STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY l E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • S T E V 1 L K A 4 p. 153-192 Ljubljana, april 1982 VSEBINA- lNHALT- CONTENTS Franjo Kordiš 153 Izkušnje z izbiralnim redčenjem Zdravko Tu rk 163 Franc Gašperšič 171 Ferdo Papič 171 Stana Hočevar in 179 Dušan Jurc Bogdan Pogačnik 183 Mitja Zupančič 186 Marko Kmecl 189 191 Naslovna stran: Foto Igor Smolej Tisk čGP Delo Ljubljana v Sloveniji Erfahrungen mit der Auslesedurchforstung in Slowenien A contribution to the improvement of tending by means of selective thinnings Načini praktičnega obračunavanja lubja pri jelovi, smrekovi in bulkompas« v prizadevanjih za racionalizacijo. Izreden prispevek gozdnogospodarskega načrtovanja k racionalizaciji je v spretnem uporabljanju razvojnih zakonitosti v naravi gozda, v gozdnem gospo- darstvu in v družbenem okolju s hkratnim prilagajanjem različnih ciljev in ukrepov tem zakonitostim. MOTIVACIJA 167 b) Pri gospodarjenju z gozdovi razpolagamo s sodobnimi proizvodnimi sred- stvi (stroji itd.), uveljavljajo se sodobne delovne tehnologije, dovolj je strokovnih kadrov in izkušenj. Za hitrejši razvoj je potreben učinkovit sistem za upravljanje in vodenje proizvodnih procesov (za te dejavnosti se večkrat uporablja skupni naziv >>menagement«). Gozdnogospodarsko načrtovanje je v podaljšku družbenega planiranja zelo pomemben člen tega sklenjenega procesa upravljanja in vodenja. c) Gozdnogospodarsko načrtovanje bi moralo nuditi nekaj osnovnih ele- mentov, potrebnih za gospodarjenje posameznih TOZD, in sicer tudi kot osnovo pri združevanju dela in sredstev v okviru gozdnih gospodarstev (uravnavanje družbenoekonomskih odnosov med TOZD). Predvsem gre tu za opredelitev razlik med posameznimi TOZD v naravnih in tehnološko-organizacijskih pogojih gozdne proizvodnje. d) Gozdnogospodarsko načrtovanje mora postati učinkovito sredstvo mobili- zacije in organizacije kadrov in celotnih delovnih kolektivov v prizadevanjih za hitrejši in smelejši razvoj (agresivnost) pri gospodarjenju z gozdovi (razvojna aktivnost). Načrtovanje je eno najpomembnejših področij aktivnosti inženirjev. Planiranje in gozdnogospodarsko načrtovanje imata zelo pomembno vlogo v začetnem spodbujanju in usmerjanju pozitivnih procesov pri gospodarjenju z gozdovi. e) Načrtovanje je zelo pomembna transmisija za organiziran in hiter prenos znanja v prakso. Razkorak med obstoječim znanjem in tistim, ki se aplicira pri vseh dejavnostih gospodarjenja z gozdovi, postaja vedno večji. f) Načrtovanje kot sredstvo za odpravljanje konfliktov med posameznimi de- javnostmi pri gospodarjenju z gozdovi in za dialog s pomembnimi mejnimi področji . 3. Kvalitetne zahteve in pogoji za gozdnogospodarsko načrtovanje Uresničitev načela večnamenskosti pri gospodarjenju z gozdovi zahteva ce- lostno upoštevanje ekoloških, bioloških, prostorskih, tehnoloških , ekonomskih in socialnih dejavnikov ter optimalno usklajenost med njimi. Od tod izvirajo naslednje kvalitetne zahteve za gozdnogospodarsko načrto­ vanje: Gozdnogospodarsko načrtovanje je treba razširiti na vsa pomembna področja gospodarjenja z gozdovi ter na stike s pomembnimi mejnimi področji (lesna predelava, kmetijstvo, vodno gospodarstvo, lovstvo, prostor). Potrebno je torej polifunkcionalno načrtovanje, kjer je nujen celostni pristop, interdisciplinarnost in skupni način dela. Tehnološko-organizacijski kompleks pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja nedvomno zelo pomembno in nepogrešljivo področje načrtovanja. Upoštevati je treba tesno povezanost in soodvisnost med naravnimi, gozdno- gospodarskimi in splošnimi družbenimi proizvodnimi dejavniki ter dinamiko v teh odnosih. Skoraj sleherni ukrep v gozdu, pa naj gre za gojitvene ukrepe, tehnologijo pri sečnji in spravilu, za gradnjo cest in vlak, ima svoje bioekološke, gospodarske in tudi splošnodružbene dimenzije. Od tod ponovno potreba po celovitosti, interdisciplinarnosti. Zlasti območni gozdnogospodarski načrt mora biti teamsko delo skupine strokovnjakov na 168 .,. gozdnem gospodarstvu, ki najbolje obvladajo posamezna področja pri gospo- darjenju z gozdovi. Zasebni sektor gozdarstva je značilen po svojih pestrih razmerah v naravnih, gozdnogospodarskih in splošnodružbenih dejavnikih in dinamiki v medsebojnih odnosih. To zahteva celovitost, interdisciplinarnost in fleksibilnost v načrtovanju. Razmeram zasebnega sektorja je sedanje gozdnogospodarsko načrtovanje še posebej nedoraslo. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi zadevamo na najrazličnejše probleme (vključno družbene). Poiskati rešitve (poti do ciljev) pomeni najti šibke točke (mehka mesta) na tej "fronti" različnih problemov in uporabiti določene pozitivne procese v družbenem okolju. Da je dosedanje načrtovanje, ki je bolj ali manj ostalo v mejah naturalnega (načrtovanje donosov in gojenja gozdov) neučinko­ vito, se ni čuditi. Razumna praksa gre marsikje pred načrtovanjem. Od tod potreba po kompleksnem pristopu k načrtovanju. Gozdnogospodarsko načrtovanje mora od posamezne enote do republike delovati kot sistem na principih srečujočega načrtovanja in kontrole. S sistemom načrtovanja (razni nivoji) je mogoče v polni meri izkoristiti tako imenovane povratne zveze v procesu načrtovanja (vpliv podrobno ugotovljenega stanja od spodaj navzgor, vpliv usmeritev iz višjih ravni navzdol). Pogoj za sodobnejši koncept načrtovanja je učinkovit informacijski sistem. Izredno pomembne pri tem so povratne informacije o izvedbi načrtovanega (krogotok: načrtovano-izvedba-kontrola-načrt) . Gozdnogospodarsko načrtovanje mora biti mobilizatorsko. Po tej strani so dosedanji načrti šibki, so preveč le zbirka najrazličnejših, večkrat tudi slabih informacij o stanju gozdov. Šibki so predvsem pri opredelitvah ciljev in raznih ukrepov. Potrebno je več poguma pri iskanju novih poti in rešitev pri gospodarje- nju z gozdovi. Dober načrt je pomembno sredstvo pri ustvarjanju vzdušja (motiviranje), razvojne in inventivne aktivnosti (ustvarjanju ,,gibanja« za razvoj). Vsebinsko in metodološko je treba obogatiti strateško in taktično raven pri gozdnogospodarskem načrtovanju. To je možno doseči s kompleksnim pristopom k načrtovanju in s premikom težišča od podrobnega načrtovanja (v najnižjih načrtovalnih enotah, odsekih in oddelkih) na celostno načrtovanje. Podrobno načrtovanje se je dobro uveljavi·lo kot samostojna oblika načrtovanja v gojenju gozdov, pridobivanju lesa. Načrtovanje razvoja v tehnološko-organizacijskem kompleksu zahteva izrazito celosten pristop. Realnost načrtov je zelo pomembna kvaliteta in najpogostejša šibka točk~ dosedanjega gozdnogospodarskega načrtovanja. Nerealnost je najpogosteje posledica parcialnosti v načrtovanju (omejitev le na naturalno področje). Vklju- čitev tehnološko-organizacijskega kompleksa v okviru gozdnogospodarskih načrtov lahko bistveno prispeva k realnosti načrtov. Temeljna kvalitetna zahteva za gozdnogospodarsko načrtovanje je kreativnost. Kreativnost mora priti do izraza s spretnim prilagajanjem načrtovanih ciljev zakonitostim razvojnih procesov v naravi gozda, gozdnega gospodarstva in družbenega okolja. Kreativnost in s tem tudi racionalnost se mora pokazati pri iskanju rešitev (strategij) za dosego ciljev pri gospodarjenju z gozdovi in to po specifičnih poteh in z upoštevanjem individualnih zakonitosti in možnosti. Biti kreativen, biti racionalen pomeni predvsem znati izkoristiti zakonitosti določenih procesov (od naravnih do družbenih). Kreativnost sedanjih gozdnogospodarskih načrtov je na relativno nizki ravni. 169 Metodologija gozdnogospodarskega načrtovanja in načrtovanje v celoti mora biti privlačno (zanimivo). Pomembna kvalitetna zahteva je tudi praktičnost in preglednost načrtov v oblikovnem in tehničnem smislu . Načrti ne smejo biti preobremenjeni z nebistve- nimi informacijami . Zelo pomemben je jedrnat stil pisanja. Načrt je navsezadnje neke vrste pregled osnovnih odločitev o bodočem gospodarjenju z gozdovi. Za odločitve pa je znano , da morajo biti jedrnato in jasno opredeljene. podobno kot ukazi. Da bi bil načrt dobro vodilo gospodarjenju z gozdovi, je zato poleg vsebine, zelo pomembna tudi njegova oblika. Naši dosedanji načrti so šibki tudi v oblikovnem smislu. 4. Potreba po širših in univerzalnih teoretskih izhodiščih za razvoj metod gozdnogospodarskega načrtovanja Gozdnogospodarsko načrtovanje, ki je zgrajeno na starih klasičnih osnovah, je povsod v krizi. Stara teoretska izhodišča so preozka in ne dajejo možnosti za razvijanje novih metod in pripomočkov. Stare načrtovalne metode slonijo na ozko pojmovani trajnosti (le trajnost donosov lesa) in na prvotnem modelu normalnega gozda. Pri utiranju poti novim metodam in pristopom v gozdnogospodarskem načrto­ vanju v Sloveniji ne bi smelo biti problemov, saj je v povojnem razvoju ustvarjena cela vrsta pogojev za to. Pri >)upravljanju« s številnimi funkcijami gozda in gozdnega gospodarstva, in sicer usklajeno z načelom trajnosti v multifunkcionalnem pogledu, potrebujemo novo teoretsko osnovo za razvoj načrtovalnih metod in pripomočkov. Ta teoretska osnova mora biti dovolj široka, dovolj splošna in mora nuditi možnosti za neprestan razvoj in izpopolnjevanje načrtovanih metod. Takšne kva- litete ima splošna teorija sistemov. Splošna teorija sistemov ima