Izhaja vmak Cotrtok
UREDNISTTO in UPRAVA:
Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. iekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v cotovlnt
NOVI LIST
Posamezna it. 25Ur
N -i n w C N 1 IM A: trimesečna lir 328 - polletna lir 800 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizion* in abb. postale I. Kr.
ŠT. 111
TRST, ČETRTEK 5. JULIJA 1956, GORICA
LET. V.
PO DELAVSKI VSTAJI V POZNANJU
Zahaj so se uprle množice na Poljshem?
Gospodarsko - socialni vzroki - Narodno in politično ozadje
Pretekli četrtek so v poljskem industrijskem središču Poznanju kovinarji tovarne Stalin stopili v stavko, kateri se je na mah priključilo vse prebivalstvo mesta in okolice. Kot bi trenil, so se ustavili tramvaji, avtobusi in železnice, trgovine so bile takoj zaprte in v vseh podjetjih so delavci in nameščenci prenehali z delom. Nepregledne množice so se usule na ulice in korakale v osrčje mesta, vzklikajoč:	»Hočemo	kruha,
hočemo svobodo! Rusi naj se umaknejo iz dežele! a
Na svojem pohodu so delavci prevračali tramvajske vozove ter dvigali z njihovo pomočjo na cestah barikade, na strehah hiš so se pojavile strojnice in izgredniki so- začeli naskakovati vladna poslopja v središču mesta. Napad je bil uperjen na sedež komunistične stranke, na radiio-poslajo, na sedež policije, na občino in zapore, iz katerih so osvobodili ujetnike. Najznačilnejše pri tem je, da je policija gledala na upornike s prekrižanimi rokami.
Tako je bila vlada prisiljena poklioati na pomoč vojsko. Ko so se prikazali na cestah oklopni oddelki in topovi, so se razvili med četami in prebivalstvom krvavi boji, ki so trajali tri dni in noči, preden se je vladi posrečilo zadušiti vstajo. Če bi ne bilo poseglo vmes vojaštvo in streljalo iz topov na izgrednike, bi bili uporniki danes gospodarji v Poznanju in drugih delih države.
Dogodki y Poznanju so se odigrali pred očmi številnih tujcev, ker je bil ravno tiste dni v mestu mednarodni velesejem, katerega so se udeležili tudi mnogi Angleži, Nemci, Švicarji, Danci in drugi inozemci. Ti so vzeli s seboj slike o pouličnih bitkah in jih objavili v časopisju.
Težki neredi so izbruhnili baje tudi v drugih središčih poljske republike, toda o njih nimamo natančnih in zanesljivih vesti.
DELO TUJIH IMPERIALISTIČNIH AGENTOV?
Vendar je že to, kar vemo o Poznanju in kar vlada sama priznava, zadostno, da spoznamo, kako težka gospodarska in politična kriza pretresa poljsko državo. Dogodki se dajo primerjati edino z vstajo v vzhodnem Berlinu 17. junija 1953, ko so delavske množice ravno tako napadale vladna poslopja ter so se komunisti obdržali na oblasti samo s pomočjo sovjetske vojske.
Vsakdo si postavlja danes vprašanje, kako je mogoče, da se v državah, ki bi morale biti po svojem bistvu »države delavcev in kmetov«, ravno delavci puntajo svojim vladam.
V nekaterih časnikih beremo, da je vstaja
agentov in domačih sovražnikov ljudstva«. Kdor hoče biti stvaren in pravičen, ne sme kar vnaprej odbiti misli, da pri organiziranju splošne stavke in upora v Poznanju niso imeli vmes svojih prstov tudi ljudje iz inozemstva. Toda s tem niso še nikakor pojasnjeni pravi vzroki ljudske vstaje v Poznanju.
Še nikdar y zgodovini se ni tujim agitatorjem posrečilo pognati ljudskih množic na ulice, da bi tam brez vzroka tvegale svoje življenje in brez smisla prelivale svojo kri. Že zdrava pamet in tudi marksizem nas uči, da velikia ljudska gibanja ne nastanejo sama od sebe, temveč da morajo imeti svoje vzroke v stvarnih pogojih družbenega življenja.
Beseda o »imperialističnih agentih« je zategadelj taktično geslo, ki ne more resnega človeka prepričati.
Kako naj si sicer razlagamo, da so francoski socialisti z letnega občnega zbor« v Lillu poslali poznanjskim delavcem »bratske pozdrave« in odobrili njihovo borbo »za zboljšanje življenjskih razmer in za zopetno pridobitev izgubljenih svoboščin?« Ta marksistična francoska stranka prav gotovo ni naredila tega, da podpre imperializem, zoper katerega se sama bori. Slične pozdrave so naslovile poznanjskim upornikom tudi delavske strokovne organizacije Združenih držav Amerike.
GOSPODARSKO OZADJE VSTAJE
Da so delavdki nemiri na Poljskem vznikli iz družbenih razmer, priznava v osta-
lem tudi komunistični poslanec in glavni tajnik Splošne italijanske delavske zveze (C. G. I. L.) Di Vittorio. »Če bi med delavskimi množicami ne bilo splošnega in globokega nezadovoljstva« — je rekel — »bi bili izzivači ostali kmalu in z lahkoto osamljeni«.
Vzroke nezadovoljstva je treba iskati po njegovem v samem gospodarskem ustroju poljske države. Socialistična družba — naglasa Di Vittorio — zahteva, da se vlagajo silne vsote v težko industrijo, kar ima za posledico, da se zanemarja proizvodnja dobrin za vsakdanje potrebe prebivalstva.
In v tem je treba dati Di Vittoriu prav. Pred tremi tedni je izdala poljska vlada zakon, po katerem se najnižja delavska mezda zviša od 500 na 600 zlotov, najsposobnejši delavci, ki delajo na akord in čez predpisane ure, zaslužijo pa mesečno do 2000 zlotov. Toda kaj vse to pomaga, če moraš plačati za par čevljev od 400 do 1000 zlotov in če te stane dobra obleka od 2 do 3 tisočake? Ne-izučen delavec zasluži torej mesečno komaj za par čevljev, visoko kvalificirani z vsemi nadurami komaj za eno obleko.
Najhujše pa je, da na Poljskem primanjkuje tudi vsakdanje hrane. Kmetje, katere je vlada silila v obdelovalne zadruge ali kolhoze, so zgubili veselje do dela. Zemlje, ki ni več njihova, temveč občinska ali državna, ne marajo obdelovati. Tako je nastalo v državi, ki je pridelovala prej ietno do 37 milijonov ton krompirja ter izvažala in pšenico, pomanjkanje.
rz, oves
Težnja po svobodi in neodvisnosti
Obiskovalci poznanjskega velesejma so videli, kako stoje že v ranih urah dolge vrste gospodinj pred trgovinami, da oskrbe svoje družine s potrebnimi živili. Ko se je to razvedelo po svetu, je ameriška vlada ponudila Poljski, da ji priskoči na pomoč s hrano. V Ameriki ne vedo kam s pridelki in plačujejo poljedelcem posebne nagrade, če krčijo orno zemljo in jo spreminjajo v gozdove, na Poljskem pa nimajo mestni prebivalci dovolj jesti. Tako stanje ne dela ravno časti varšavski vladi in komunističnega gospodarskega reda na Poljskem posebno privlačnega.
Povrhu primanjkujejo delavcem še stanovanja. Politika težke industrije je imela za posledico, da je država potrošila skoro ves denar za nove tovarne in rudnike, tako da ji je prav malo ostalo za zidavo delavskih stanovanj.
Kdo more delavcem, ki nimajo^ niti dovoli na Poljskem delo »tujih imperialističnih hrane in obleke in niti poštene strehe nad*
glavo, zameriti, da so se uprli?
Človek je lahko še tak komunist ter je lahko pripravljen za bodoči pravični družbeni red tudi marsikaj žrtvovati, toda prvo, kar zahteva, je, da živi on sam in njegova družina človeka dostojno življenje.
Ker varšavska vlada 11 let po vojni ni bila sposobna delavcem tega nuditi, so se vzdignili in okoli 300 ljudii je zavoljo tega zgubilo pretekli teden v Poznanju življenje.
K vsemu temu je treba še dodati,’ da se Poljaki ne čutijo na svoji zemlji svobodne in narodno neodvisne. Pred koncem zadnje vojne so zapadnjaki in Rusi Poljakom obljubili, da si bodo po vojni lahko izbrali vlado, kakor si jo sami želijo. Namesto tega se je zgodilo, da jim je Stalin vsilil vlado po svoji volji. Za vrhovnega poveljnika poljske vojske je dal imenovati sovjetskega maršala Rokosovskega, ki je še danes dejanski
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
PODMINISTER ZA JUŽNI TIROL
Italijanska javnost je še vedno zelo ©zlovoljen a, ker je avstrijska vlada imenovala prof. Gschnitzerjai za državnega tajnika, ki naj pazi, da bo rimska vlada spoštovala De Gasperi - Gruberjevo pogodbo o zaščiti nemške narodne manjšine.
To imenovanje — piše II Corriere della Sera — bo neizogibno poslabšalo odnošaje med obema državama. Laški veleposlanik na Dunaju se je že oglasil pri zunanjem ministru Figlu ter zahteval pojasnila.
Italijani so hudi iz dveh razlogov: najprej, da je za podministra bil izbran ravno Gschnitzer, ki je v parlamentu in drugod vedno najostreje napadal italijansko politiko na Južnem Tirolskem, in drugič zato, ker se Avstrija hoče baje vtikov ati v »notranje razmere Italije.«
Figi je odgovoril, da je bil Gsehnitzei imenovan po sporazumu vseh strank in da se sklep ne da spremeniti.
Dogovor De Gasperi - Gruber je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala tudi Avstrija, in zato ima Dunaj pravico zahtevati, da jo Italija pošteno izpolnjuje. S tem se Avstrija ne vtikuje še v notranje zadeve sosedne države.
Kar Avstrijce najbolj vznemirja, je načrtno priseljevanje tujcev na Južno Tirolsko, To politiko je začel Mussolini, nadaljeval jo je De Gasperi in za njim njegovi nasledniki.
K zaščiti narodnih manjšin — je izjavil v Insbrucku Gschnitzer — spada tudi, da jim država zagotovi pravico do lastne zemlje ali domačije. Premišljena kolonizacija Južnega Tirola je v nasprotju s čiiko in duhom De Gasperi-Gruberjeve pogodbe.
Načrtno naseljevanje slovenskih krajev na Tržaškem je tudi v navzkrižju z mednarodnim pravom, ker nasprotuje londonskemu sporazumu.
Povsod ista pesem!
POLOŽAJ SE ZAPLETA
Vladne stranke so, kot vemo, sklenile, da se njihovi somišljeniki pri voli.tvi županov in občinskih odborov ne smejo nikjer v državi osi o n iti niti na levico niti na desnico. Proti tem navodilom sta pa bila te dni izbrana z glasovi fašistov in monarhistov demo-krščanska župana v Genovi in Rimu.
Po izvolitvi se je v Rimu takoj vzdignil svetovalec Saragat in pozval župana Tupini-ja, naj odstopi. Tupini se je začetkoma branil, češ da ne more nikomur prepovedati, da zanj glasuje, a se je drugi dan vdal in odstopil. To je storil, ker je Saragat obenem ministrski podpredsednik ter bi lahko izzval krizo Segnijeve vlade. Dogodek vsekakor dokazuje, da so se Segniju začela majati tla pod nogami.
ADENAUER V RIMU
Zahodnonemški kancler Adenauer je prispel v nedeljo v Rim, da vrne obisk Segniju, ki je bil februarja z zunanjim ministrom Martinom v Bonnu.
Adenauer je razmotrival z italijanskimi državniki mednarodni položaj, govorili so o razorožitvi, o zedinjenju Nemčije, o najno-
vejših dogodkih v Rusiji in sličnem, a niso sprejeli nobenih sklepov.
Najzanimivejše je, da namerava Nemčija pomagati rimski vladi z denarjem in strokovnjaki pri gospodarskem razvoju zanemarjenih pokrajin južne Italije.
To Nemčiji ni težko, saj njena industrija še zmeraj močno napreduje in postaja ena najbogatejših v Evropi.
TITO POJDE NA KRF
Grški kralj in kraljica sta povabila maršala Tila in njegovo soprogo Ivanko, naj ju obiščeta na otoku Krfu in bosta teden dni njuna gosta.
