave s sipanjem konfetov vseh vrst, kar pa je danes policijsko zabranjeno. Po nekaterih nemških mestih so volili na pustni torek princa karnevala, kralja norcev in podobno. Vse te podobe so potem v noči na sredo v slovesnih sprevodih nosili na pokopališče in jih tam pokapali v posebno slovesnih obredih... Pri nas obhajamo pust navadno z maškeradnimi večeri. Ponekod imajo »pustne korze«, zlasti v južnejših mestih naše države. Na mirnejšem, hladnejšem severu pa so takšne reči minile. 1 udj v tem sc kaže propast nekdanjega sijaja, ki ga na svetu nikdar ni bilo malo. tiUufflmke in /M ....- , liimiHTmarr ... m3m .., Borba našega obrtništva proti šušmarstvu Obrtniški dom — Ivan Kvas in Josip Sulič častna člana Slov. obrtnega društva Sinoči so se zbrali v restavraciji Narodnega doma člani Slovenskega obrtnega društva k svojemu letošnjemu rednemu letnemu občnemu zboru. Zborovalce je uvodoma pozdravil društveni predsednik g. Ivan Sojč, imenoma obrtnega referenta g. dr. Se n ko vrča, nadalje odposlanca ljubljanske zveze g. Igliča, predsednika okrožnega odbora g. Novaka ter obrtnozadružnega nadzornika g. Založnika. Sledila so izčrpna poročila, ki so jih podali društveni funkcionarji in sicer predsedniško g. Sojč Ivan, tajniško K o s a r Jernej, blagajniško Ilich Eman, za nadzorni odbor pa g. Forstnerič ^imon. Iz vseh poročil je razvidna velika marljivost in prizadevnost domačih obrtnikov, ki bodo tudi letos organizirali obrtniško razstavo v okviru letošnjih jubilejnih prireditev M. T. Preteklo poslovno leto je bilo v znamenju številnih obrtniških taborov, pobijanja šušmarstva ter borbe za zakonsko zaščito obrtniškega stanu. Težnja našega obrtništva gre za tem, da se izdajanje obrtnih listov za gotove stroke čimbolj omeji ter da' se pomoč- niška doba podaljša na 5 let. Še večje naloge pa čakajo društvo glede uresničenja težnje vseh obmejnih obrtnikov, da se v Mariboru postavi prepotreben Obrtniški dom. Blagajna izkazuje din 33.127.75 dohodkov ter din 22.774.75 izdatkov. Zanosne besede sta spregovorila nato predsednik okrožn. odbora g. Novak ter zastopnik Zveze g. Iglič. Po živahni debati je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Ivan Sojč, podpredsednik Miho Valitar, odborniki Emanuel Ilich, Koter Štefan, Pe ter Semko, Ivan Jemec, Anton Besak, Gustav Sinič, Anton Pahernik ter Anton Škrinjar, namestniki Jernej Fidler, Dra. go Juratič, Hinko Tovornik in Knez Franjo, preglednika računov Simon Forstnerič in Kumerc Franjo, predsednik razsodišča Bureš Franjo. V priznanje 181etnega požrtvovalnega dela sta bila izvoljena za častna člana g. Sulič Josip in g. Kvas Ivan. Občni zbor so pozdravili še obrtni referent g. dr. Senkovič, obrtni nadzornik g. Založnik ter g. Novak s pozivom k prepotrebni složnosti obrtniškega stanu. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo milo, blago vreme. Preko noči popuščanje mraza. Kanalizacija Slovenske ulice. Radi kanalizacijskih del bo Slovenska ulica v delu med Gledališko ulico in Gtrossma-ierjevim drevoredom od dne 3. marca t 1. dalje zaprta za vozni promet. Hlm©n! V starokatoliški cerkvi se je poročil g. Lešnik Ivan, mizar skupino-vodja v delavnici drž. žel., z gospo Lončarič Ivano, zasebnico, oba iz Studencev. V pravoslavni kapeli pa sta se poročila granični poročnik g. Čedo Pan-telie in gdč. Zorka Renčljeva iz Pobrežja. Bilo srečno! Petrov blagor. V bližini Hajdoš pri Ptuju je znani mariborski ribič šefzdrav-nik dr. Jože Sekula vlovil 15 kg težkega sulca. Poroki. Včeraj popoldne se je poročil gradbeni tehnik Franc Lesjak iz Ljubljane s hčerko gostilničarja in posestnika gdč. Avreltjo Slavčevo. — Poročila sta se nadalje posestniški sin Ivan Lončarič in Nežika Dobnikarjeva, oba iz Slovenske Bistrice. Bilo srečno! Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralju Petra trgu. V~KAVARNI JADRAN NA PUSTNI TOREK KONCERT Glas ljubiteljev inagdalenskega parka. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Že lansko leto ste pisali o nedostatkih v idiličnem magdalenskem parku. Ptice pevke rabijo zlasti sedaj na spomlad zaščite, da jih no uničijo z zarodom vred mačke, k; se klatijo tod okrog, ne da bi jih kdo preganjal. Ona miza s klopmi, ki je bila namenjena za naše vpokojence, je lansko leto izginila in zeva na tem mestu še danes prazen prostor. Gosto grmičevje, ki se razprostira ob poteh, je izročeno zopet nekdanji stari razvadi nekaterni-kov, ki opravljajo tu, česar bi ne smeli. Obračamo se do Društva za zaščito živali, mestno občino ter magdalensko olepševalno društvo, s prošnjo, da vpo-stavi nekdanji red. Zaščitite naše prijateljice ptice pevke, vpokojencem pa privoščite prijeten in nemoten oddih. Ni pomoči? ... Pod Pohorjem je v kraju Hrastje, občina Limbuš, doslej obratovala banovinska trsnica. Vinogradniki se boje, da ne bodo več mogli dobivati cepljenih trt, ker se osebje počasi odteguje in se ista počasi likvidira. Agrarna reforma ni še definitivno razčiščena, Prejšnji posestniki niso hoteli vzeti odkupnine. Novembra 1936 je šentpavelski samostan (Avstrija) zaprosil za ponovni Postopek agrarne reforme. Temu so ugo- trsnica, je bila last šentpavelskega samostana. Država jo je prevzela in iz zapuščenega vinograda napravila vzorne nasade in sadne vrtove ter uredila lepo drenažirane travnike. Poslopja so se vsa popravila in sezidal se je nov hlev za 300.000 din iz denarja davkoplačevalcev. Vse to dobi zdaj samostan. Agrarni uživalci se tresejo za svoje parcele. Mar ni nobene pomoči? Kavarna in restavracija „OREL" na pepelnico v zgodnjih jutranjih u ra h po prijetnih pustnih zabavah kisla in golaževa juha. — Salva tor pivo. Vstopnice po Din 12.— za maškerado Sokola v Narodnem domu, ki bo drevi, dobite pri Putniku do 18. ure. Od 18. ure naprej pa pri večerni blagajn; v Narodnem domu. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za zgraditev sokolskega doma v Mariboru, pričakujemo, da bo sleherni S°ko| nocoj v Narodnem domu! Rfbarsko društvo v Mariboru vabi one, ki želijo dobiti ribolovna dovoljenja za postrvje potoke, da se javijo najkasneje do 9. marca pri društvenem blagajniku g. Greinerju, trgovcu, Gosposka ul. 2. V kraljestvu src! Drevi na pustni torek vsi na veliko sokolsko maškerado v Narodni dom. Veseli zaključek pred-pusta po pravilih »princa Karnevala«! Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrla žena strugarja državnih železnic v pok. Marija Kramaršič, stara 69 let. V Gajevi ulici 4^ je preminil 79Ietm zidar Anton Žel. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Kuharska (kulinarična) razstava združenja gostilniških podjetij v Mariboru UNIONSKA DVORANA 96s Od 12. do 15. marca 193?! Preko ograje na cementne stopnice. 121etni delavčev sin Franc Kranjc iz Ruš se je v šolski pavzi splazil na stopnjišč-00 ograjo in pri tem zgrmel v globino na cementne stopnice, kjer je obleža nezavesten in ves v krvi. Na pomoč poklicani domači zdravnik je ugotovil, da ima vdrto lobanjo, radi česar so ga morali nemudoma odpremiti v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ga ohranili pri življenju. SttideuMte V studenški Ljudski univerzi predava v četrtek 3. t. 111. s pričetkom ob 19. uri strokovni učitelj g. Šumljak o svojih vtisih s potovanja v London. Skioptične slike. Brez vstopnine. Očhteike novice Veličastna nacionalna manifestacija na Sladkem vrhu. V nedeljo 20. t. m. je imela CMD podružnica na Sladkem vrhu svoj redni občni zbor. Da je ves obmejni Sladki vrh z malimi izjemami v nacionalnem taboru, priča udeležba ma tem zboru. Do 50. zavednih domačinov je prišlo v šolo. Zbor je potekel v najlepši harmoniji. Navzočim je v navduševalnih in bodrilnih besedah orisal vso veliko delo, ki ga opravlja za obmejne kraje jima Kino Union. Na splošno željo podaljšamo do danes film »Junaštvo kapetana Kostalija«. Karl L. Diehl, Olga Čehova. Karin Hardt. fjotadMgtotofišfe Torek, ]. marca, ob 15. uri: »Nevesta iz Amerike« in drugi veseli prizori. — Pustna mladinska predstava. Ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Znižane cene. Sreda, 2. marca: Zaprto. Četrtek, 3. marca ob 20. uri: »Firma«. Premiera. Petek, 4. marca: Zaprto. Sobota, 5. marca ob 20. uri: »Trubadur«. Red B. Gostovanje Marice Brumeu-Lubejeve. V nedeljo 6. marca zvečer gostuje v eni svojih najuspelejšili vlog kot Hannerl v opereti »Pri treh mladenkah«, bivša dolgoletna in priljubljena članica mariborskega gledališča, gospa Marica Brumen-Lubejeva. 80letnica Viktorja Parme v mariborskem gledališču. Za SOletnico rojstva našega slovenskega skladatelja, častnega kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, Viktorja Parme se pripravlja v režiji Povheta k. g. in pod glasbenim vodstvom voj. kapelnika Jiranka Parmova opereta »Nečak«. Pustni večer z darili v gledališču. Opozarjamo na nocojšnjo predstavo ope-n-te »Noč v Kairu« z žrebanjem večeru primernih daril. Vsaka vstopnica ima pravico do žrebanja. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 4. marca ob 20. uri »Župančičev večer«. Znižane cene. Torek, 8. marca ob 20. uri »Skedenj«. Znižane cene. Dravograd je s preselitvijo sreskega načelstva mnogo pridobil. Stavba za novo načelstvo bo letos gotova. Sedaj je v Dravogradu vsak petek tržni dan. Omejitev hmeljskih nasadov. Hmeljarji so imeli predlansko in lansko leto ogromne izgube radi nizkih cen in neznatnega povpraševanja po hmelju. Radi tega nameravajo hmeljske nasade omejiti. Računajo, da je še lanskega pridelka v skladiščih. h fakje Radpme Ciril Metodarjl so zborovali. 