dialektično filozofsko osnovo, je univerzalna, omogoča interdisciplinarno sporazumevanje in sodelovanje. Slednje je zelo pomembno glede na polifunkcionalno usmerjenost gozdnogospodarskega načrtovanja . Splošna teorija sistemov je osnova kiber- netike, vede o upravljanju sistemov. Na osnovah teorije sistemov in kibernetike je možno razviti univerzalne metode za razne oblike načrtovanja (za razna področja) v gozdu kot proizvodnem objektu in elementu nege krajine in okolja. Potrebujemo univerzalno teorijo načrtovanja na načelih dinamičnega usmerjanja procesov. Pomembno je, da naš sistem družbenega planiranja sloni na istih teoretičnih izhodiščih in podobnih kvalitetnih zahtevah . Neglede na izredne potrebe po preosnovi in modernizaciji metod gozdno- gospodarskega načrtovanja je treba poudariti, da »ne gre za podiranje starega«. Gre le za dograjevanje načrtoval:~ih metod na sodobni teoretski (idejni) osnovi . Večina preizkušenih starih metod in pripomočkov ostaja, dodajajo pa se nove metode in pripomočki za reševanje specifičnih načrtovalnih problemov, ki jih dosedanje gozdnogospodarsko načrtovanje ni obravnavalo. 170 Oxf. 923.4 DOSEDANJE IZKUšNJE PRI DELU TOK IDRIJA-SGG TOLMIN IN PERSPEKTIVE ZA SREDNJEROčNO OBDOBJE 1981-1985 Ferdo Papič 1. Uvod V tolminskem gozdnogospodarskem območju so kmetje, lastniki gozdov, organizirani v enem obratu za kooperacija s statusom temeljne organizacije združenega dela. TOK tvorijo štiri organizacijske enote z določenimi samouprav- nimi pravicami. Imajo samostojno ločen obračun, tako, da lahko izkazujejo in odločajo o rezultatih svojega dela in poslovanja. TOK zajema zasebne gozdove na območju štirih severnoprimorskih občin. Organizacijske enote so formirane po upravno-teritorialnem načelu: in sicer v občini Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin . Tabela 1. Gozdna posest in osebje TOK na dan i. 6. 1980. 1 Povp. štev. štev. štev. OE Površ. Štev. štev. velik. strok. ost. štev. proiz. v ha !lastnikov parcel pare. osebja del. članov koop. ha IPZ* Idrija 16 966 3 886 15 981 1,06 16 10 373 18 Ajdovščina 11 219 9 248 24 495 0,46 8 6 195 9 Gorica 14 635 15 501 43 240 0,34 13 16 179 2 Tolmin 19 990 8 024 29 997 0,67 15 8 200 34 OE skupaj 62 810 36 659 113 713 0,55 52 43 947 63 • IPZ- invalidsko pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. 1.1. Samoupravni organi Osnovna značilnost samoupravne organiziranosti je delegatski sistem . Do- ločanje delegatov poteka po enotnem paritetnem principu, kar pomeni, da imajo organizacijske enote enako število delegatov v zboru delegatov TOK. Prav tako imajo vse TOZD in TOK enako število delegatskih mest v samoupravno izvršilnih organih na ravni delovne organizacije. Navedena pariteta v okviru TOK je po- sebej za delavce in zasebne lastnike oz. člane. 2. Gozdni fondi Podatki iz ureditvenega elaborata za gozdne fonde nam nazorno prikazujejo strukturo gozdov in njihove možnosti izkoriščanja. V pretežnem delu so to manj- vredni gozdovi z nizko lesno zalogo. če pa dodamo še izredno težke spravilne razmere v predalpskem in alpskem svetu, nam postane jasno, da izredno visoki stroški pridobivanja lesa ne nudijo najbolj primerne akumulacije TOK. 171 Naravni pogoji našega območja nam narekujejo racionalno organizacijo, v kateri moramo stremeti po visoki produktivnosti dela in maksimalnem izkori- ščanju gozdov v pogledu bioloških, tehničnih in ekonomskih možnosti. 3. Analiza stanja preteklih let Za leto 1979 in 1980 je značilno, da si TOK prizadeva doseči tri zastavljene naloge: 1. Na samoupravnem področju: uskladiti samoupravno in poslovno organizi- ranost z zakonom o združenem delu, zakonom o združevanju kmetov in zakonom o gozdovih. 2. Na proizvodnem področju: povečanje in ureditev blagovne proizvodnje. 3. Na področju organizacije: ureditev TOK zlasti organiziranost organizacijskih enot. 3.1 Poseben problem je vprašanje realizacije blagovne proizvodnje v zaseb- nem sektorju z ozirom na zadolžitve po elaboratih gozdnogospodarskih načrtov in samou!-'r::~vnem soorazumu o temeljih plana za obdobje 1976-1980 in pred- videvanja v obdobju 1981-1985. Iz podatkov je razvidno, da je odkup na panju na našem območju edina možnost za izvršitev plana, saj je znašal 44 °/o od celotne realizacije. Ta je po OE zelo različen. Na osnovi izkušenj lahko trdimo, da bosta v bodočnosti zasebni lastnik in proizvodni kooperant glavna udarna sila v izvrševanju planskih nalog. 