Kralj je bržkone radoveden, kaj je Tito videl in zvedel v Rusiji, obenem bosta pa prav gotovo razpravljala o sporu med Grčije in Turčijo, iki je nastal zaradi Cipra in resno ograža dobre odnose med tremi balkanskimi zavezniki.
ŽELEZNE KLEŠČE
Ljudski vstaji v Poznanju z dne 28. junija slede sedaj stroge preiskave. Vlada je obkolila mesto z dvema oklopnima divizijama in zastražila vse izhode, da bi organizatorji nemirov in osebe, ki so se z orožjem vzdignile zoper državno obla)st, ne mogle uiti. Po cestah krožijo vojaške oglednice in hodijo v spremstvu policije od hiše do hiše iskat krivce.
Svetovno časopisje poroča, da so do danes vtaknili v ječo več kot 2000 oseb, ki pridejo vse pred sodišče.
VLOŽEN JE NOV PRIZIV
Zastopniki liste »Trieste ai Trieslni« — »Trst Tržačanom« so sestavili novo pritožbo, ker je bilo tržaškim neodvisnežem prepovedano se udeležiti volitev za mestni svet.
Pritožba je šla na novi občinski svet, ki bo moral po zakonu o njej sklepati najkasneje v 2 mesecih. Če bo priziv odbit, pojde pritožba na pokrajinski odbor in od tod v zadnji stopnji na Državni svet v Rimu.
Neodvisneži zahtevajo, naj se zadnje volitve za trž. občino razveljavijo, fkter so bile nezakonite, in razpišejo nove.
MED ANGLEŠKIMI DELAVCI
Velika Britanija danes sicer ne pozna brezposelnosti, nasprotno, primanjkujejo ji celo sposobne delovne sile. Napačno je pa misliti, da vsi delavci žive brez skrbi. Tako je sedaj nastal nevaren zastoj v industriji avtomobilov. Ker so se zvišale cene vozilom, so v prvi polovici tega leta prodali 45.000 avtomobilov manj kot lani v istem razdobju. Največja tovarna British Motor Corporation je zato odslovila ta teden od 55.000 delavcev 6000. Ostali delajo le 4 dni v tednu.
OSEMINTRIDESETKRATNI DOKTOR
Kdo je to? Toliko učenih naslovov nosi predsednik Združenih držav Eisenhower. Tik pred njegovo zadnjo boleznijo mu je podelila osemintrideseti častni doktorat univerza Baylor v Texasu. Bivši general ni seveda zavoljo tega nič bolj učen, kot je bil prej.
SMRT V ZRAKU
V soboto se je pripetila v pokrajini Arizoni na zapadu Združenih držav ena največjih nesreč, odkar je človeštvo izumilo letalstvo. Dva potniška zrakoplova sta se dvignila iz Los Angelesa proti Njujorku ter zašla nad globoko gorsko sotesko Velikim Kanjonom v strahovito nevihto. Trčila sta drug ob drugega in strmoglavila v prepad. Letali sla se zdrobili na kose in vseh 128 potnikov jo zgorelo v plamenih nafte.
Ko so se reševalni helikopterji spustili v sotesko, so bila vsa truplai zoglenela in oseb ni bilo več mogoče prepoznati. Vsakega mrtveca so spravili v vrečo iz gume ter ga odpeljali.
Sorodniki bodo iz kakih podrobnosti, kakor so n. pr. zlati zobovi, morda vendar spoznali svojce.
NA GRAMOFONSKO PLOŠČO
Amerikanci si zares marsikatero zmislijo. Tako je neka porodnišnica v Los Angelesu začela pred kratkim snemati na gramofon prvo vekanje in vreščanje novorojenčkov ter poklninjati vsaki porodnici brezplačno po eno ploščo. Lep spomin tudi za otroka, ki bo lahko v sivolasi starosti prisostvoval lastnemu porodu.
NEKOLIKO POZNO SE JE OGLASIL
Delavec Anton Pasini iz Roviga se je po prvi svetovni vojni oženil z Amelijo Gaspa-retto, a ko je izgubil službo, je šel za kruhom v Argentino. Nenadoma so njegova pisma izostala in čez več let so ga proglasili za mrtvega, žena se je pa drugič poročila z nekim doktorjem iz Milana.
Te dni je pa prispelo na domačo občino Pasinijevo pismo, v katerem prosi za krstni list in želi vedeti, 'kaj je z ženo. Odgovorili so mu, da je uradno že 30 let mrtev. Moža, ki je medtem obogatel, bodo 3. avgusta proglasili za živega. Kako se bosta z ženo pogovorila, je seveda drugo vprašanje. Zakaj se ni Pasini 30 let oglasil?
VSEGA SITI POKVARJENCI
Rimska policija je prišla na sled veliki družbi prodajalčev mamil, zlasti kokaina. Stvar je dvignila veliko prahu, ker so v čednem društvu, ki si je preganjalo' čas z uživanjem mamil, zajeli tudi razne prince, grofe, barone, bogate tovarnarje in znane igralke.
Reveži žive v pomanjkanju, vsega siti bogataši se pa za zabavo zastrupljajo s kokainom.
LOV NA SREČO
Sedem let je že prešlo, odkar so se ljudje v Italiji navadili, da ob sobotah stavijo na nogometne tekme. V tem času so si srečni zmagovalci razdelili 65 milijard lir. Letos so se pa mnogi talko imenovanega »totocal-cia« naveličali in zato je družba spravila v blagajno 3 milijarde in 500 milijonov manj kot lani. Gre za velikanske vsote, od katerih imata lepe dobičke podjetje in — država. To je neka vrsta prostovoljnega davka. Da bi se dohodki zopet zvišali', mislijo leto« igro preurediti.
STOLETNICA CIGARETE
15. junija 1856 so na Škotskem odprli prvo tovarno cigaret na svetu. En delavec jih je zvil štiri v eni minuti. Prve cigarete so bile dvakrat debelejše in za polovico krajše od sedanjih. Imele so ustnik iz češnjevega lesa. Dandanašnji moderni stroji izdelajo v eni. minuti 1600 cigaret.
Zakaj so se uprle množice na Poljskem?
(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodar dežele ter je s silo zatrl tudi zad-njo' delavsko vstajo v Poznanju.
Isto, kar je Stalin nameraval storiti, v Jugoslaviji, a tu naletel na odločen in uspešen odpor Tita in njegovih sodelavcev. Kdo ^e sme čuditi, če čutijo Poljaki enako težnjo po svobodi in neodvisnosti kot Jugoslovani?
Poljaki so zelo ponosen, zaveden in bojevit narod. Tujo nadvlado težko prenašajo. V 'borbi za neodvisnost so imeli v zgodovini •ipravtka z dvema nasprotnikoma:	z Nemci
na zapadu in z ruskimi nacionalisti na vzhodu. Ta nasprotnika' sta v 18. in 19. stoletju uničila poljsko državo ter si med seboj razdelila njene zemlje.
Ko je v Rusiji prišel na oblast Stalin, je tudi v razmerju do Poljakov postal pravi naslednik ruskih carjev. S Hitlerjem je podpisali pogodbo, po kateri so si Nemci in Rusi spet razdelili Poljsko. Povrhu je dal postreliti v Katynu na tisoče nedolžnih poljskih častnikov, talko da bi se poljska vojska in država nikoli ne mogli več vzdigniti k novemu življenju.
Njegovi načrti se sicer niso povsem uresničili, kajti po zadnji vojni je bila poljska država obnovljena, toda uspelo mu je vendarle, da je ponosno deželo podvrgel Kremlju in svoji volji.
Dr. Josip Agneletto je k našemu uvodniku z dne 21. junija poslal popravek, ki bi ga v tej obliki po zakonu ne bili dolžni priobčiti.
Ker pa priznavamo tudi g. doktorju pravico, da se brani, kakor zna in more, prinašamo kljub temu njegov dobesedni zagovor:
1. Ni res, da sem jaz za župana' Bartoli j d večkrat v mestnem svetu glasoval, pač pa je res, dai nisem nikoli za, BartoHja glasoval; če sem za predloge gospodarskega značaja glasoval, ki jih je predlagal občinski odbor večinskih strank, sem to storil, ker so bili ti predlogi v korist tržaškega mesta in tržaškega prebivalstva brez razlikovanja narodnosti in strank.
2. Ni res, da trdi »Difesa Adriatica«, da voditelji Slovenske Demokratske zveze, katere predsednik sem, in Slov. Katoliške skupnosti politično sodelujejo s strankami in ljudmi kol je »Democrazia Cristiana« in da jih podpiramo'; pač pa očita demokristjanom samo to, da pri volitvah niso napadali demokratskih Slovencev. To je naravno, ker ni Slovenska lista nikjer lovila italijanskih glasov.
3. Ni res, da trdi »Difesa Adriatica«, da smo uživali med volilno borbo prednost nenapadanja zato ker bi bili z demokristjani politično sodelovali in jih podpirali, ampak je res, da je člankar »Novega Lista« samovoljno postavil trditev o sodelovanju in podpiranje demofcristjanov.
4. Ni res, da »Difesa Adriatica« resno svetuje »Bartoiiju«, da naj pokliče na pomen1 dr. Agneletta za sestavo občinskega odbora, da ne pride na občino komisar; ampak nasprotno je res, da »Difesa Adriatica« kot skrajno nacionalističen list očita demokri-
Ta Stalinova krivica doslej ni bila še popravljena in tu je treba tudi iskati vzroka, zakaj se je prebivalstvo Poznanja tako eno-dušno uprlo varšavski vladi, še vedno podvrženi Moskvi.
Če pomislimo, da šteje Poljska 25 milijonov kulturno- prebujenih in naprednih ljudi, si je težlkio misliti,, da bi to moglo večno trajati. V dobi, ko se celo kolonialna plemena Azije in Afrike zapovrstjo osvobajajo, je tako stanje v Evropi protinaravno in zategadelj nevzdržno.
NOVICE m
»POLICIJSKI OPOMIN«
Ustavno sodišče v Rimu je te dni ugotovilo, da je tako imenovani policijski opomin, ki je kljub padcu fašizma — po besedilu zalkona o javni varnosti — še zmerom v veljavi, v navzkrižju z ustavo republike in zato protipostaven.
V časih fašistovske diktature je oseba, ki jo je zadel tak »opomin«, morala biti ob sončnem zatonu doma in ni smela pred zoro zapustiti hiše, policisti so smeli ponoči trkali na vrata in okna, da se prepričajo, ali je res doma, in tako dalje. Naši »opominjeni«
stjanom, da so naklonjeni' Slovencem in jih zasmehljivo zbada, češ, ker so odklonili sodelovanje z misini in monarhisti, pa naj se obrnejo na »demoslave« za pomoč.
S spoštovanjem Dr. Josip Agneletto.
Zgornje pismo z vsemi slovničnimi napakami smo prav radi priobčili, ker izhaja iz njega neizpodbitno tole:
1. G. doktor trdi, da ni nikoli glasoval za Bartolija, pač pa za razne predloge Bartoli-jevega občinskega odbora, o katerem vsu naša javnost ve, da vodi na Tržaškem izrazito protislovensko politiko. Za to priznanje, se dr. Agnelettu zahvaljujemo. Drugega tudi Novi list ni hotel ugotoviti.
2. Kar se pa tiče pisanja Difese Adriatice, je najbolj pametno, da predložimo slovenski javnosti dobesedno izjavo lista, ki se glasi:
v Resnica je, da se je neka italijanska stranka v Trstu (mišljena je Kršč. demo-
duhovniki niso smeli ponoči nesti umirajočim poslednje popotnice.
In takih »opominov« niso izrekala redna sodišča, temveč prefektura, to se pravi fašistična policija, ne da bi imel obtoženec pravico se braniti. Ko se naši ljudje na to spomnijo, jim še danes zavre kri od ogorčenja. Da je zloglasni »policijski opomin« bil do danes v veljavi, je prava sramota za demokratično italijansko republiko. Ustavnemu sodišču gre vsa hvala, da ga je zavrglo in obsodilo.
ZELO SO PREDRZNI
V nedeljo je imelo okrog tisoč bivših bojevnikov propadle Mussolinijeve Socialne republike zborovanje v tržaški kino dvorani Arcobaleno.
Tu so iztegovali v zrak roke, peli fašistov-ske pesmi, poveličevali Mussolinija in branili Hitlerja ter napovedali, da hočejo spet priti na oblast.
Po obstoječih zalkomih je sleherna fašistična propaganda strogo prepovedana in kazniva, vendar so se zborovalci za to prav malo brigali. In res se jim ni nič zgodilo. Prisotni komisar tržaške kvesture jih je le dvakrat prekinil, to je bilo vse.