21. t. m. so v tuk. ljudski šoli zborovali CM-to-darji obmejne podružnice Gornja Radgona. V lanskem letu je podružnica priredila na praznik blagovestnikov CM lepo uspelo kresovanje na grajskem griču. Dohodki so znašali 1934 Din, izdatki pa 1469 Din. Centrali je bilo nakazanih 1348 Din, nakazan pa bo tudi še prebitek ob koncu leta. Iz poročila tajnika g Burje je bilo razvidno, da je Centrala CMD v Ljubljani nakazala med letom znatne podpore tuk. ljudskim šolam, namreč Gornji Radgoni. Apačam in Sto-govcem. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom g. Samcem Francem. Kljub ponovnim pritožbam tuk. radijskih naročnikov niso doslej ničesar ukrenili za odpravo radijskih motenj. Odpravite torej vsaj to. kar se da! Hodeuti Tukajšnja sokolska četa je priredila 20. februarja t. I. popoldne v zdraviliški restavraciji g. Josipa Maršika izredno lepo uspelo akademijo, pri kateri so sodelovali vsi telovadni oddelki. Po petju pesmi sokolskih legij je uvodoma spregovoril zaslužni starosta br. Ignac Fabjan. ki je v svojem kratkem nagovoru orisal težko borbo čete za svoj obstanek. Lepo uspelo, prireditev je zaključila skupina domač'h oddelkov nod sliko prvega staroste br. Ni. Vel. Uralia Petra II., ovito v troboiko Zahvalne besede je spregovoril br starosta Fabian, ki se je ’ahko prepričal, da žanie njegovo požrtvovalno delo z agilnim br. načelnikom Kosiiem Josipom in s. načelnico Zofko I n/ar vse priznanje za dosežene uspehe. Le naprej brez miru! St. DANES VSI V KRALJESTVO SRC na MAŠKARADO V NARODNI DOM Danes v Grajski kletj vstopnine prost zabavni večer. Odprto do 2. ure zjutraj. Na pepelnično sredo slanikova pojedina. Ogled od 15.—16. ure. Pojedina slanikov, razne ribje specialitete v restavraciji Velike kavarne. Senzacionalni pustni spored. Umetniški klub. Četrtek 3. marca bo odborova seja Umetn. kluba v Mariboru točno ob 8. uri zvečer v Aljaževi sobi v hotelu Orel. Vsi klubovi člani so vabljeni! Poslovilni večer od »princa Karnevala« bo drevi v Narodnem d®mu. Materinski tečaj. V četrtek 3. marca predava g. P. Hočevarjeva: »Odnos matere do dozorevajočega otroka.« V soboto 5. marca predava g. dr. Schmid: , »Kako uplivajo starši na bodoči poklic j svojih otrok.« ! Za prireditev Glasbene matice »Raj m dili in so nekateri že sedaj izgubili od- bombice«, ki bo danes v Unionu, je oble-kazane parcele. Zemlja, kjer leži ban. ka poljubna. Koncert. V sredo dne 9. marca se vrši v kazinski dvorani letošnji samostojni koncert dr. Romana Klasinca. Na sporedu so Beethovnove 4 sonate. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. Vsi na pustni večer k Robinšaku (Špu-rej), Studenci. Kavarna »Rotovž« danes pustna zabava, podaljšana policijska ura, koncert! najstarejša in najbolj priljubljena nacionalno obrambna organizacija Ciril Metodova družba, naš stari, vendar pa še mladeniško čili borec in poznavalec naših obmejnih prilik g. Ivan Tomažič, sre-ski šol. nadz. v p. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ves stari odbor le prvo-namestništvo je prevzel g. Bohi Jožef, posestnik na Srobotju. Želimo požrtvovalni in agilni podružnici CMD na Slad- DANES PUSTNA ZABAVA Pri br. Renčlju na Pobrežja. Priredi SOKOL PORRL/.JL kem vrhu veliko uspehov pri nadaljnjer nesebičnem delu v blagor našemu ob mejnemu življu, narodu in državi! Jss Dtavske dotike Radi prekomasacije bodo v Dravski dolini 27. marca volitve obč. odborov na Rernšpiku, ter novoustanovljeni občini Kapli. Čudno se nam zdi, da niso razpisane volitve v občinah Vuzenica in Vuhred. Preteklo nedeljo ie šla učiteljica gdč. V®ra Pihlerjeva iz Vuhreda na smučarski izlet po Pohorju Pri tem je tako nesrečno padla da si je pretrgala vse kite na desni nog; Delegacija iz Marenberga se je vrnila iz Beograda. Delegaciji je bilo vse obljubljeno. tako da bomo v kratkem zidali šolo, gradili vodovod, dobili davčno upravo itd. Bomo videli!... Zadnje IdefOMtue vesti khusthnSge priznava: Gradec zbirališče za pohod na Dunai, kier na] bi strmoglavili vlado roto proti samostojnosti in neodvisnosti Avstrije. Radi tega je bila vlada primorana, da pošlje na ulico vojsko, da neizprosno brani neodvisnost Avstrije. povedala. Obenem je zabranila tudi »nemški dan« 6. marca v Linzu, ki je bil mišljen kot manifestacija za Hitlerja in Schuschnigga. V Linzu bi imel nastopiti tudi SeiB-Inquart. DUNAJ, 1. marca. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je sklical sinoči zbor zaupnikov domovinske fronte. Izjavil je, da je zvezna vlada odločena, da zatre vsak poskus spremembe režima ali notranjega reda. Vlada si želi poinirjenja z nacionalisti, vendar pa morajo opustiti vsako akcijo, ki bi lahko ogrožala samostojnost Avstrije. Zatem je zvezni kancelar orisal nekatere podrobnosti o graških dogodkih in ukrepih, ki jih je storila dunajska vlada v svrho zasigu-ranja reda in miru. Kancelar je omenil, da bi imel postati Gradec zbirališče za pohod na Dunaj, ki bi se naj izvršil koncentrično od vseh strani. Načrt narod-rah socialistov je bil, da vprizorijo na Dunaju velikanske demonstracije in da prisilijo vlado k odstopu. Šlo je za za- VLADA HOČE IZČISTITI PROFESORSKE IN UČITELJSKE ZBORE NA ŠTAJERSKEM. GRADEC, 1. marca. Vse srednje šote Štajerske so zaprte, nadalje graška univerza in montanistična visoka šola v Leobnu. Ta ukrep je sledil radi ugotovitve, da so slušatelji in profesorji pretežno narodno socialističnega mišljenja. Pred pričetkom pOuka hoče vlada izčistiti profesorsko in učiteljske zbore. Izgubljeni čas bodo skušal! pridobiti s skrajšanjem počitnic. Seiss lnquart se ni smel sestati s svojimi zaupniki! DUNAJ, 1. marca. Nontranji minister dr. SeiB-Inquart je hotel včeraj sklicati v Gradcu, zaupni sestanek narodnih so- cialistov v svojstvu zveznega voditelja narodno političnega referata. Vlada pa je ta sestanek notranjega ministra pre- Razno NAZNANILO! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela s 1. marcem vodstvo gostile Papež, Nasipna ul.. Pobrežje. Na zalogi bom imela vedno izvrstno vino kakor tudi prvovrstna jedila. Na pust velika zabava. Vabi in se pri-poroča Minka Debelak. 1157 NAJBOLJŠE VINO teči gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 1149 VABILO na izredni občni zbor Jugoslovanske hranilnice in posojilnice v Mariboru r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 15. marca 1938 ob 17. uri v restavracijskih prostorih hotela »No vi svet« v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 7, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Izpopolnitev uprave načelstva in nadzorstva pomit volitev. 