3.2. Da bi uspel, bo moral TOK reševati probleme proizvodnih kooperantov, in sicer: Zagotoviti socialno varnost proizvodnemu kooperantu in njegovi družini (delo v gozdu in na kmetijskih površinah ali v dislociranih obratih industrije mu to zagotavlja). Pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja se morajo do neke mere izenačiti (vprašanje 30 dni bolniške, regresi). Zagotoviti zadostna sredstva za nabavo opreme, obrestna mera kreditov se mora izenačiti s krediti, ki jih daje kmetijstvo. Pravočasna priprava gojitvenih in sečno-spravilnih načrtov na osnovi kom- pleksnega gospodarjenja in zagotovitev materialnih sredstev za izvedbo načrtov. Zagotovitev reprodukcijskega materiala iz uvoza in nabava proizvodnih sred- stev, ki se ne dobijo na domačem tržišču. so pa nujno potrebna pri gozdni proizvodnji. TOK mora imeti za svoje kooperante enake pravice do deviznih sredstev, kot izhajajo iz samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. (Udeležba TOK znaša v zadnjih letih 47,5 °/o z ozirom na celotno delovno organizacijo). Nabaviti zaščitna sredstva za vse proizvodne kooperante in zagotoviti sredstva za nabavo in montažo varnostnih kabin za traktorje. V skladišču zagotoviti rezervne dele za mehanizacijo TOK. 3.3 Pri izvrševanju planskih nalog posveča naš TOK izredno pozornost odkupu na panju in to proizvodnim kooperantom, delno pa tudi lastnim delavcem (tam, kjer kooperacija ni dosegla uspehov, ki si jih želimo). Izredno zanimivo je delo pro:zvodnih kooperantov, njihov položaj v TOK, način dela in obračuna ter pravice in obveznosti, kar je urejeno z različnimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, statutom TOK itd. Obveznosti iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja pro- izvodnih kooperantov so naslednje: 172 1' 1 Tabela 2. Zavarovalna osnova ln prispevki Iz IPZ/1980 Zavarovalni Zavarovalna Mesečni Letni razred osnova prispevek prispevek din din din l. 8.794,00 2.698.85 32.386,00 It. 7.640,00 2.344,70 28.136,40 tli. 6.497,00 1.993,90 23.926,80 IV. 5.347,00 1.640,95 19.691,40 v. 4.437,00 1.361,70 16.340,40 Posamezni zavarovalni razred si kooperant izbere z ozirom na ekonomsko moč kmetije, oziroma družine. Pri nas so izbrali pretežno 11. zavarovalni razred. Zavarovanec ima vse pravice iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, kot redni zaposleni delavci . Kooperanti pa ne dobijo nadomestila za začasno nezmožnost za delo do 30 dni, nadomestila za letni dopust in regresa za letovanje. 4. Pridobivanje lesa Poznamo naslednje načine pridobivanja lesa : Odkup na kamionski cesti. Dana je možnost, da proizvodni kooperant zaseb- nemu lastniku izvrši posek in spravilo ali eno od navedenih faz; odkupna cena je na kamionski cesti. Odkup na panju. Na osnovi gozdno gojitvenega in sečno spravilnega načrta je izvršena vsa priprava dela, postavljeni so normativi za posek in izdelavo , kakor tudi za spravilo lesa. Iz urnih postavk in norm izračunajo akordne postavke. Zbor delegatov kot najvišji samoupravni organ TOK, je z letnim planom določil naslednje urne postavke v letu 1980. 4.1 V pridobivanju lesa - proizvodni kooperant 75 ,00 din (ni nobenih dajatev, razen IPZ, kar plača sam) delavec TOZD in TOK gozdarstva 150,00 d in delavec TOK 120,00 din (uporablja se samo za kalkulacije v primerjavi z zasebnim lastnikom) V gojenju in varstvu gozdov proizvodni kooperant (ni nobenih dajatev, razen IPZ, kar plača sam) delavec TOZD in TOK Izgradnja gozdnih cest in vlak 62,00 din 125,00 din (urne postavke so identične , kot pri pridobivanju lesa) 4.2 Nadomestila oz. odškodnine za motorne žage in traktorje urejajo normativi, ki jih sprejme gospodarski odbor delovne organizacije. 4.3 Analiza in izvršitev plana poseka, izdelave in spravila lesa za šest mesecev 1980. leta. Predvidevamo, da bo skupna oddaja ca 85.000 m3 . V prvem polletju je fizični obseg realiziran 66 °/o, finančni pa 70 °/o. Na podlagi ocene predvidevamo: 173 Odkup na panju, ki ga izvajajo delavci TOK in proizvodni kooperanti, bo dosegel približno 43.000 m3 , kar znaša 55 °/o plana, ali 51 °/o skupne prodaje. Mislimo, da so številke zelo prepričljive in da ni potreben noben komentar. Udeležba odkupa na panju je po OE zelo različna, kar je odraz različnih razmer. 