Namesto, da bi za svoja nešteta nasilja dajali odgovor, si upajo še izzivati preb ir v alstvo.
Naši Škedenjei sede medtem v ječi.
kracija ur.) zagnala zoper vse narodne in tuje politične skupine ter naredila eno samo izjemo, in to v korist Slov. dem. zveze.«
vPreden se zateče h komisarju, naj vsaj premisli, ali bi ji ne bilo mogoče sestaviti odbora s podporo Agneletta. Če so slovenski demokrati uživali med volilno borbo prednost pred monarhisti in misini, sedaj nič ne brani, da bi isto prednost uživali tudi zanaprej.«
Besede lista so jasne in ne dopuščajo niti najrahlejšega dvoma: Slov. dem. zveza in z njo na isti listi združena Slov. kat. skupnost sta bili med volitvami benjaminčka vladajoče stranke. Gospodje so uživali prednost pred vsemi italijanskimi političnimi skupi-numi! Zato naj Agneletto sedaj pomag.i sestaviti mestni odbor.
Torej natančno tako, kakor je pisal Novi list, ki ni prav nič zavijal dejstev, temveč pisal golo resnico.
Gospodu Agnelettu se za popravek še en• krat zahvaljujemo.
Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIHRANITI! DENAR!
Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO N A ) N 1 Ž J I H CENAH.	Oftličlf C
Magazin angleškega blaga
SKLADIŠČE:	^ Ill(II/‘flttfff* Ilitjit>bl	j
vAMAAAAA\AAAAV\AAAaaaAAAAAAAA/VAAAAAAAA/AAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
Trst - Ul. S. NlCOlČ 22	Obračajte se na nas osebno ali pismeno.
Telefon štev. 31-138	Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust.
Popravek, ki ne prepričuje
NOVA MAŠA PRI SV. IVANU
Preteklo nedeljo je bila v svetoivanski cev-kvi izredno velilka slovesnost. Ta dan je prvič stopil pred oltar ter pel novo mašo naš rojak g. Viljem Žerjal, ki sedaj končuje bogoslovne nauke na vseučilišču Gcrmanicum v Kirnu. V rojstno mesto je novomašnik prispel v soboto zvečer. Pred cerkvenimi vrati ga je čakala številna množica, da bi prejela njegov slovesni blagoslov. V dveh vrstah sn pri vliodu stale belo oblečene deklice, od katerih ga je ena z zbranimi besedami lepo nagovorila ter mu izročila šopelk cvetic.
Naslednji dan se je iz rojstne hiše razvil veličasten sprevod do cerkve, kjer se je ob
10.	uri začela slovesna peta maša. Za to priliko je pomnoženi svetoivanski cerkveni pevski zbor izvajal pod vodstvom znanega tržaškega skladatelja Ubalda Vrahca Perosijevo latinsko mašo,'vmes pa so pevci peli priložnostne slovenske nabožne pesmi. Svetoivan-čani, ki so ta dan napolnili cerkev do zadnjega kotička, niso že dolgo slišali tako lepega in mojstrsko izvajanega petja, kar je nedvomno povzdignilo slovesnost.
Priložnostni govor je imel goriški duhovnik dr. F. Močnik. Po maši je g. Žerjal podelil vernikom svoj blagoslov.
V znani svetoivanski restavraciji, katere lastnik je g. Suban, so novomašnikovi sorodniki in povabljenci imeli svečano kosilo, ki je poteklo v najlepšem razpoloženju.
Po starem slovenskem običaju je že tri dni pred praznikom bilo pri nas lepo pritrkavanje in fantje so pred novomašniJkovim domom ter pred vhodom v Subanovo restavracijo postavili krasna slavoloka. Prav tako je bil lepo okrašen tudi cerkveni vhod in j»> nad vrati stal pozdravni napis novomašniku v slovenščini.
G. Viljemu Žerjalu, ki si je izbral tako vzvišen in za današnje čase izredno težak ter odgovoren poklic, želimo mnogo uspeha in božjega blagoslova v njegovem bodočem delovanju. Prepričani smo, da ga bo naše ljudstvo, Iki je v tako lepem številu prisostvovalo njegovi prvi daritvi, podpiralo ter mu pomagalo tudi v bodočnosti.
Številnim čestitkam in voščilom, ki jih je g. novomašnik te dni prejel, se iz vsega srca pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
ZGONIK
V soboto zvečer je bila na županstvu v Zgoniku prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Sejo je otvoril bivši župan Obad, ki je v kratkem govoru opozoril nove svetovalce na nekatera doslej nerešena gospodarska vprašanja, Ikaterim bi moral po njegovem nov občinski svet takoj posvetili največjo pozornost. G. Obad je na koncu želel novim upraviteljem obilo uspeha pri njihovem delu. Predsedstvo je nato prevzel svetovalec Albin Hrovatin ter predlagal, naj svetovalci potrde posamezne mandate, potem ko so bili ugotovili, da so volitve potekle po zakonskih predpisih. Nato so sledile volitve novega župana. Že pri prvem glasovanju je bil izvoljen g. Alojz Pirc, ki je dobil 12 glasov, medtem ko so trije svetovalci oddali prazne glasovnice. Pri naslednjem glasovanju sta bila v upravni odbor izvoljena svetovalca Vladimir Cibic ter Stanislav Mi-
lič. Njuna namestnika sta postala gg. Karel Grilanc in Albin Hrovatin.
Novi župan se je najprej zahvalil za izkazano mu zaupanje ter obljubil, da bo nova uprava naredila vse, kar je v njeni moči, za gospodarski in kulturni razvoj zgoniške občine.
G. Alojz Pirc je doma iz Saleža ter je že županoval od 1. 1949 do 1952, ko je bil izvoljen z glasovi Vidalijeve komunistične stranke. —
NABREŽINA
Konec preteklega tedna so vsi novoizvoljeni občinski svetovalci prejeli po sodnem uradniku prepis priziva, ki so ga štirje volivci iz naše občine vložili na novi občinski svet. Podpisniki trde, da so se na dveh volilnih sedežih v Nabrežini dogodile pri štetju glasovnic nezakonitosti in zato zahtevajo od novega občinskega sveta, naj uvede preiskavo ter popravi morebitne nerednosti. Iz priziva je razvidno, da je vsa zadeva uperjena proti izvolitvi nekaterih svetovalcev z italijanske manjšinske liste, češ da so pri štetju glasovnic bili nekaterim kandidatom nezakonito dodeljeni glasovi, kar naj bi bilo odločilno vplivalo1 na izvolitev posameznih kandidatov.
Kakor smo že poročali, bo prva seja novega občinskega sveta v soboto, 7. t. m. Svetovalci bodo po zakonu morali razpravljati najprej o- tej zadevi in izreči svojo sodbo ter šele nato preiti na volitve župana in novega upravnega odbora. Razume se, da vlada pri nas precejšnje pričakovanje, k alk o bo občinski svet rešil to zadevo, kajti če se izkaže, da imajo podpisniki priziva prav, bodo po vsej verjetnosti prišli v občinski svet novi italijanski svetovalci. Vse kaže, da ima la zadeva politično ozadje, ker določeni politični skupini ni po godu, da so bili izvoljeni v občinski svet trije socialni demokrati in noben demokristjan, čeprav so kandidirali na skupni nacionalistični listi.
Demokristjani, ki so najmočnejša politična italijanska stranka v občini, se strahovito jezijo na socialne demokrate in jim očitajo izdajstvo, češ da so glasovali le za svoje kandidate in ne za vso listo, kakor so se bili zmenili. In res imajo socialni demokrati tri svetovalce, demokristjani pa nobenega.
DOLINA
Precejšnje število Občinarjev je v četrtek preteklega tedna prisostvovalo prvi seji novega občinskega sveta. Od 20 na novo izvoljenih svetovalcev jih je bilo ta dan prisotnih 18. Sejo je otvoril bivši župan Dušan Lovri-ha, ki je ugotovil, da so volitve potekle, (kakor predpisuje zakon, ter predlagal, naj se potrdi izvolitev posameznih svetovalcev, kar so občinski možje soglasno sprejeli.
Preden so prešii na inislednjo točko dnevnega reda, to je na izvolitev novega župana, je nastala daljša razprava, katere so se udeležili razni svetovalci. Predstavnik manjšine g. Kosmač je izjavil, da bo oddal svoj glas neodvisnemu svetovalcu g. Bogdanu Berdonu, češ da je ta iz mnogih razlogov najbolj primeren, da zasede težko in odgovorno mesto dolinskega župana. Ker se je pa večina svetovalcev občinske enotne liste že vnaprej sporazumela za Dušana Lovriha, so tudi ostali
svetovalci privolili v to rešitev in s tem ohranili enotnost liste. Tako je bil s 15 glasovi izvoljen za župana g. Dušan Lovriha, ki mu je talko že tretjič zaporedoma bilo zaupano vodstvo dolinske občinske uprave. Svetovalec Berdon je dobil dva glasa, medtem ko je ena glasovnica bila prazna.
Pri naslednjem glasovamju SO' bili izvoljeni v upravni odbor gg. Urh Hrvat (NSZ), Miran Kuret (neodvisen), Josip Sancin (N. S. Z.) in Just Žuljan (K. P.).
Župan Lovriha se je svetovalcem zahvalil za zaupanje ter izjavil, da bosta nov občinski odbor in občinski svet posvetila vse sile za dobrobit vseh občinarjev. Vso pozornost pa bosta obrnila ne samo na gospodarslka in upravna vprašanja, temveč tudi na usodo naše manjšine.
SLOV. TABOR NA REPENTABRU
Preteklo nedeljo je bil na Repentabru
5.	slovenski tabor, ki se ga je udeležila množica ljudi s Tržaškega, Gorišlkega in Koroškega.
Kulturni del sporeda je obsegal glasbene, dramske in recitacijske točke. Najprej je nastopil mešani pevski zbor SKPD iz Gorice, kije zapel Švabovo Kanglico in Vodopivčevo Belokranjsko balado. Isti zbor je kasneje nastopil še enkrat. Zapel je nekaj priljubljenih pesmi iz Foisterjeve opere Gorenjski slavček. Goriški zbor je potrdil sloves, da spada med najboljše na Primorskem.
Glavno točko sporeda —- Svatbo Mikilove Zale — so izvajali Korošci. Slišali smo lepo in prijetno' petje številnega zbora, ki ga je vodil Matevž Negele, vendar pa smo pričakovali, da bomo gledali tudi prelepo Zalino zgodbo, ki je pa ni bilo.
Namesto odsotnega baritonista Marijana Koaa je nastopil »Toni iz Roža«. Občuteno je zapel »Nate mislim« in. »Sirota jaz okrog blodim«. Njegov glas je mehalk, in prijeten, njegov nastop prikupen. Občinstvo ga je nagradilo z navdušenim ploskanjem. To je bila najlepša točka prireditve.
Člani Slovenskega odrai iz Trsta so izvajali dve točki:	Vasovanje	na Krasu, folkloren
prizor s kraške vasi, ki ga je napisal S. Rebec, ter Tržaiško legendo, delo Mihaela Jerasa. Zadnja igra prikazuje življenje tržaškega mučenca sv. Justa. Igri je režiral prof. Peterlin. Kot igralca sta se odlikovala zlasti Gregor Pertot in Livij Valenčič.
Med posameznimi točkami so recitirali svoje pesmi Evelina Umek, Milka Hartman, Ljubka Šorli, Ferrucio Jakomin, Vijolica Fonda1 in Valentin Polenšek.
V zvezi s sporedom bi pripomnili, da bi ga prireditelji morali skrbneje izbrali. Morali bi ga skrajšati ter vsaj vključiti Ikako umetniško močnejše dramsko delo. Paziti bi morali tudi na tehnično1 stran prireditve: kol običajno tudi tokrat ni deloval mikrofon.
OBVESTILO
Sindikat slovenske šole obvešča svoje člane, da bo tajništvo med počitnicami odprto vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
»VISTA«
TRST - Via CARDUCCI 15 - Telefon 29-63» Bogata izbira naočnikov, (fa'J:ionledov, toplomerov in fotografskega materiala
žloijihi	is (j (•'tihiti*
SMRT ZAVEDNE SLOVENKE
Po daljši bolezni je v nedeljo umrla v go-riški bolnici 74-letna gospa Pavla Cej. Bila je iz znane narodno zavedne Cejeve družine na Placuti. Pokojnica je bila soproga znanega goriškega pisatelja Da.mira Feigla. Kako zelo je bila spoštovana med goriškimi Slovenci, je izpričala tudi udeležba znancev in prijateljev pri pogrebu.