3. Slučajnosti. Ce ni občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri. se bo vršil v smislu S 35 zad. pravil eno uro kasneje drug občni zbor, z istim dnevnim redoni, ki pa je sklepčen ne glede na število navzočih članov. Predsednik: Dr. Jurečko Ivan h r. 114S HALO! HALO! Danes koncert v gostilni na Aleksandrovi cesti 11, Krčevina. Točijo se prvovrstna štajerska vina, domače klobase in krofe, vse to dobite po najnižji ceni pri Žižeku. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 1146 ■■■■■■■■■■■■■■H NA PEPELNIČNO SREDO največja izbira morskih rib, pripravljena na vse mogoče načine po želji vseh sladokuscev. Vabi »Dalmacija«, Kapctanovič. Atelje. 1143 POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje kovino, litino, orodje, odpadke starega železa ter vse železne predmete kupuje in prodaja po najkulantneiših cenah Justin Gustinčič. Maribor, nasproti Narodnega doma. 933 Posest POSESTVO z gostilno in mesarijo na prometnem prostoru prodam takoj ali dam v najem. Bistrica pri Limbušu At. 5. 1154 Prodam Prodam za din 600.— »SINGER« ŠIVALNI STROJ Čeh. moška kaznilnica. 1158 VERANDO iz trdega lesa prodani za last uo ceno. Aleksandrova c. 101. Pobrežje, 1152 POHIŠTVO skoraj novo, takoj naprodaj. Vetrinjska 8. Štraus. 1145 KONJSKI GNOJ naprodaj. Ob jarku 6. 1166 Sobo odda Profesorska obiteli odda DIJAKU ALJ DIJAKINJI sobo takoj. Jože-Vošnjakova ul. 22-111. 1113 Stanovanje DELAVCA sprejmem na stanovanje. — Splavarska 7. 1162 SOBO N KUHINJO z vrtom oddam. Studenci. Sokolska 13. 1159 SOBO IN KUHINJO z vrtom oddam mi /ni in snaž ni stranki. Ogled po 7. uri zvečer. Nasi. v upravi. 1155 Službo dobi lščenr dobrega KONJARJA vojaščine prostega. Tičar. .lezdaTska 19. 1144 Službo iiie Šiviljska pomočnica pridna in poštena, išče mesto. Naslov v upravi lista. 1147 Zahvala. KONFLIKT MED FRANC. SENATOM IN SPODNJO ZBORNICO. PARIZ, 1. marca. Med senatom in spodnjo zbornico je izbruhnil težak konflikt, ker se senat brani sprejeti po spodnji zbornici že sprejeti delavski zakon. S tem je ustvarjena mučna situacija, ker poteka s 28. februarjem 7000 kolektivnih pOgodb. Doznava se, da bo Gada b0-daljšala kolektivno pogodbe za 14 dni, medtem pa bo že izbruhnila vladna kriza. 6 tein m OHCht Papigina bolezen v rodbini znanega filmskega zvezdnika Thimiga V družini znanega filmskega zvezdnika Hugo Thimiga je pred dnevi nenadno obolelo več članov družine za takozvano papigino boleznijo. Ta bolezen se je pojavila prvokrat v Evropi leta 1934 in je bila prenesena iz Južne Amerika. Bolezen so ugotovili ne samo na papigah, temveč tudi na nekaterih drugih pticah. V večjem obsegu se je pojavila najpreje v Nemčiji in šele kasneje v drugih deželah. Znake tega nevarnega in nalezljivega obolenja je težko ugotoviti, zlasti radi tega, ker so vsi znaki obolenja slični obolenju pljučnega vnetja. Razlika je samo v tem, da je tovrstno obolenje znatno nevarnejše nego katerakoli španska bolezen. Razen tega je bolezen izredno nalezljiva in se ljudje okužijo med seboj, ako pridejo v dotik s papigo, ki kašlja. Sicer je res, da je bacil te kužne bolezni že znan, vendar je zdravljenje po