5. Pridobivanje lesa Tabela 3. Blagovna proizvodnja v neto m3 Srednjer. Območni Realizacija Srednjer. plan s OE načrt 1976-80 plan povečanimi 3 : 2 4:2 1976-80 1981-85 zadolžitv. '1981-85 Idrija 32.000 31.050 28.200 29.200 91 94 Ajdovščina 13.350 12.600 12.600 12.700 100 100 Gorica 18.400 12.930 13.600 17.600 105 136 Tolmin 21 .250 16.520 19.200 27.200 116 165 Skupaj 85.300 73.100 73.600 86.700 101 119 Zelo zanimivi so podatki, ki jih prikazuje tabela. - V letu 1980 smo izvršili sečnjo v višini območnega načrta, in sicer 85.000 m3 blagovne proizvodnje. - V srednjeročnem planu 1981-1985 je predvidena blagovna proizvodnja 73 .600 m3 , ki je na ravni realizacije preteklega srednjeročnega obdobja. - V kolikor pa upoštevamo dodatne količine iz obnove in redčenj, za kar naj bi bila zagotovljena dodatna sredstva za izgradnjo gozdnih cest, pa bi blagovna proizvodnja znašala 86.700 m3, kar smatramo, da je možno realizirati. Zlasti opo- zarjamo, da je treba del sredstev zagotoviti tudi za gojitvena dela. - SGG Tolmin se je kot delovna organizacija obvezala za dodatne količine pri dobavah lesa tovarni ivernih plošč Meblo, in sicer 13.500 m3 letno za obdobje 1980-1990 s tem, da tovarna ivernih plošč Meblo investira v odpiranje nekaterih kompleksov v vrednosti 39,000.000,00 din. Pretežni del navedenih obvez odpade na TOK. (Izredno pomembna poteza lesne industrije) . 6. Gojenje in varstvo gozdov Realizacija in predviden obseg gojitvenih del je naslednji; Tabela 4. Enostavna reprodukcija -za celotni TOK 1976-1980 1981-1985 % % Vrsta del ha din ha din 3:1 4:2 1 2 3 4 5 6 Obnova 669 9,922 .065 1045 19,758.385 156 199 Nega 1.686 6,348.361 2045 11 ,219.595 121 177 Varstvo 6 7.428 5 11.230 83 151 Skupaj 2.361 16,277.854 3095 30,989.210 131 190 174 Tabela 5. Razširjena reprodukcija -za celotni TOK 1976-1980 1981-1985 0/o % - Vrsta del ha din ha din 3: 1 4 : 2 1 2 3 4 5 6 Zaostala redčenja 1805 15,053.700 Direktna premena 276 4,438.259 305 12,864.900 111 290 lndirektna premena 100 1,135.000 Vzdrževanje nasadov 390 1,020.708 550 2,414.500 141 237 Skupaj 666 5,458.967 2760 31,468.100 414 576 Iz navedenih podatkov je razvidno, da povečan obseg sečnje zahteva več gojitvenih del in to pri obnovi, kakor tudi pri zapoznelih redčenjih. TOK si pri- zadeva, da bi bila v bodoče stopnja biološke amortizacije izenačena v družbenem in zasebnem sektorju. Doslej je bila stopnja biološke amortizacije v zasebnem sektorju tri odstotke višja kot v družbenem in je znašala 15 °/o od prodajne cene lesa. Smatramo, da je 15 °/o maksimalna stopnja, saj so odtegljaji v zasebnem gozdu pri nas sorazmerno visoki, in sicer kar 40 °/o. Iz podatkov je razvidno, da bo treba zagotoviti v naslednjem srednjeročnem obdobju: a. Za enostavno reprodukcijo 30,989.210,- din, kar pomeni 190 °/o v primerjavi s prejšnjim srednjeročnim obdobjem. b. Za razširjeno reprodukcijo 31,468.100,- din, kar pomeni 576 °/o proti prejšnjemu srednjeročnemu obdobju. Izrazito povečanje je predvideno v zapoznelih redčenjih , oz. delne obnove. 7. Gozdne gradnje 7.1 O potrebi izgradnje cest in vlak nam ni treba posebej govoriti, kar nam potrjujejo naslednje številke za vse gozdove po občinah: Vseh cest Gozdnih cest Produk. cest Stanje 1. 1 O. 1979 Tabela 6. Gostota cest na območju SGG Tolmin Idrija 20,9 6,0 10,5 Ajdovščina 1 Gorica 21 ,9 7,0 1 O, 1 m/ha gozda 28,4 5,0 10,3 Tolmin 13,5 2,2 4,8 Skupaj 19,8 4,5 8,2 Poznavalci razmer na našem območju pa lahko trdimo, da je odprtost gozdov v zasebnem sektorju še slabša od družbenih. O gostoti gozdnih cest in vlak so še vedno različna mišljenja. Strokovnjakom na našem območju je jasno, da sedanja gostota gozdnih cest ne zadostuje in da je gradnja novih nujna. Tudi primerjava z gostotami po drugih evropskih deželah kaže na zaostajanje. To pa ni le problem gradnje, temveč predvsem problem financiranja. 175 7.2 Pri nas je še vedno ostalo odprto vprašanje, kje naj bo meja spravila lesa med traktorjem in žičnim žerjavom in to iz tehničnih in ekonomskih vidikov. 7.3 Podatki o blagovni proizvodnji nam prikazujejo, da se je obseg začel močneje povečevati v letu 1978, zato so tudi podatki za izgradnjo gozdnih cest in vlak ter nabave opreme zbrani za leto 1978, 1979 in 1980 in predvidevanja za naslednje srednjeročno obdobje. Tabela 7. Izgradnja cest, poprečno na leto 1978-1980 1981-1985 % OE km din km din 3: 1 1 1 2 3 4 5 Idrija 4,2 1,799.927 2,2 2,860.000 52 Ajdovščina 0,9 377.474 0,8 1,040.000 89 Gorica 3,9 1,668.305 0,8 1,040.000 21 Tolmin 6,9 4,281.151 1,6 2,080.000 23 Skupaj 16,0 8,126.857 5,4 7,020.000 34 Oprema in ostalo 2,154.749 1,700.000 Vse skupaj 10,641.606 8,720.000 7.4 Značilnosti srednjeročnega plana 1981-1985 so naslednje: fizični obseg izgradnje cest pade na 34 °/o, dočim finančni na 86 °/o, - nabava opreme in ostalo se zniža na 68 °/o, 0/o 4:2 6 159 276 62 49 86 68 82 - z ozirom na izredno nizko investicijsko dejavnost je vprašljivo ali se bo obseg seč nje lahko zadržal na nivoju 1980-1981, - možnost povečanja obsega sečenj je le v primeru, da pride do ponovnega sovlaganja, - z izgradnjo navedenih cest se odprtost gozdov pomakne le za nekaj desetink. 