Plemeniti pokojnici, ki je svoje dolgo trpljenje junaško in spokornega duha prenašala, naj sveti večna luč. Možu in drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Na seji pokrajinskega upravnega odboru so pretekli četrtek odborniki najprej odobrili pogodbo z llenzom Pensom. Ta je vzel v najem znani lokal »Lanterna d’oro« na goriškem gradu, ki je začel poslovati že v nedeljo.
Odbor je nato odobril nekatera dela v palači Attems na Kornu^iki so potrebna zaradi skorajšnje razstave o življenju našega mesta v XVIII. stoletju. Končno je odbor pripravil še dnevni red za sejo pokrajinskega sveta, ki je bila v soboto popoldne.
Svetovalci so najprej odobrili obvezno zavarovanje 15 sester, uslužbenih v umobolnici. Odobrili so nadalje izdatek 17 milijonov lir za zgradnjo poslopja uslužbencem goriškp pokrajine.
Dolgo so nato razpravljali, ali naj pokrajina prevzame vso upravo sirotišča »Duca d’Aosta« v Gradiški. Škofija je namreč poslala predsedniku dr. Cuilotu pismo, v katerem trdi, da bi se v tem primeru odrekla vsemu, razen pravici, da sme predlagati trojico oseb za mesto ravnatelja zavoda, ki bi ga nato imenovala pokrajina. Prav ob tej točki se je vnela živahna razprava. Predlogu škofije je živo ugovarjal komunist Po-letlo. Končno pa je 15 svetovalcev glasovalo za predlog, le 4 so bili proti. Nekaj prerekanja je bilo spočetka med svetovalci tudi glede podpore, ki naj jo da pokrajina za zgradnjo zvonika, pri glavni cerkvi v Tržiču, ki je bil porušen v prvi svetovni vojni. Končno je deželni svet soglasno odobril v ta namen en milijon lir.
IZ PEVME
Ustanova treh Benečij je v zadnjih dneh požela pšenico na obsoškem zemljišču. Občudovali smo velike sklade žita, toda STce se nam je stiskalo, ko smo se spomnili, kako so bili nasilno in krivično izgnani domačini s pevmskega polja, ki so ga dolga desetletja s tako ljubeznijo in vnemo obdelovali. Vne-bovpijoče krivice ne bomo mogli nikoli pozabiti in preboleti. Isto velja tudi za Oslavce in Štmaverce ter vse bivše najemnike. Premnogi smo postali zaradi nasilnega, čeprav postavnega izgona, prave sirote brez koščka zemlje in zrna žita. V Novem listu vedno či-tamo, kako skušajo vsa kmetijska oblaslva z najrazličnejšimi sredstvi, tekmami, nagradami, razstavami, razprodajo sadik in semen podpreti in dvigniti male kmetovalce. Kako naj si razložimo, da ravnajo v Gorici popolnoma drugače? Oblastva trpijo in podpirajo proletarizneijo kmeta s pomočjo zastarele fu-
šistovske ustanove. Prepričani smo, da mora vse, kar je zastarelo in kar je proti sodobnemu socialnemu čustvovanju, prej ali slej propasti. Da pritiče zemlja kmetu, ki jo obdeluje, je eno izmed najbolj utemeljenih socialnih načel sodobnosti. Zato bi moralo ministrstvo za kmetijstvo poskrbeti, da se na obsošlkem bregu, ki ga danes upravljajo uradniki in ne kmetovalci, izvede čimprej agrarna reforma. Prepričani smo, da bi Ustanova treh Benečij, ki jo je Mussolini pozval v življenje iz nam in poštenim Italijanom dobro znaniih razlogov, že davno izginila, če bi ne bili v ozadju politični razlogi.
Ustanova prav gotovo ne bo imela dolgega življenja. Mi bomo borbo za agrarno reformo do kraja nadaljevali.
OSLAVJE
Avtobus št. 8 vozi od 4. t. m. dalje na progi Gorica—Pevma—OsJavje po naslednjem redu: Ob delavnikih je odhod s kolodvora ob 7., 8., 10*., 12.40, 14.20 in 20. uri. — Odhod z Oslavja pa je ob 7.30, 8.30*, 10.30*. 13.25, 14.50 im 20.30.
Ob nedeljah in praznikih odhod:	ob
14.15*, 16.30, 17.30*, 19.10 in 20*. uri. — Odhod z Oslavja: ob 14.30, 16*., 17., 18.30*, 19.40 in 20.30 uri.
Zvezdica pomeni, da vozi št. 8 do Gornjega Oslavja.
IZ PODGORE
Naše delavstvo se je precej pomirilo, ker je vsaj uspelo v borbi za izboljšamje delovnih pogojev. Ravnateljstvo predilnice je poleg vsega, o čemer smo zadnjič poročali, tudi obljubilo,* da bo dalo delavcem blago za eno delovno obleko in za eno srajco. Prepričani smo, da bo sindikalno vodstvo prej ali slej uspelo tudi v drugih upravičenih zahtevah.
Pred nekaj dnevi je gradbeno podjetje Tacchino prevzelo na javni dražbi tlakova nje ulice sv. Justa. Županstvo je predvidevalo 1 milijon in pol lir stroškov, toda podjetje je dela prevzelo za okoli 120 tisoč lir manj.
ŠTANDRES
Ob veliki udeležbi ljubiteljev nogometu se je predpreteklo nedeljo odigrala živahna tekma med šempeterskimi nogometaši u Slovenije in štandreško Juventino. Zmagali so šempeterei (3:0), čeprav so se borili na tujem igrišču.
Govori se, da bo neko podjetje iz Milana /gradilo ob Tabajevi ulici novo tovarno za izdelovanje motorjev.^ Ta govorica se nam zdi malo verjetna, toda če se zares uresniči, naj se v tovarni zaposlijo v prvi vrsti brezposelni domačini.
IZ DORERDORA
Pri nas jo bilo v nedeljo, 24. t. m., prvo volilno zborovanje. Na glavnem trgu sta dopoldne govorila deželna tajnika komunistov in socialistov. Povedala nista pravzaprav nič novega, pač pa le poudarjala potrebo po raznih javnih delih, ki smo jih bili mi že obravnavali v Novem listu, ji. pr. o vodovodu, o organizaciji pobiranja mleka, pogozdovanju in podobnem. Na zborovanju so govorili le v italijanščini. Doberdobci smo mnenja, da je treba postaviti na celo občinske upra-
ve domačine, ki zaslužijo zaupanje občanov. Med njimi prednjači prav gotovo naš dosedanji župan, ki je pameten in napreden gospodar ter zelo vnet za pravi kulturni napredek občine.
Prefektura je pred kratkim odobrila sklep občinske uprave o izdatkih za telefonsko in brzojavno službo.
IZ DOLA
V torek preteklega tedna se je pri delu ponesrečil naš domačin 19-letni Albert Žu-žič iz Ferletov. Vozil je traktor po precej ozki poljski poti. Z enim kolesom je zdrknil s poti tako, da se je traktor prevrnil. Fant je padel z vozila in obtičal z nogami pod strojem.
Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnico v ulici Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili težke poškodbe na obeh nogah.
Mlademu delavcu vsi vaščani želimo, da bi čimprej popolnoma ozdravel.
SOVODNJE
Prefektura je na zadnji seji odobrila otvoritev delovišča za popravo občinskih cest ter čiščenje občinskih prekopov.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je letos določilo, da mora goriška dežela prispevati v obvezni sklad 60 tisoč stotov žita. Naša občina mora v ta sklad prispevati 52 stotov.
GORIŠKI DAVKOPLAČEVALCI
V goriškem mestu je 1286 oseb in podjetij, ki so obdavčena z dohodninskim davkom (ricchezza mobile). Plačala bodo okrog 121 milijonov lir. V primeri z drugimi mesti je to malenkost.
TOMEOLA NA DAN SV. PETRA
Letošnje tombole v korist zavoda Lenassi se je udeležilo ogromno število srečolovccv. »Kvatarno« je odnesel neki kmetovalec, ki je dobil koš jestvin. Cinik vino sta dobila Albert Marušič iz Steverjana in uradnica Smut, razdelila sta si 10.000 lir. Glavno tombolo y znesku 50.000 lir je vtaknil v žep delavec v livarni SAFOG Miroslav Černe.
Drugo tombolo v znesku 10.000 lir sta si pa pošteno razdelila 35-letni Franc Lutman iz Sovodenj ter Marija Konjedlc s Travnika.
NOVA TELOVADNICA V GORICI
Na praznik sv. Petra so dopoldne v prisotnosti prefekta in drugih oblastnikov slovesno otvorili novo, zares sodobno telovadnico na trgu Battisti (in ne na Rojcah, kakor smo pomotoma javili v zadnji številki). Nove prostore je blagoslovil generalni vikar in prošt dr. Soranzo.
TOVARNA
fhmc
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice,kuhinje itd. Iavršl vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarniških cenah, jamči sa solidno delo.
L1}viivhh(i tflavenilu ~ Htiitulhlia d&linu
STARA GORA
Staira gora pri Čedadu je najstarejša romarska eprkev Matere božje v bivši Beneški republiki. Prvotna cerkvica, ki je bila posvečena sv. Mibaelu, sega daleč nazaj v peto stoletje po Kristusu. Na tem mestu je bila pozneje sezidana večja cerkev, posvečena Mariji, kar se je zgodilo verjetno že pred prihodom Langobardov v naše kraje, saj so že tisti čas romale na to goro trume vernikov. Medtem ko je bilo novo svetišče skozi stoletja večkrat preurejeno, je ostala prvotna cerkvica sv. Mihaela (kripta) vselej nedotaknjena. Vsak romar se po o^jkih stopnicah poda tudi v spodnjo 'kapelo, da počasti sv. Mihaela, ki tišči pod nogami peklenskega hudiča in ima v roki meč. Odkar je pokojni videmski nadškof Rossi odvzel staro-gorsko župnijo slovenskim župnikom in jo izročil očetom kapucinom, se je tu veliko spremenilo. Redovniki so marsikaj prezidali in še prezidavajo. Sleherna preureditev ps gre na žalost na škodo zgodovinskega značaja te privlačne romarske cerkve in še posebej na šlkodo srednjeveškega obzidja, ki so ga bili zgradili, da se branijo pred vpadi Turkov in drugih zavojevalcev. Stara gora danes čedalje bolj izgublja svoje značilnosti. Proti takemu ravnanju so se že večkrat oglasili razni zgodovinarji in umetniki, a žal brez uspeha. Tudi »komisija za zaščito lepili umetnosti« je protestirala proti brezobzirnemu ravnanju redovnikov. Sedaj pa preti nevarnost tudi prastari kripti sv. Mihaela.
Videmski listi so ponovno predlagali, naj se v tej cerkvici zgradi kostnica padlih vo-
jakov čedadskega okraja; če bi pa to ne bilo mogoče, ker so po tolikih letih kosti padlih že strohnele, naj se vsaj stene obdajo z marmornatimi ploščicami, v katere naj bi bila vklesana imena padlih. S takimi predlogi se muči zlasti upokojeni polkovnik Luigi Oli-vieri, bivši pokrajinski svetovalec za šem-peterski okraj. Kripta sv. Mihaela naj bi se tako spremenila v spomenik.
Ne vemo sicer, ako se s polkovnikovimi predlogi strinjajo tudi očetje kapucini; prepričani pa smo, da ne bodo cerkveni predstojniki in tudi zgoraj omenjena komisija dovolili tega nespametnega početja. Padli vojaki so sicer vredni spomenika, toda nikakor ne v zgodovinski cerkvici sv. Mihaela. Tako dejanje hi bilo v veliko škodo verskega značaja Stare gore.