izbruhu bolezni precej otežkočeuo. V Thimigovi družini je obolelo 11 oseb in je oboleli zdravnik dr. Zitter medtem že podlegel. Zdravstveno stanje ostalih 10 bolnikov je zelo resno. Bolezen se je vselila v družino po neki papigi, ki so jo imeli v hiši in ki je v zadnjem času močno kašljala. Papigo so neprestano gladili in se je bolezen samo z dotikom bolne papige prenesla na vso družino. Takozvana papigina bolezen je ena izmed najnalezljivejših bolezni in zadostuje za okužbo samo dotik z obolelo osebo. Na Dunaju vlada radi tega bolezenskega pojava veliko razburjenje. Rajši trgovec ko deklamator Američan Kari Dodd bi bil strašno rad postal gledališki igralec. Ker so ga povsod odrivali, se je naučil dve izredno dolgi pesnitvi, kateri je deklamiral nepretrgoma 16 ur. Seve jih nikjer ni izde-klamiral. Pozneje je postal trgovec » je danes prav zadovoljen. Le enkrat na leto ga prime »firbec« in tedaj deklamira svojim sorodnikom obe pesnitvi, nakar jih bogato pogoste Kralj tihotapcev nikjer dobrodošel S tihotapljenjem alkoholnih ijač je znani ameriški »gangster« Kid Tiger prislužil nič manj ko 52 milijonov dolarjev. Ko so mu prišli na sled ter zaplenili njegovo mornarico — 29 ladij — je zbežal v Evropo in bival dalje časa tudi na Dunaju. A vse države mu prepovedujejo bivanje na svojem ozemlju, četudi prosi ne zgolj zase marveč tudi za ISIetno jetično dekle, za katerega ozdravljenje je pripravljeni žrtvovati vse svoje premoženje. Sedaj se namerava zateči v malo gorsko republiko Andoro v Pirenejih, ki je sama pravi raj tihotapcev. Drobne — poučne Prvi stroj za tkanje je izumil Edmund Cartvvight leta 1785. Prvo brzojavko po podmorskem kablu je odposlala angleška kraljica Viktorija 12. avgusta 1. 1858. Prvi neprobojni oklep je skušal napraviti inženir Atanazij' Janopol I. 1903. v Avstriji. Prvi pri-rodopisec je bil grški modrijan Theoprast, ki je opisal 500 raznih rastlin. Za vse iskrene dokaze sočutja, ki smo jih bili deležni ob prebridki izgubi naše tako tragično preminule MILKE GORUP izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopniku predsednika mestne občine g. Rodošku, g. Brandnerju za poslovilne besede, zboroma Glasbene Matice in raagistratnih uradnikov, mestni godbi, stanovskim tovarišem, darovalcem vencev in cvptja ter vsem, ki so tako številno spremili pokojnico na njeni zadnji poti. * Prejeli smo toliko sožalnih izjav, da se nam ni. mogoče vsem posamič zahvaliti, zato izrekamo vsem tem potom svojo iskreno zahvalo. V Mariboru, 28. februarja 1938. ^ Žalujoči ostali. I luby O nekaterih prav gotovo. Trije so prihajali prav pogosto k teti na obisk; vsaj trdili so, da prihajajo radi nje, če-•ravniso izgovorili niti besedice z njo in o se vedno veselili, kadar je odšla popoldne spat. Ampak končno jc bilo ven-nrle tega preveč. Pokradli so mi vse okavice in trakove, in konec pesmi je oi! ta. da so v enem tednu vsi trije zanosili mojo roko. In pri tem so se stepli. sreči je prišel takrat stari Besam in ne vzel na farmo Mangle. Ondi sem noznala Geoffreya«, je končala s toplim asmehom. Ako so oni dijaki povzročili, da ste se n rese hi na farmo Mangle, tedaj se jim na Oeoffrey zahvaliti več, kot bi jim mgel kdaj povrniti«, je dejala vojvodi-:a. »Obiskati me morate prav kmalu, »bi otrok. Stara žena 'sem in grem le Jkokedaj z doma, razen ako moj sin •ceno to želi. Pridite naslednji četrtek, naši stari hiši najdete gotovo marsi-aj, kar vam bo v veselje.