8. Izgradnja vlak Tabela 8. lzgradnia vlak, poprečno na leto 1978-1980 1981-1985 % % OE km din km din 3: 1 4:2 1 2 3 4 5 6 Idrija 23,1 1,060.788 40,0 2,025.000 173 191 Ajdovščina 12,4 395.081 21 ,O 735.000 169 186 Gorica 12,6 462.610 25,0 875.000 198 189 Tolmin 30,6 3,351.095 37,0 4,035.000 121 120 Skupaj 78,7 5,269.574 123,0 7,670.000 156 147 Z letnim planom je določena višina sredstev za vlake, ki bremenijo direktne stroške pridobivanja lesa. V kolikor je teh sredstev premalo, se izgradnja vlak krije iz namensko zbiranih sredstev, in sicer 5°/o od prodanega lesa, za katerega so se odločili zasebni lastniki leta 1978 in se zbirajo vsako leto. 176 8.2. V letu 1980 so bila s planom sprejeta naslednja merila : Osnova za plan izgradnje vlak so potrebe, ki izhajajo iz sečno-spravilnrh načrtov, in sicer količine gozdnih sortimentov v spravilu , pri čemer se za 1 m3 spravila s traktorjem prizna 90,00 din, z žičnimi žerjavi pa 15,00 din in s konjem 30,00 din. Osnova za vzdrževanje cest je dolžina cest, ki jih ima TOZD ali TOK, pri čemer se priznava za 1 km cest 11. kat. 65,00 din, l. kat. pa 34,50 din. Fizični obseg povečanja znaša letno poprečno 56 °/o, finančni obseg 47 °/o, vendar zelo različno po organizacijskih enotah . 9. Zaključek Razmišljanja, ki so zapisana v članku, so odraz splošnih in specifičnih pogojev našega območja. Zavedamo se, da v življenju ni šablon in da ima vsako območje svoje specifičnosti. - Podatki za nekaj let nazaj in smernice srednjeročnega plana 1981-1985 pa nas prepričujejo, da je pot, ki smo jo ubrali, za naše razmere pravilna. - Naša organizacija in način dela zagotavljata, da bomo izvršili obveznosti, ki nam jih nalaga širša družbena skupnost. Zavedamo pa se, da je pri našem delu še mnogo napak, ki jih bo treba odpravljati . - Za povečanje blagovne proizvodnje in izvršitev del v pridelovanju lesa je za naše območje najpomembnejši proizvodni kooperant, zato je treba tej kate- goriji ljudi posvečati posebno pozornost, ki se odraža v socialni varnosti koope- ranta in njegove družine. Dalje v zagotovitvi dela čez celo leto, oskrbi proizvodnih sredstev in rezervnih delov ter pravilnem nagrajevanju. Pravice, ki izhajajo iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, je treba izenačiti z delavci TOZD. - Tudi fizične delavce TOK ne smemo zanemariti. Zelo važno je, da jih izobrazimo kot univerzalne delavce tako, da obvladajo vsa dela v pridobi-. vanju in pridelovanju lesa. Za nas je zelo pomembno tudi spravilo z žičnimi žerjavi. V zadnjem času smo primorani izobraziti tudi minerje. - Močno razslojevanje vasi, starostna struktura kmečkega prebivalstva in razvoj industrije, vedno močneje vplivajo na zmanjšanje odkupa na kamionski cesti. Odkup na kamionski cesti nadomešča odkup na panju, ki ga lahko pre- vzemajo proizvodni kooperanti ali delavci TOZD ali TOK : pri izvajanju del imajo pri nas prednost proizvodni kooperanti, nato delavci TOK. V letu 1980 smo, razen pri spravilu z žičnimi žerjavi, delavce TOZD izključi. li. - Pogoj za dosego postavljenega cilja so materialna sredstva. - Kompleksno gospodarjenje in pravočasna sestava gozdnogojitvenih in sečno-spravilnih načrtov ter njihova raba v pripravi dela, je osnovni pogoj za vključevanje v delo proizvodnega kooperanta ali delavca TOK ali TOZD goz- darstva. - Odprto ostaja vprašanje, ali naj proizvodni kooperant, oz. član TOK dela samo v svojem in tujem gozdu zasebnega sektorja ali naj prevzame nekatera dela tudi v družbenih gozdovih, kjer je to racionalno za TOK, kakor tudi za TOZD. - Za č-lane, predvsem pa za proizvodne kooperante je pomembno vprašanje izobraževanja in področje higiensko-tehnične zaščite : v naslednjem srednjeročnem obdobju moramo poiskati optimalne rešitve. - član, zasebni lastnik gozda, združen v TOK, ki s svojim delom ustvarja devizna sredstva, bodisi z izvozom gozdnih sortimentov ali v reprodukcijski verigi 177 z lesno ali papirne industrijo, mora imeti pravice do deviz. Z deviznimi sredstvi mu mora biti omogočena nabava opreme ali rezervnih delov, ki se ne dobijo na jugoslovanskem tržišču, a so nujno potrebni v gozdni proizvodnji. - Izredno pomembni so finančni viri, predvsem sredstva za nabavo meha- nizacije, kjer so se vključile bančne organizacije, kar pa še vedno ni dovolj. - TOK razpolaga s skromnimi sredstvi, zato je tudi pomembno kreditiranje izgradnje gozdnih cest in vlak, in sicer kot sovlaganje lesne industrije (primer Meblo, TOZD lverka) ali kot bančni kredit. - Pomembna so tudi sredstva SlS gozdarstva Slovenije, ki jih vlagamo v raz- širjeno biološko reprodukcijo. Obnova manjvrednih gozdov je za naše območje izrednega pomena. Literatura 1. Korber, B .: Vloga gozdarstva pri socialistični preobrazbi vasi, Gozdarski študijski dnevi. BF VTOZD za gozdarstvo , Ljubljana 1976. 