ŠT. LENART
Po zelo živahnem in ostrem volilnem boju, v katerem je Krščanska demokracija komaj odnesla zmago, smo z napetostjo čakali, koga bodo izvoljeni svetovalci izbrali za župana. Že več let se je za šlenarski županski stolček potegoval tujec Ruggero Adami, k: se je ukoreninil v naši občini kot davčni uradnik. Ta gospod »paršlih« je sprejel na svojo listo može iz vseh strank in je upal na zmago zlasti s pomočjo »boldarinovcev« iz Kozce. Uspelo mu je, da je bil izvoljen med manjšino v občinskem svetu. Toda novoizvoljeni svetovalci so se nezaželenega »tujca« rešili s tem, da na prvi občinski seji niso potrdili njegove izvolitve, češ da ne more biti občinski svetovalec mož, ki je istočasno uradnik davčnega konzorcija. Proti potrdi-
tvi njegovega mandata je glasovalo 11 občinskih svetovalcev, dva sta so glasovanja vzdržala, eden pa je qddal belo glasovnico. Tako je gospod Ruggero doživel veliko razočaranje in svoj črni dgn. Za župana je bil izvoljen učitelj Pio Makorič; za odbornika A. Salamant in Gilbert Fanta, za namestnika pa Al. Durjavic in Edvard Rutar. Upamo, da nova občinska uprava pod vodstvom učitelja Makoriča ne bo razočarala občinarjev. 2ABNICE
Prejšnji četrtek se je večja skupina mladih tržaških turistov odpravila na naše privlačne in vabljive gore. Trije mladeniči so skušali pri tem preplezati severno steno Viša. Prvi dan so iz Ovčje vesi prišli do koče »Pellarini«, kjer eo prenočili. Naslednji dan pa so ob 9. uri odkorakali na Viš. Upravitelj koče in drugi turisti so jim plezanje odsvetovali, ker se v opoldanskih urah začenjata tajati sneg in led vrh gore. Zato je ta pot manj nevarna le V zgodnji^ urah. Toda fantje sp tvegali vzpon na vrh Viša kljub pametnemu svetu izkušenega čuvaja koče.
Tik pod vrhpm pp se je zgodilo, kar jim je poznavalec paših gora napovedal. Na trojico se je zgrnil snežni plaz in mladeniče je doletela smrt v globokem prepadu.
Druga skupina turjatpv se je oh i»tepa času vzpenjala na planino Jjtrejjicp pa Poddanov-cu. Pot ni novama, a enemu izpied mladih planincev se je zaradi ncpreyidnosti kamen odkrhnil in mladenič je zletel v 30 metrov globok prepad. Te/ko poškodovanega so odpeljali v bolnico.
Vsa Kanalska dolina globoko sočustvuje z žrtvami v naših gorah in izraža njihovim sorodnikom globoko sožalje. Trupla ponesrečenih mladeničev so odpeljali v nedeljo iz Pontebbe Y Trst. Naj jim sveti večna luč!
Em
ELiGR
AEfllTi GR
Ta slovenski napis o Mooru na gori se je videl daleč proti obali tudi še potem, ko je drznega generala usoda že davno potegnila s seboj.
NAD REKO HAN
Zdelo se je, da se je_politični položaj okoli Trsta, v tem najbolj vetrovnem kotičku Evrope, malo umiril. Seveda je »mrzla vojna« le tlela pod vročim pepelom. Izbruhnila je pa daleč tam na vzhodu. Zapad in Vzhod sta preizkusila svoje moči v »deželi jutranje tišine«. Tako imenujejo in z lepim imenom oz. načujejo Korejo njeni domačini. To jo velika in gorata dežela, obdelana v terasah z rižr nimi polji, žitom in »gin-sengom«, ki jr zdravilen koren; v osrčju svojih skladov pg brani velikanske zaloge dragocenih rudnin.
V tej deželi je izbruhnilo krvavo sovraštvo med brati na severu in jugu. Na severu jih je podpihoval Vzhod, z juga pa Zapad. Na jugu so se zbirali ameriški armadni zbori in oddelki čet vseh mogočih držav pod naslovom Združenih narodov. Na severu pa so stotiso-či sovjetskih in kitajskih »prostovoljcev« prinašali svojo svobodo. Le mirni prebivalci »jutranje tišine« so su nemirno mencali oči in se spraševali, čemu si morajo tujci prav na njihovem dvorišču meriti moči. Toda nič ni pomngalo, vsi so jih prepričevali, da gre za svobodo in začel se je krvavi ples, ki je več-
krat vso deželo gor in dol preteptal. V Pentagonu so spet iskali poveljnika, ki bi se razumel na razmere tudi na Daljnem vzhodu. Tedaj so se spomnili na generala Moora, ki je že nekaj časa mirno živel v belem gradu in se je stalno smehljal, ko so mu pripovedovali o usodah miramarskih stanovalcev. Moore je pred davnimi leti poučeval na vojni akademiji v Tientsinu. Seznanil se je tudi z jeziki in duševnostjo Kitajcev in Korejcev. Torej bi bil prav pripraven za poveljstvo na vzhodu. Prav ko je prvo jesensko sonce poljubljalo bele stolpiče na gradu, je oddrdral general iz Miramara. V avtu sp je še pogovarjal s svojim pribočnikom, koliko je neki resnice na govoricah o belem in zakletem gradu. Pribočnik mu je kazal, kar je bilo o tej resnici ali legendi pisano v eni 7/adnjih številk vojaškega li9ta »Zvezde in proge«. General se je spet nasmehnil, n lo pot bolj trpko. — Poslovil se je od vojnih tovarišev in se vkrcal.
Moorov deveti armadni zbor v Koreji se je junaško držal. Bil pa je tudi najbolj moderno opremljen in se je zavedni, da ga vodi spreten general. Vedno je bil med svojimi vojaki. Vsak dan je z letalom preletel prve bojne vrste. Med naskoki je pa vodil boj iz zraka — s helikopterja.
Z velikimi izgubami in junaštvom je potisnil g začetku leta 1951 nasprotnika do reke lian, ki seče polotok Korejo skoraj na polovici. Struga reke teče po globojti soteski od juga proti severu in zavije mimo glavnega mesta Seula proti zahodu v Kitajsko morje. Na obeh vrhovih soteske so se sovražne čete zakopale v zemljo. Z žilavo vztrajnostjo so ped za pedjo rile druge proti drugim.
General Moore je iz zraka opaizoval neprestane zgube in je sklenil poiskati kje niže prehoda čez Ham. Zgodaj zjutraj, 25. februarja 1951, je s helikopterjem letal po globoki soteski, iz katere je pihal mrzel — mrtvaški hlad. Noben strel ni zadel letala. General je že zadovoljen spravil beležnico, kamor je zarisal prehodne točke. Veselo je mahal svojim vojakom, ki so mu navdušeni zgoraj /. roba klicali v pozdrav. Že se je m«Io letalo izraotalp do konca sotcsikie, tedaj sunek — in lopatice so se nehale vrteti. Trčili so v steber z visoko napetostjo- Sreča, da ni bilo toka. Generalu je tekla kri iz kolena. Letalo je padalo — pilot je zadnji hip ugledal sredi nizke vode podolgovato sipino. Tam sta pristala. General je skočil ven, krmarju pa se je potočil droben curek črne Iktrvi iz stisnjenih ustnic. — Z naepTotnc strani so že zač.ele regljati sovražne strojnice. Moore je skočil v ledeno mrzlo valovje in priplaval pod zapornim ognjem ameriških baterij k svojim. Povlekli so ga navzgor — rešen. — Naglo so generala prepeljali na obv.ezpvališčr.
(Dalje.)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Cdjuge in zmrzali
v vzhodnoevropskih državah
Zadnje dni smo imeli priložnost brati prav nasprotujoče si vesti iz vzhodnoevropskih komunističnih držav. Medtem ko v Sovjetski zvezi obračunavajo s Stalinom in s češčenjem osebnosti sploh, uganjajo to češčenje drugje bolj kot kdaj koli prej. V poljskem mestu Poznanju, ki je bilo nekdaj, ko Poljska še ni bila samostojna država, najodpornejša poljska postojanka proti pohlepnemu nemštvu, so se uprli delavci in drugi meščani, ker so bili siti pomanjkanja, siti norm in nadutega ukazovanja Rusov in najbrž tudi večnih obljub o »lepši bodočnosti«. Po štiriindvajsetih urah svobode, ko je bilo mesto v rokah upornikov, pa so ob'astva to kratko svobodo krvavo zadušila, nič drugače, kot bi bila to storila v Stalinovem času. Na Češkem zahtevajo študentje več svobode in možnost svobodnejše ku turne izmenjave z županjim svetom. Na Madžarskem pa so z občudovanja vrednim pogumom nastopili budimpe-štanski razumniki, zlasti mladi, orgar.izi.ani v društvu »Pet6fy«, imenovanem po pajv. čj m revolucionarnem madžarskem pesniku preteklega stoletja, ki je padel v vstaji leta 1848. Na javnh razpravah, ki jih prirejajo vsako sredo, so zahtevali svobodo tiska.
Nad pet tisoč ljudi, ki se je zbralo prejšnjo sredo na javno debato v gledališko dvorano oficirskega kluba v Budimpešti (mnogi niso moglj v prenapolnjeno dvorano in so stali na hodnikih, stopniščih in na dvorišču ter preko zvočnikov poslušali govornike) je navdušeno ploskalo govornikom, ki so zahtevali od oblastnikov, naj dajo ljudstvu popolno tiskovno svobodo in naj dokončno prenehajo z metodami policijskega vladanja. Zahtevali so tudi zadoščenje za mnoge po krivici obsojene časnikarje in druge izobražence. Glavni odbor madžarske delavske (komunistične) stranke je odgovoril z dolgim obvestilom, v katerem dolži govornike na omenjeni javni debati, da so pristaši bivšega predsednika vlade Imreja Nagyja, ki je prvi prenehal s policijskim strahovanjem in so ga zato pozneje izključili iz stranke. Pravi tudi, da so omenjene zahteve dema-goške in sovražne »ljudski demokraciji«. Vendar pa doslej niso še nobenega od tis’ih, ki so govorili, zaprli in javne razprave se nadaljujejo.
Vse to pomeni, da se dogajajo zadnje čase v vzhodnoevropskih deželah velike stvari, ki s mo potrjujejo pravilnost misli, katero so izrekli že razni modri poznavalci komunizma in razmer v Vzhodni Evropi: da narodi pod komunizmom in nadzorstvom Sovjetske zveze nimajo kaj pričakovati od zunaj, ampak da se morajo osvoboditi sami. Ce jim pride v kakršnikoli obliki in brez vojne pomoč od zunaj, tem bolje ,a na to se ne morejo zanašati. Zanašanje na pomoč od zunaj in prepričanje, da jim mora Zahod pripesti svoboido na krožniku, ker sami ne morejo ničesar storiti zanjo, je škodljivo, ker mrtviči pogum in dejavnost tistih, ki bi se morali sami potegovati za svobodo. V miselnosti takih ljudi se izraža tudi neupravičen pesimizem glede človeškega razuma in duha, pa tudi materializem in nezaupanje v Boga in njegove načrte. Samo materialisti, ki nimajo zaupanja v sile duha in ne verujejo v Boga, se lahko zanašajo Je na materialna sredstva Za-
SEMAFOR
Te dni sem srečal pred openskim Prosvetnim domom skupino dvanajst do šestnajst deklet v značilni noši samostanskih zavodov. Z njimi je bila nuna, ki jih je vodila. Bile so morda Jz mesta aili pa tudi od drugod. Verjetno bi bil žel mimo njih, ne da bi jih bil opazil, ali bi se'pa bil ozrl po njih s simpatijo kot po vseh takih skupinah, če bi mi ne bilo vzbudilo pozornosti nekaj gojenk, ki so se ustavile na vogalu Prosvetnega doma. Začele so zmerjati s »Sciavette! Sciavette!« dve siovenski deklici, ki sta stali pri vhodu doma In mirno lizali sladoled. Le začudeni sta gledali za skupino, ne da bi odgovarjali.
Ne vem, kako vzgajajo otroke v takih samostanskih internatih v Italiji. A po tem, kar sem videl Ip slišal pri tem srečanju na Opčinah, si lahko mislim. Za kaj vse služi danes napis‘ana tabla katolištva!
Openc
hoda v boju proti komunizmu. Kristjani in vsi tisti, ki verujejo v vrednoto duha, pa vedo, da so lahko materialna sredstva Zahoda samo pripomoček, ne pa edino sredstvo, ki jim lahko izbo,uje in vrne
svobodo.
V sedanjih nemirih, uporih in zahtevah na Poljskem, Češkem, Madžarskem in drugod se izraža zdrava narava teh ljudstev ;p njihovo zaupanje v duhovne vrednote in v lastno moč. Prepričani so v pravilnost svojih zahtev in .v silo razuma, ki jim daje prav. Zato nastopajo s takim pogumom. Nobeno novo nasilje ne bo moglo zlomiti in zadušiti tega odpora in teh zahtev. Izredno značilno je, da so se uprli tako na Poljskem kot na Madžarskem predvsem mladi in tudi na Češkem so bili mladi študentje tisti, ki so postavili zahteve po večji kulturni svobodi. To niso nikaki reakcionarji, 'ampak ljudje, že deležni komunistične vzgoje, k; pa ni mogla v njih preglušiti in zadušiti zdravega razuma in naravne težnje človeškega duha po svobodi. Ti upori mladih so največji opomin oblastnikom na Vzhodu, da je skrajni čas izpiremeniti metode vladanja ter se bolj ozirati na človeka in njegove pravice.