« Ako se smem zabavati z vami, mi ni treba drugega veselja«, jc prijazno odgovorila Ruby. »Pridite torej prav zgodaj. Sedaj pa pojdite plesat z gospodom Darlingom. 2e nekaj časa me gleda tako jezno, kakor da bi me hotel pojesti. Ali je mlada deklica v rožnati obleki njegova sestra?« »Da, to je Doatic Darlingova, nevesta sira Nicholosa.« »Kaj za božjo voljo ste govorili s staro damo«, se je jezil Nelly Darling ves razdražen, ko je vodil Ruby v dvorano. »Trajalo je komaj dvajset minut.« »Kaj, dvajset minut? Biti mora resnično zanimivejše, kakor bi si mislil, kar vam je čas tako hitro potekel.« »Bila je izredno ljubezniva do mene in me je povabila, naj jo obiščem v četrtek.« »Potem ste si takoj na prvi pogled pridobili, njeno naklonjenost«, je vzkliknil Nelly. »Ob četrtkih sprejema namreč vojvodinja samo svoje izvoljence.« »Glejte, kako je zamišljen Nicholas«, je dejala Ruby, ko sta prenehala plesati. »Gotovo misli zopet na strašno pravdo«, je odvrnil dobri Nelly. »Pojdiva k njemu!« »Pustite, naj grem sama k njemu«, je hitro rekla Ruby. »Jaz vem bolje, kako je treba govoriti z njim. 12. Kmalu se je res Ruby posrečilo, da je prepodila mračni oblak s čela svojega svaka. Imel jo je zelo rad, njene sočutne besede so mu bile v tolažbo . . . Naenkrat pa se je zdrznil, ko jc zagledal pred seboj visokega, mladega moža; bil je Pavel Rodney. Avstralec sc je hladno naklonil, in sir Nicholas je odzdravil vljudno, toda prav tako mrzlo. »Upam, da me niste pozabili, gospa Rodneyeva. Ali bi hoteli plesati z menoj?« In njegove črne oči so se vprle v njo. »Ne, nisem vas pozabila«. Ruby je stopila korak nazaj in boječe pogledala Nicholasa. »Le pleši, ljuba Ruby«, je dejal hitro. Svaku na ljubo je položila svojo roko na Avstralčevo ramo. In trenutek pozneje sta se vrtela v dvorani mimo Geof-freya, ki ju jc videl. »Kaj pomeni to, Nicholas?« je vprašal Geoffrey svojega brata, ki je zopet ves mračen slonel ob steni. »Kako mor pozabiti Ruby na vse ozire in plesati tem človekom? Poleg si stal, pa nisi te ga zabranil?« »Pomiri se, ljubi moj«, je odgovor Nicholas s čudnim nasmehom. »Jaz ser vzpodbudil Ruby, naj pleše z njin Oprosti mi, bilo pa bi mi zelo neprijetne ako bi ljudje videli, da nisem vljude do človeka, ki upa, da mi pokaže vrat. Saj je prav možno, da se mu izpolni t upanje, zato pa je bolje, da Rubv pleš z njim. Naj vidijo ljudje, da se ga kiju temu ne bojimo.« »Ampak, bilo bi mi ljubše, da si nb izbral prav Ruby. Nočem, da pleše Rub: s tvojim sovražnikom«, je vztraja Geoffrey. »Saj ni moj sovražnik. Kakor vse ka že, je Pavel Rodney naš bratranec. Naš. odvetnika Parkins in Sloo sta dognala da so njegov krstni list in vse drugi listine v najlepšem redu. in razume se da ima vso pravico zahtevati, kar n' gre. On ima pač dovolj vzroka sovraži ‘ me, ne pa obratno . . .« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovoru] urednik MAK SO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.