2. Krivec, A.: Priprava dela in nova tehnologija gozdne proizvodnje. GV 1971/1 . 3. Krivec, A. : Temelji znanstvene organizacije dela v gozdni proizvodnji, skripta, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1973. 4. Klanjšček, V.: Cestni fondi za območje SGG Tolmin (1. 10. 1979). S. Mlinšek, D.: Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. PZGGO, Ljubljana 1968. 6. Papež, J .: Elementi za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo tolminskega gozdnogospodarskega območja 1981-1985. 7. Papič, F .: Poslovna poročila in ostala interna dokumentacija TOK Idrija, 1976/80 . 8. Vizjak , M.: Nekateri vidiki organizacije zasebnega sektorja gozdarstva, Gozdarski študijski dnevi, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1976. 9. Winkler, 1. : Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SRS, Gozdarski študijski dnevi , VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1973. 178 Oxf. : 426.1:174.7 Picea abies K. šKODE, KI NASTAJAJO ZARADI STRELE V SMREKOVIH MONOKULTURAH NA POHORJU Stana Hočevar, Dušan Jurc Smreke v enodobnih monokulturah se suše tu in tam predvsem na območju TOZD gozdarstvo Mislinja. Tu je smrekove monokulture zasnoval pred približno 100 leti veleposestnik Perger, in sicer namesto bukovo-jelovega ali jelovo-buko- vega gozda. Ostanke prvotnega gozda vidimo še danes, ker sta smrekam tu in tam posamično primešani stara jelka (Abies alba) in bukev (Fagus silvatica). V letu 1981 so opazili revirni gozdarji sušenje smreke v skupinah predvsem v revirju Komisija, k. o. Mislinja in k. o. Tolsti vrh, v odd. 60/11-f in 61-a. Smreka uspeva tu na nadmorskih višinah 1050 do 1150 m na severozahodnih in zahodnih legah, nagibi so 25-30°. Tla so plitva, geološka podlaga je tonalit. V add. 60/11-f je primešan smreki posamezno rdeči bor (Pinus silvestris), v drugem oddelku 61-a pa evropski macesen (Larix europaea), bukev (Fagus silvatica) in jelka (Abies alba). Ko smo pregledali 27. 1. 1982 skupinsko sušeče se smreke, okularno nismo opazili na njih nobenih znamenj bolezni. Le med njimi dominantno rastoči evropski macesen je imel po deblu sled strele v spirali. Podrli smo sušečo se smreko in odrezali kolobar na višini 8 m. V lesu kolobarja smo ugotovili spre- Strela je razčesnila javor (Boyce '1961) 179 Od jel ke so po streli ostale samo trske. Foto M. Piskernik membe, ki jih je očitno povzročila strela . Pučnik (1980) namreč piše, da ima v letnem poprečju največ nevihtnih dni prav slovenjegraška kotlina. Pogosto se dogaja, da se zaradi udarca strele posuše skupine dreves. To sušenje se širi centrifugalno od drevesa, v katerega je treščilo, če rastejo na ravnini. Na nagibih pa se širi sušenje po nagibu navzdol. če pogledamo ta sušeča se smrekova drevesa, ne opazimo na deblih nobenih zunanjih poškodb od strele. Odmiranje drevja je včasih hitrejše, včasih počasnejše. To razlagamo tako, da se strela v zemlji razdeli in tako uniči drobne in močno razvejane korenine bližnjih sosednjih dreves. To odmiranje je odvisno od velikosti poškodb in od debeline drevesa (K . B. 1959). Včasih opazimo, da so tla žarkasto raz- brazdana okrog drevesa, v katerega je treščilo. Za gozdarstvo je seveda bolj pomembno odmiranje dreves zaradi strele v skupinah kot pa posamič. Take luknje v sestoju, ki nastanejo zaradi strele, so velike 1 ar do 1 ha. Pojavljajo se skoraj izključno v iglastih gozdovih, predvsem v borovih in smrekovih. Listavci pa, ki rastejo med sušečimi se iglavci, ostanejo neprizadeti (Schwerdtfeger 1970). Te luknje so izhodišča za vetrolome. Nastanek lukenj (praznin) zaradi strele je verjetno vezan na razelektritev, pri čemer moč toka pojenjuje z oddaljevanjem od centra in povzroča hujše a!i milejše poškodbe celic v deblu in koreninah. 180 »Totalka" zaradi strele. Foto C. Sem škode, ki nastanejo na drevesih zaradi strele, so de·loma mehanične deloma fiziološke narave. Na splošno strela najraje udari v prostorastoča ali v dominantna drevesa, ker le-ta dobro odvajajo in prevajajo elektriko. Strela lahko trešči v različna mesta: v vrh krošnje ali pod njo, v dnišče debla, v koreninski vrat ali v tla. Učinek strele je zelo različen. Včasih zapusti za seboj na ·deb!lu samo žlebič ali brazde, včasih se spusti v zemljo po brazdah, ki so nastale pri prejšnjem udarcu strele. Pogosto potekajo žlebiči po deblu navzdol v ravni ali spiralni smeri kot potekajo vlakna ali kot je zasukano deblo. Strela odlupi lubje v ozkih, dolgih trakovih ali pa se lubje v večjih kosih razcepi in odpade. če udari strela v deblo s polno močjo, tedaj se razgali drevesne deblo do lesa in se hkrati razkolje v več metrov dolge kose. Deblo se lahko razkolje od vrha do tal ali