Resnica je, da sovjetski sistem postaja star m da so se ga ljudje naveličali, kakor se naveličajo vsake stare stvari. Ker postaja star, pe more več mamiti in krotiti zdravega človeškega duha in razuma. Ideološka zima se bliža koncu, kakor se konča po nujnosti naravnih zakonov zima v naravi. Nastopa nova pomlad duha .Vsepovsod se pojavljajo odjuge, od povsod vejejo topli vetrovi, ki tale led in dramijo želje in gone po svobodnem življenju, ki jih je Bog položil ljudem v duše. Nobena sila na svetu, nobena nova diktatura inj nobena vojska ne more s tanki preprečiti preroda. To bi bilo enako nesmiselno, kot če bi skušali s tanki preprečiti nastop pomladi v naravi. Nova duhovna pomlad vzhodnoevropskih — in morda vseh — narodov se pojavlja od znotraj, iz src in duš in spominja na zgodovinske pojave renesanse, francoske revolucije, uporov le; a 1948 in na gibanja za osvoboditev narodov. Napočil je trenutek, ko se bo obrnil list zgodovine. Kaj bo na njem napisano, še pi mogoče reči, a gotovo ne tisto, kar si predstavljajo preproste glave na Zahodu in Vzhodu. Prepričani smo, da bodo velike preizkušnje vzhodnoevropskih narodov boga o oplodi'e njihovo prihodnost ip rodile sadove za vse človeštvo.
M. Z.
KULTURNE VESTŠ
Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani je te dni obhajala svojo desetletnico.
• * *
V ljubljanski Moderni galeriji je odprta razstava novejšega koroškega slikarstva. Med razstavljal-ci je tudi znani slikar VVerper Berg, ki slika predvsem slovenske ljudi in južpokoroško pokrajino.
• • •
V mestnem muzeju v Ljubljani so razstavili posnetek znamenite freske iz cerkve v Crnogrobu pri Škofji Loki. Odkril jo je leta 1935 umetnostni zgodovinar France Stele. Nastala pa je okrog leta 1470 in je važna za slovensko kulturno zgodovino zaradi tega, ker realistično prikazuje takratne ljudi na Slovenskem, pri čemer daje spoznati takratne noše, orodje in načine dela.
* • *
Prejšnji teden se je začel IV- ljubljanski festival. Večina prireditev je folklornega značaja.
• * *
Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje je imelo v soboto zvečer krstpo predstavo igre Josepha Kesselringa »Arzen in stare čipke«. Igra je veselega značaja in se je prikupila g'eda!cem.
• • •
Razstava ilustracij k raznim ameriškim mladinskim knjigam slikarja Bogdana Groma, ki jo je svoj čas priredil v prostorih tukajšnjega USISa, potuje zdaj po italijanskih mestih, kjer ima USIS svoje podružnice. Slišati je tudi, da bo Bogdan Grom v okviru kulturne izmenjave verjetno odpotoval na obisk v Združene države.
X*fif b[uubli ti	v	Prriizu
V petek preteklega meseca je potovala skozi Trst skupina ljubljanske Drame, ki je b la na poti v Pa-riz, da bi tam v okviru svetovnega gledališkega festivala uprizorila Cankarjeve »Hlapce«. Prvo predstavo je dala v nedeljo zvečer v pariškem gledališču Sarah Bernhardt in po prvih časopisnih poročilih je dosegla pri občinstvu velik uspeh. T.eba pa bo počakati, da dobimo v roke francoske dnevnike, v katerih so resni kritiki povedali svoje mnenje o prvem nastopu slovenskega gledališča v Parizu. Ze to dejstvo samo je vel ka stvar, ker je Pariz bolj kot kdaj prej gledal ško središče sveta in vsak resničep uspeh v Parizu pomeni zato veliko p iznanje.
Slovenski gledališki unietpiki in tisti, ki j h spremljajo kot organizatorji in poročevalci, bodo pri tem spoznali, jda se lahko Sovenci samo v kvaliteti merimo z drugimi plasti z velik mi narodi. Samo kulturno močni bomo nekaj pomenili, drugače bomo ostali za veliki svet provinca, kakor smo mu bili vedno doslej, razen morda v najhujših dneh druge svetovne vojne, ko smo tudi S'ovenci stopili v prvo vrsto narodov, ki so se bojevali proti nacističnemu in fašističnemu nasilju.
Ljubljanska Drama je dala v Parizu tri predstave »Hlapcev«. O mnenju francoskih in drugih gledaliških kritikov b mo še poročali.
t/f/ci/eu ufrpeh
Ljubljanska Opera je na nedavnem gostovanju na Holandskem ip v Par izu dosegla sijajep uspeh. Na Nizozemskem je nastopila v okviru Holandskega festivala v Haagu, Utrechtu, Rotterdamu ip Amsterdamu. Povsod je izvajala opero ruskega skladatelja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže. Holandsko občinstvo in glasbeni kritiki so uprizoritve ocenili zelo laskavo. Poudarili so, da je ljubljanska operna skupina s svojo pevsko kulturo, tehnično natančnostjo in z izvirno interpretacijo odkrila nizozemskemu občinstvu nov umetniški svet. Pohvalili so zflasti prefinjeni umetniški občutek dirigenta Boga Leskovica, duhovito režijo Hinka Leskovška, pestro ip izvirno sceno Maksa Kavčiča, čudovito skladnost orkestra, pevsko in igralsko dovršenost zbora ter zmogljivost in popolnost solistov, o katerih so menili ,da so vsi odlično odigrali vloge zahtevnega in težkega Prokofjevega dela. ki ga je doslej zahodna Evropa pravzaprav malo poznala. Vsi holandski listi so objavili zelo pohvalne ocene z naslovi, kakor n- pr. »Blesteča predstava«, »Čudovita uprizoritev«, »Veličastna izvedba« itd. Drugo uprizoritev v Haagu je oddajala tudi radijska postaja Hil-versum. Ogledali so si jo obenem nekateri belgijski kritiki, ki so pato v Bruslju objavili še bolj pohvalne ocepe.
Po gostovanju na Holandskem so naši operni umetniki nastopili v Parizu na odru Velike opere. Uprizorili so isto Prokofjevo delo. Veliko gledališče je bilo do zadnjega kotička polno. In glej čudo! Slovenskim umetnikom je uspelo navdušiti tudi pariška občinstvo in glasbene kritike, ki so znani po glasbeni zahtevposti In razvajenosti. Tudi par ški listi so objavili zelo ugodne ocene. Občudovali so zlasti popolno skladnost, enotnost In lepoto glasov ter odlično interpretacijo naših opernih umetnikov. »Kar pa najbolj preseneča gledalca« — je med drugim papisal v svoji oceni list Combat — »je to, da ima Ljubljana kot mesto s 130 tisoč prebivalci in glavno mesto slovenskega naroda, ki ne šteje več kakor milijon in pol prebivalcev, Opero takšne kakovosti«.
Z gostovanjem na Holandskem in v Parizu se je slovenska Opera mahoma uvrsitila na zelo vidno mesto prvih opernih gledališč v Evropi. To navdaja s ponosom zlasti zamejske Slovence, ki se iskreno veselimo vsakega vzpona slovenske kulture, saj nam je ta danes skoraj edipo uspešno sredstvo y boju proti raizmarodovalcem.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV priredi
v petek, 6. julija, ob 20.30 v Trstu, ul. Fabio 1’ilzi 10, I. nadstr., sestanek, na katerem bo
predaval književnik prof. Lojze Rebula O LIKU IVANA CANKARJA Z DANAŠNJE PERSPEKTIVE Po predavanju diskusija. Vstop z vabilom.
GOSPODARSTVO
Stalni domovi
Ne samo pri nas, temveč tudi v drugih krajih in državah zapuščajo mali kmetje rodno grudo in iščejo zaslužka v mestih, v industriji. Delavec v industriji zasluži v osmih urah mnogo več kot delavec ali mali kmet na deželi. Poleg tega je zavarovan in predvsem vsaj deloma preskrbljen za starost. Mnoga podjetja prevažajo povrhu na lastne stroške delavce z doma na delo in zopet nazaj.
Kako pa je v kmetijstvu? V mnogih primerili zasluži vsa kmetova družina, ki dela od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer, komaj toliko, da prav borno izhaja. Zato beg z dežele. Znano je, da kmečka dekleta raje poročijo delavca kot kmeta; prav redka so dekleta iz delavskih družin, bi hi želela poročiti kmeta.
Zakaj vse to? Vzroki so gospodarske in moralne, oziroma duševne narave, in jih je mnogo. Eden najvažnejših gospodarskih vzrokov je velikanska razlkosanost kmečkih posestev, ki ne obstoje samo iz ene ali več velikih parcel, marveč iz desetin majhnih opiat, s prevečkrat zelo čudnimi oblikami.
STALNI DOMOVI
Zid robljen ost naših kmečkih posestev izvira deloma, še iz časov kmečke odveze, ko se je kmečki etan osvobodil graščinskih spon, deloma pa je posledica dednega prava; če gospodar umre brez oporoke, se posestvo razdeli na toliko deležev, kolikor je dedičev. Tako so razpala močna kmečka posestva in je nastal kmečki proletariat, ki na svojem malem posestvu nima toliko dohodkov, da bi pošteno prehranil 'družino.
V nelklaterih pokrajinah, posebno v Južnem Tirolu, skušajo preprečiti drobljenje kmečkih posestev s talko imenovano ustanovo »stalnih domov« (Erbhofe, massi chiusi). Ta ustanova je v Južnem' Tirolu že zelo' stara ; prav pred kratkim pa je dobila zakonito podlago: deželni zbor za Južno Tirolsko je pred nekaj leti sprejel zakon o »stalnih domovih«. Proti temu je nastopil neki sodnik iz Brixena (Bressanone), češ da je zakon v nasprotju z italijansko ustavo. To vprašanje je zato prišlo pred ustavno sodišče v Rimu, iki je odločilo, da- avtonomni zakon o »stalnih domovih« ni v nasprotju z ustavo.
Kaj so stalni, domovi? Če je neko kmečko posestvo postalo »stalni dom«, se ne more več razdeliti. Po gospodarjevi smrti ali njegovem odstopu prevzame vse posestvo en dedič. Če je bilo v družini več potomcev, dobijo ostali odpravnino, ki pa ne sme biti tako visoka, da bi zaradi tega posestvo znatno trpelo. Ostali člani (bratje in sestre) lahko ostanejo na posestvu, kjer morajo delati in zato dobijo vso oskrbo do smrti. To »o glavne določbe zakona o »stalnih domovih«, ki omogoča, da ostane kmečko posestvo gospodarsko zdravo, tako so mogoča izboljšanja, preureditve, uporaba strojev itd.
KOMASACIJA — ZDRUŽEVANJE PARCEL
Večkrat se tudi zgodi, da. je kmečko posestvo površinsko sicer dovolj veliko za
- komasacija
zdrav gospodarski razvoj, toda posamezne parcele so premajhne in preveč raztresene in mnogokrat preoddaljene. Zato na posestvu ni, mogoče umno gospodarstvo, predvsem pa se ne morejo uporabljati stroji, ki so v današnjih časih nujni.
V nekaterih državah imajo posebne zakone, ki omogočajo združevanje raztresenih parcel v večje enote. Poglejmo, kako je v lem pogledu v Zapadni Nemčiji.
Nemčija je imela že pred zadnjo vojno zelo močno industrijo. Ta se sedaj čedalje bolj razvija, tako da ni nikdar dovolj delovne sile, čeprav je zelo dobro plačana. Zato je tudi umljivo, da industrija črpa delovno silo iz kmetijstva in mnogo rodovitne zemlje ostane neobdelane. Če pa hoče kmetijstvo' uspevati ■— kar je v splošno korist —, se mora mehanizirati, za kar pa so potrebne večje obdelovalne enote. V Nemčiji težijo za tem, da se organizirajo posestva s površino 15 do 18 hektarjev, ki jih kmečka družina lahko obdeluje s primerno mehanizacijo. Zato je nujno potrebno združiti mnogo manjših parcel v enoto, saj je tudi v Nemčiji razdrobljenost posestev zelo občutna.
¥
orini pregled —j
NOGOMET
Najboljša italijansk-a enajstorica je izgubila tudi proti Braziliji, čeprav je tokrat igral z njo znameniti Montuori. Tekma je bila lepa in borbena. Zelo dobro je igrala italijanska obramba, medtem ko je napad1 popolnoma odpovedal. Virgili je imel nekaj lepih prilik, da bi potresel nasprotnikovo mrežo. Ko se mu pa to pj posrečilo, je skoraj popolnoma odpovedal. Moči obeh moštev so bile precej uravnovešene y prvem polčasu, v drugem pa so Braziljanci močneje pritisnili in izsilili najprej gol zmage, nato pa še dokončni izid 2:0. Tako se je pohod italijanskih nogometašev po Južpi Ameriki končal precej klavrno. Tekmi je prisostvovalo okoli 200.000 gledalcev, kar kaže, kako priljubljen je nogomet v Braziliji.
V nedeljo se je 'tudi zaključilo tekmovanje za »Kvarnerski pokal«. Tržaška Ponziana je v odločilni in napeti borbi podlegla najboljšemu madžarskemu mladinskemu moštvu iz Budimpešte. Vasas si je tako pridobil pokal, drugo mes o je zasedla Ponziana, tretje in četrto mesto pa Rijeka in Hajduk.
V Kopephagenu pa Danskem je Ruska enajstorica premagala domače izbrano moštvo s 5:1 t.j. z is im izidom kot že prej v Moskvi.
ATLETIKA
Dne 1. in 2. julija se je vršilo tretje mednarodno prvenstvo Beograda. Sodelovalo je preko 180 atletov iz Anglije, Bolgarije, Grčije, Nemčije, CSR, Turčije, Romunije in Jugoslavije. Med lekmovalkami je vzbujala največ zanimanja 20-letna angleška študentka medicine Thelma Hopkinsova, svetovna prvakinja v skoku v višino. Proti v. akcmu pričakovanju pa je zasedla šele drugo mesto za Romunko Ba-lasovo, čeprav je tudi ona skočila 170 cm visoko. Največ navdušenja je vzbudila tekma med Cehom Jungwirtom in Jugoslovanom Mugošem na 1500 m. Le za malo je zmagal Ceh, Mugoša pa je z drugim mestom krepko izboljšal državni višek in s? s časom 3:44’0 uvrstil skupno s Taborijem na 8-9 mesto na svetu. Na 110 m z ovirami je Lorger sicer premagal Romuna Oprisa, vendar v času, ki je sl-abši kot pred 14 dnevi. V ostalih panogah so bili doseženi le povprečni izidi.
Na izbirnih tekmah atletov ZDA za sestavo olimpijskega moštva so kar padali svetovni rekordi. Ze v predtekmovanjih so 3 tekači Izenačili svetovni
Če hočejo ustvariti zaokrožena posestva, morajo pa rešiti, mnogo pravnih, finančnih in drugih vprašanj:	lastnikov je mnogo,
poileg tega je potrebno tudi urediti promet, lo je javne nesle in dovozne ter odvozne poti, socialne ustanove (šole, cerkve, javne zgradbe itd.) in še marsikaj drugega. Nemci so z njim prirojeno temeljitostjo najprej la vprašanja podrobno proučili. V ta namen so ustanovljene oid vlade posebne komisije, ki delujejo v tesni zvezi s kmetijskimi organizacijami. Tu pa tam izdelajo načrte, kako naj se v določenem kraju uredijo zaokrožena premožemjia, kakšna proizvodna smer naj se jim da, .koliko' delovne sile in katere sl roj e bo posestvo potrebovalo in kakšne dohodke bo imelo. Ko je izdelan načrt za ureditev teh posestev in so ga vsi prizadeti preučili, počakajo še 2 do 3 leta, da se med tem časom rešijo morebitni ugovori, odpravijo kakšne pomanjkljivosti itd. Kmetovalce stalno prepričujejo, da je izhod samo eden, to je združitev parcel v večje enota in uredlitev zaokroženih kmetij. — Šele po nekaj letih se komasacija dejansko izvede.
Tako delajo v Nemčiji in Švici, kjer so v glavnem komasacijo že izvedli. Enako postopajo v mnogih drugih državah. Če pa hočeta dva kmetovalca zamenjati pri nas parceli, morata iti k notarju An napraviti dve kupno-prodajni pogodbi ter plačati visoke pristojbine in odstotke.
višek na 100 metrov. Davis in še 2 druga atleta so teikli čez nizke ovire enako 'ali 'bot j e od svetovnega viška Rusa Litujeva. 0’Brlen je izenačil svoj svetovni višek v metu krogle in 19-letni Charles Dumas je pomaknil mejo svetovnega viška v skoku v višino n'a 2 in 14,9 cm. Res, prava toča svetovnih rekordov!
Na mednarodnem tekmovanju v Milanu je Poljak Sidlo dosegel nov svetovni višek v metu kopja in tako prekosil za 10 ero Finca Nikkinena, o katerem smo poročali prejšnji teden. Poleg tega poročajo, da je Norvežan Danielsep vrgel pri vežbanju kopje kar 84,22 m daleč.
Iz navedenih uspehov lahko sklepamo, da bodo letošnje olimpijske igre v Avstraliji nekaj čudovitega.
VESLANJE
Prejšnji teden so bile v Meranu tekme za prvenstvo Italije v kajak-športu. Tekmovalci so vozili po deroči reki v zelo okretnih grenlandskih usnjenih in platnenih čolnih. Tekmovanja so se poleg Italijanov udeležila moštva iz Rorenheima (Zah. Nemčija), Miinchena, Kdlna, Innsbrucka ter iz Nove Gorice. Prvo mesto je zasedel Bone Pavel, drugo Mozetič Miran in šesto Srebrnič Jože, tekmovalci i2 Nove Gorice. Drugi dan tekmovanja pa sta se Bohe in Mozetič uvrstila na 2. in 3, Srebrnič pa na 7. mesto. Tako so goriški tekmovali i zasedli v kombinaciji 1. (Bone), 2. (Mozetič) in 5. mesto. Zadnji dan tekmovanja pa je 'bil še propagandni slalom na Adiži. Tudi tu je zmagal Bone, tretji je bil Mozetič in 12. Srebrnič. Ni čudno, da so bili goriški fantje povsod v središču pozornosti.
VODNI ROKOMEI'
2.	julija je bila v Zagrebu prva tekma najboljš.h jugoslovanskih vaterpolistov z Rusijo. Tekma se je zaključila z neodločenim izidom (2:2), ker so jugo-slovani igrali preonalo napadalno. Upajmo, da bodo v Ljubljani zaigrali uspešneje. Vsekakor pa je bila tekma dvoboj dveh moštev, ki se z vso upravičenostjo potegujeta za zlato kolajno na olimpiadah.
DVIGANJE UTEŽI
Na evropskem prvenstvu v dviganju uteži so imeli največ uspeha Rusi. Zasedli so v vseh panogah prva mesta.
KOLESARSTVO
Danes se prične najzanimlvejše tekmovanje leta »Tour de France«, krožna dirka po Frapcijl, ki ho za' 24 dni združila večino najboljših kolesarjev P« svetu. Najresnejši kandidat za prvo mesto je po vsej verjetnosti Gaul, ki je zadnje dni zmagal tudi na tridnevni kolesarski dirki po Luksemburgu.
SEVEDA! DOVOL3EN3E. ZA LOV NA REDKO D1V3AD MORA VSAK LOVEC liUPITI "POSEBNO DOVO’ UJEN3E. VIDEU 3E,DA GA VIDVA NIMATA. KATERI GA3E UBIL*!?
pirt» ny*»i«in
_ SEM GA,TODA t£ NE BI 3AZ N3E= GA.BI ON MENE. 3kl SEM SE SAMO HRANIL.
AVTOMOBIL SE 3£ USTAVIL PRI USTRE” L3ENEM NOSOROGU.
'—■< ST03, ST03,PRI3A' TEL3ČEK,VZEMI NAJU S SEBCJ3, PLAČAVA Tl! MUDI SE NAMA DOMOV,KER. NAMA POTEČE DOPUST. LEPO PROSIVA!!
POSLUSA3TA! TO NI TAKS) \N 3AL VAJU
NE BOM PREVAŽAL PO. AFRIKI! KER ŠAL STREL,SEM SE PRIPELS^DA
...NA AVTO!!! HURA, ZVITORE PEC, IJVIGNI SE, -n P6GLE3!! J.
SEM LOVSKI CUVM IN SEM
UGOTOVIM,KDO STREL3A.NO,KER VI DIM,DA STA UBILA ENO OD REDKIH IN ZA&Č.ITENIH ZVERI,VA^U PROSIM DA Ml POKAŽETA DOVOL3EN3E ZA ODSTREL TEGA NOSOROGA!
f
DOVOL3EN3E?!
P
HAHAHAHA,TAKO SE IZGOVAR3A IO VSI. PO NAŠIH ZAKONIH Tl NISI REDKOST IN ZATO NOSOROG NE BI PLAČAL,ČE BI TE NABODEL,HAHA’. ZDA3 PA KAR ODVEŽITA
MO&N31! W? TOD A... TODA.’
USMILITE SE NA3U,
. t midva NIMAVA \ ' 1 I S DENAR3A.
KA3? ZDA3 PA SE DENARJA NIMATA* AC.INO BI RADA IZTREBI LA, PLA
NIC. TODA." SEMVAJ SE SPRAVITA S SV030 KRAMO
CALA PA NE ? NOOO.TO BOMO VI DELI. ARETIRANA STA!
TODA,
BI GA NESLE PERUTI, 3E ODBRZEL AVTOMOBIL Z 3ETt4lK 2DŽIPREKO TRAVNATE PUST1N3E.,
ZVITOREPEC IN TRD0N3A SIR SE
NEKA3 Sl MORAVA IZMISLITI ...SA3 NISEM PRIŠEL V AFRIKO NA SEZON SKO DELO.., ČAKA3 .POGLEDAL BOM SKOZI OKNO, K3E NEKI SMO
Č.U3, ZVITOREPEC, KOLIKO DENAR3A
CE MU PLAČAVA BOVA MORALA
NO,PTIČKA,KAKO SE POČUTITA? PR13ETN0,KA3? KO BOSTA KAK MESEC ALI DVA GRADILA CESTO SKOZI PUŠČAVO,VAMA BO PRAV GOTOVO SE PRI3ETNE3E, HO HO!
OBUPANO SPOGLEDALA,.,
PA PRAVZAPRAV SE IMAVA * KA3 KO BI MU PLA CALA KAZEN?
PREPLAVATI MOR 3E IN PEŠAČITI DO DOMA.IMAVA "RAVNO TOLIKO,DA Sl PLA ČAVAV0ŽN30!
Sl SLI9AL ? SE DVA MESECA SE NE
BOVA VRNILA DOMOV...KAKO BI EPREcl
TO PREPREČILA?
NE, TEGA NE SMfevA DO
_ ______ PUSTITI,	PA CE BI MO
RAL RES PREPLAVATI ,	\MOR3E
4
j.~NVty
Nečloveški, slkioraj zverinski krik, poj n strahu in brezdanje groze je preglušil vse v razkošni dvorani: godbo, smeh in besede plešočih parov.
V trenutku je vse onemelo. Krik, dodg in strahovit je še odmeval. V grozi je vsa družba kar otrpnila. Čez nekaj minuit se je zibudilo nekaj življenja v bližini vpijočega. Dva gospoda sta skočila na besnega, ki je še vedno otepal z rokami in vpil, kot da ga nevidne sile mučijo.
Erna Rike se je izvila iz rok nečaka Alfreda in je pristopila, ne toliko iz radovednosti kakor iz čuta dolžnosti, ki ji je bil kol bolničarlkiii z leti prirojen. Prerila se je skozi radovedneže in ugle* dala moža z ozkim, mrtvaško bledim obrazom. Teinni lasje so mu od poitu lepcli na visokem čelu, oči so široko razprte zrle v daljavo, kot da vidijo nekaj groznega. Pena mu je silila skozi usta in kričal je še tako rezko, da je neikaj dam omedlelo.
»Zdravnika ... brž zdravnika«, je vpil nekdo. Oba gospoda, ki »ta besneža držala za zapestje, sta komaj ostala na nogah.
Tedaj je Erna pogumno stopila v krog, ki ge je stvoaril oikrog treh mož in je mehko položila dlaini na bolnikov obraz.
»Tiho, mirno«, je šepetala prav pred njegovimi očmi. »Nič se Vam ne ho zgodilo« in mu božala potno čelo.
Krči so moža popustili, začel se je tresti in je umolknil. Nenadoma se je hropeč zgrudil na tla.
Erna je položila glavo nezavestnega v naročje. Še vedno so bile vse njegove poteze spačene, srce mu je hitro bilo.
Kako da ni nobenega zdravnika blizu?
Ema se je onemoglo ozirala po navzočih. Tedaj je ugledala ženski obraz in nekaj mrzlo se lesketajočih oči, ki so kar mršča-vico povzročale.
Lepa in kot izklesana je bila postava tiste ženske in vendar je Erni vzbujala ta lepota globok strah. Z čudnim izrazom na lepih, ozjkili ustnih je zrla na nezavestnega moža.
Zdajci »o se ledene oči zasvetile, v obraz mraimorae lepotice je dahnilo življenje. To se je zgodilo, ko se je skozi Ikrog pretil mlad gospod.
Nič mi spraševal, kot da ie ve o dogodku. Z vajeno roko je potipal žilo, dvignil je bolniku trepalnice in prikimal. Vstal je in prosil oba gospoda, ki nista bolnika držala, naj mu pomagata, da ga odneso ven. Tedaj se je Erna vmešala: »Smem iti poleg? Sem bolničarka in Vam bom morda v pomoč.«
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. julija, nedelja: 6, pobink., Elizabeta, Milojka
9. julija, ponedeljek: Anatolija, Hvalimir
10. julija, torek: Amalija, Ljubica
11. julija, sreda: Peter F., Medo
12. julija, četrtek: Mohor ip Fortunat, Draguška
13. julija, petek: Marjeta* Dragan
14. julija, sobota: Just, Svobodin
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 4. julija si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za: '
625—628 lir 23.75—24.50 lir 99—93 lir 156—159 lir 1650—1700 lir 147.50—149 lir 14—-16 lir 146.50—147.50 lir 715—719 lir 4700—4800 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 8. julija ob: 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in paš čas; 12.00 Oddaja za pajmlajše: Stanislav Maršak: Muc lp dom I. del; 13.30 Glasba po željah; 15.C0 Smetana: Odlomki iz »Prodape peveste«; 17.00 Poje moški zbor »Vinko Vodopivec«; 20.30 Wolff-Ferrari: Štirje grobijani, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 9. julija, ob: 11.30 Lahki orkestri; 12.55 Igra Kmečki kvartet iz Doline; 18.30 Z začarane police (pravljica); 18.40 Koncert pianista dr. Goj-mira Demšarja; 19.15 Radijska univerza: O vzgoji otroka; 20.30 Igra »Srebrna sedmorica«; 21.30 Poje Zenski kvsrtet
Torek, 10. julija ob: 11.30 Orkester Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Poje Slovenski oktet; 21.00 Radijski oder: Willy Reupke: »Smetiščna kad«, radijska drama v 4 dejanjih.
Sreda, 11. julija ob: 11.30 Lahka glasba; 18.00 Mc DoWell: Klavirski koncert št. 2; 18 30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza: O bankarstvu; 20.30 Poje ženski tercet Metuljček; 21.30 Nastopa Tržaški mapdolinistični orkester; 22.00 Sodobpi slovenski pripovedniki.
Četrtek, 12. julija ob: 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Operni dueti, kvarteti in zbori; 18.00 Prokofjev: Violinski koncert št. 1; 18.40 Francoske samospeve poje sopranistka Vida Jagodic; 19.30 Pestra glasba; 21.00 Dramatizirana zgodba: Mihael Jeras: »Spis nezaključen« I. del.
Petek, 13. julija ob: 12.10 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 18.00 Schumann: Klavirski koncert; 18.30 Z začarape police (pravljica); 19.15
Radijska univerza: Napredek znanosti in tehnike;
20.30	Igra orkester Bojana Adamiča; 21.00 Poje moški kvintet.
Sobota, 14. julija ob: 11.30 Orkester Cergoli; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Pestra operna glasba; 14.45 Igra ritmični orkester Swinging Brothers; 16 Sobotna novela; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Glasba Johanna Straussa; 21.15 Puccini: odlomki iz opere »Turandot«.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 264: Moji otroci in tudi jaz zelo ljubimo zlate ribice, a nimamo nobene sreče pri gojenju, ker nam kmalu poginejo. Kako naj ravnamo z zlatimi ribicami?
Odgovor: Najbrž grešite pri krmljenju in menjavanju vode. Zlatih ribic pe smemo krmiti g kruhom, tudi s sredico ne. Lahko p-a jim nudite manjše koščke dobro kuhane polente. Glavra hrana pa mora biti mesnata: zdrobljeno kuhano meso, posušene gliste, ki jih v trgovini dobimo pod naslovom »dafne«. Ribic pe smemo preobilno krmiti, ker postanejo predebele ip kmalu poginejo. Dovolj je, da jim vsak drugi dan daste ščepec hrane: pol čajne žličke hrane zadostuje za 10 ribic. Zelo važno je pravilno menjavanje vode. To delo moramo v poletnih mesecih opraviti 2-krat na dan, v hladnejših pa enkrat. Menjavanje vode pa je kočljiva zadeva: Predvsem moramo paziti, da ni prevelka razlika v toploti vode. Za ribice je najbolje, če je toplota vode med 19 Ip 21 stop. C. Voda iz vodovoda in vodnjakov je zato navadno premrzla.
Vprašanje št. S265: Okoli sv. Petra dozorevajoče hruške na mojem vrtu so deloma zelo plesnive, deloma pa okoli ip okoli ali samo na eni strani bolj rjave z razpokami, ki segajo globoko v meso. Kakšna bolezen je to in kako jo preprečimo?
Odgovor: Hiuške imajo dvoje bo'ezni: sadno plesen ali monilijo in krastavost ali škrlup. Obe bolezni sta glivičnega izvora. Monilija napada tudi breskve, jabolka, češnje, slive itd., škrlup pa poleg hrušk še jabolka, češnje in breskve. Proti temu se borimo takole: Predvsem moramo z dreves in s tal pobrati vse bolne plodove in jih vreči v ogenj (ne na gnoj!). Skrbno moramo pograbi l vse odpadlo listje pod drevesi, kjer se je pojavila bolezen ter ga sežgati: pa plodovih in listih prezimuje bolezen, ki nastopi tem huje drugo pomlad, začenši sredi maja. Drevesa moramo nadalje ški opiti, ip sicer prvič še v zimskem času, ko popje nabrekne, z 2% raztopino modre galice in apna. Z enakim škropilom
izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legtta Tiska zadruga tiskarjev »Graphlsa z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
moramo škropiti še enkrat, brž ko se je popje začelo odpirati. Po cvetenju škropimo v tretje, ip sicer z 1-2% barij-ževpleno brozgo (tiobar).
Vprašanje št. 266: Ali je kakšna hibridna sorta ameriške koruze tako zgodnja, da bi jo lahko sejal namesto činkvantina?
Odgovor: Takih sort je več, najpriporočljivejše pa so »Misconsip 464« in »Wiscopsip 355«. Prav primerne pa so tudi gorte »U 20«, »U 22«, '»CT 24«, »U 26« in »Fupk’s G 19« ter »Funk’s G 35«.
Vprašanje št. 267: Imam 23 let star vinograd to-kajca. Medtem ko je prvih 18 let rast kar divjala, poganjajo in rodijo trte v zadnjih 5 letih vedno slabše, čeprav jih negujem kot prej ip jim gnojila ne manjkajo. Ali potrebujejo kakšno posebno snov ali umetno gnojilo?
Odgovor: Zdi se, da je to splošen pojav, ker o tem poročajo tudi iz drugih krajev Treh Benečij, kjer je tokajec razširjen. Strokovnjaki prihajajo do zaključka, da se ta vrsta trt izrodi v 20 do 25 letih. V tem času postane stara ip zato pi mogoče računati, da bi imeli 40 ali 50 in več let stare vinograde tokajca, kot jih imamo od drugih sort. To bi bila slaba lastnost tokajca.
ANDREJ BOLKO
mr. ph.
IMPORT - EXP0RT
Farmacevtski proizvodi in keniikalji
TRST - Via Torrebianca 21/11 ®31-315
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
Franc Upovec
VSAKOVRSTNI PREVOZI z osebnimi luksuz nima avtomobili Fiat 1400 za krmo, poroke.
pogrebe in druge priložnostne svečano«: I Garaža: TRST, Via TIMEUS 4 (Tel. 90-296) Stanovanje: Via Fabio Severo 6 (Tel. 33-113)
SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN S TKANINAMI
UDOVIČ FBAJfC
TRST, Ul. Mazzini 46 — Tele . 94-550 TRST, Trg Ponterosso 5 — Tel. 29-686 nudi največjo izbiro, najboljše blago, najnižje cene
Nelkaj sekund jo je zdravnik ostro gledal. Zazdelo se ji je, da ima on prav tako mrzle oči kot lepa gospa, ki je pravkar zginila.
»Dobro, lahko nas spremljate«, je zaslišala zdravnikov glas. Ko je šla za skupino z bolnikom, je čutila, da jo nekdo zadržuje. Bil je bratranec Alfred, ki se ni z njo strinjal: »Ostani, Erna, kaj te vse briga? — Bodo že brez Tebe opravili.«
Odkimala je z glavo: »Pusti me, Fred, Ti tega ne razumeš. To je moj poklic in ta primer me izredno zanima. Kdo je ta nesrečnež?«, je razmišljala in se obrnila proti izhodu dvorane.
»To je znana osebnost v mestu«, je pojasnjeval bratranec. »Dr. Fran Ronald, lastnik znanih tovarn. Oni drugi, zdravnik, je pa njegov bratranec in sodelavec, doktor Karel Ronald.«
Vsi trije so bolnika odnesli v stranski prostor. Erna je prosila bratranca, naj jo počaka. »Mislim, da ne bo trajalo dosti časa«, je dejala, »močno me zanima, kaj bo refkel zdravnik.«
»Čemu Te tako zanima?«
Bežna rdečica je spreletela dekletov obraz. »Samo zaradi mojega poklica. Ne morem si namreč razjasniti tega napada besnosti sredi vesele družbe.«
Smuknila je v sobo, kamor so bili odnesli bolnika. Najprej je ugledala tisto lepotico, ki je vsa vznemirjena govorila z zdravnikom.	"
»Kaj naj to pomeni?« je slišala njeno vprašanje. »Plesala sva in nenadoma je Fran zbesnel. Tako je kričal, da še sedaj čutim njegov krik v mozgu. Ali si morda . . .?« Zdravnik je trdo zgrabil njeno roko. — »Tiho, Dely! Pozneje Ti bom pojasnil. Pojdi, pokličem te pozneje ali pa pridem jutri predpoldne k Tebi. Zdaj
se moram pobrigati za Frana, še pred plesom se je pritoževal o bolečinah v glav.i; saj se je že hotel vrniti domov. Samo da bi Tebi ustregel, je še vztrajal. Prosil me je za pomirjevalno tableto.«
»Si mu jo dal . ..?«
»Da — vbrizg. Brž je pomagal. Fran se je nekaj časa počutil dobro in je brž odšel v plesno dvorano.«
Erna je nehote poslušala ta razgovor. Nekaj prikritega in dvoumnega je bilo v njem. Med obema človekoma je morala vladati globoka skrivnost.
Zdaj je opazila, kako je ženska pristopila k zdravniku. Nekaj gospodovalnega je bilo v njenem nastopu. Sive oči so zgubile mrzloto in so se svetlikale, nosnice so ji drhtele, ko je zdravniku šepnila:
»Pričakujem Te, Karel. Pridi še danes!«
Erna se je umaknila nekaj korakov. Ni hotela biti priča skrivnosti, ki se ni tikala nje. Stala je tako, da je lahko še vedno videla bolnika. Njegov obraz se je pomiril. Kazalo je, da globoko spi, ker so se prsi enakomerno dvigale. Ko mu je desnica zdrknila, je Erna pristopila in jo> je spet dvignila na blazine. Za trenutek je podržala težko moško roko v svoji.
V tem hipu je Fran Ronald odprl veke. Ko je ugledal dekle, je komaj slišno šepnil: »Dely?«Tako tiho je dihnil, da je le vajeno Emino uho slišalo.
»Sem bolničarka Erna«, je odgovorila. Ker je razumela, da išče ono drugo, ki je še vedno stala v ozadju, je poklicala zdravnika. Karel je brž pristopil, Erna pa se je obrnila k gospe v krznenem plašču.	(Nadaljevanje sledi)