pa se odlomi krošnja, pri čemer se preostali debelni štrcelj včasih popolnoma razcepi. Strela najbolj ogroža dominantr.e visokodebelne iglavce, topol, hrast, hruško drobnico, brest, vrbe, jesen in robinijo; manj ogroža jelšo, javor, navadni divji lwstanj, bukev, gaber in brezo (Schwerdtfeger 1970). Pri tem je važna površina lubja. Drevesa. ki imajo gladko lubje in se lahko zmočijo, hitro odvajajo elektriko in jih zaradi tega strela manj ogroža kot tista, ki imajo razpokana lubje. V 181 drevesa, posebno v hrast in bor, ki rastejo na vodnih žilah, njihove korenine pa segajo do talnice, pogosteje trešči. Prav tako trešči v tista drevesa, katerih korenine se razraščajo tik pod površino tal, kot npr. v smreko, japonski macesen in zeleno dugfazijo na vlažnih rastiščih. Poleg grobih mehaničnih poškodb nastanejo tudi notranje poškodbe zaradi odmiranja posameznih delov lubja. Zaradi tega, ker razvije strela visoko napetost in jakost toka, uniči celice v deblu in koreninah. Smreke, v katere trešči, ostanejo lahko do naslednje pomladi sočna zelene. Toda na začetku vegetacijske dobe korenine ne morejo več prehranjevati drevesa, saj so zaradi strele odmrle ali pa so samo prizadete; tudi kambijalna p.last drevesa je poškodovana. Kambij (meznik), ki je najmanj odporen, je posebno občutljiv za razelektritev. Hartigova raziskovanja (1897) so pokazala, da nastane v lesu debla, v katerega je treščilo, nenormalno tkivo . Lahko pa v tem primeru na površini debla ne opazimo nobene poškodbe. V lubju nastanejo majhni navpično podaljšani pra- meni trdega tkiva (sledi strele), ki so svetlejši od normalno razvitih. V lesu nastanejo tudi strelini kolobarji, ki lahko obsežejo celo deblo, visoki pa so nekaj deset cm. Ti kolobarji nastanejo v braniki tistega leta, ko je treščilo v drevo. Pri nekaterih iglavcih se razvije, če trešči vanje, nenormalno veliko število smolnih kanalov. Tubeuf (1906) je v smreki opisal nenormalno tkivo, ki je nastalo zaradi strele. V njem ne vidimo povečanega števila smolnih kanalov, je po- polnoma podobno poškodbam, ki jih povzroči mraz. čeprav so zaradi strele prizadeta (poškodovana) navadno visoka drevesa, pa lahko odmro ali so po- škodovane tudi skupine semenic v drevesnici in skupine mladih dreves (Jackson 1940, Rhoads 1943, glej Boyce 1961). Ce primerjamo zdrav smrekov les s tistim, ki ga je poškodovala strela, opazimo naslednje: zdrava jedrovina je svetleče bela, beljava ima drobne smolne kanale. Smrekov les, v katerega je trešči;lo, lahko na površini posivi. če na- pravimo vzdolžni ali prečni prerez lesa smreke, v katero je treščilo, vidimo, da je postal sivo modrikast ali rdeče progast. Proge lahko potekajo vzdolž celega debla. Les je v primerjavi z zdravim mehkejši in daje vtis nastajajoče zadušenosti. Tudi tekstura ni več tako izrazita kot pri zdravem lesu. Okularno lahko opazimo, da so lesna vlakna poškodovana. Raziskovanja so pokazala, da so se dobre lastnosti smrekovega :lesa občutno poslabšale. Specifična teža, trdnost na upo- gib in pritisk ter strižna trdnost se zmanjšajo. Poškodovani les je tudi bistveno lažji. Obe barvni spremembi in tehnološke spremembe lesa smo tudi mi opazili na odžaganem smrekovem kolobarju. Les, v katerega je udarila strela, je zaradi fizikalnih in kemičnih sprememb posebno občutljiv za okužbe z glivami, ki razkrajajo les, in za napade škodljivih žuželk. Stoječi in posekani smrekov les, ki ga je prizadela strela, zelo pogosto hitro napadejo sekundarni škod ljivci, kot npr. smrekov lestvičar (Xyloterus lineatus) in navadni vrtovin (Hylecoetus dermestoides), ki vrta svoje rove globoko v les. Vlaga v lesu dreves, ki ga je oplazila strela, je posebno ugodna za uspevanje gliv, ki so hrana za zalega (potomce) obeh vrst hroščev, ki uničujeta les. Odmrle glivice obarvajo stene rovov črno, kar je za les poleg tehnične škode še lepotna napaka. Posamič najdemo tudi ličinke smrekovega kozlička v tistih hirajočih smrekah, v katere je treščilo. Ugotovili smo, da je sušeče se smreke v obeh oddelkih v množici napade·! smrekov parnooki likar (Polygraphus poly- (graphus) in tu in tam tudi smrekov kozliček. Tega nismo mogli določiti, ker je prezimoval v razvojni stopnji ličinke. Smreke, ki jih je poškodovala strela, je treba takoj podreti, če je mogoče še pred začetkom pretakanja sokov. Nato moramo debla oklestiti, obeliti, raz- 182 žagati v hlade in jih odpeljati iz gozda na žago ter tam kolikor je mogoče hitro razžagati, da se vanje ne zavrtata smrekov lestvičar ali navadni vrtovin. čim hitreje se ta postopek odvija, tem ugodnejše so možnosti uporabe. če pa les , ki ga je poškodovala strela, dalj časa ne posekama, pomeni ta zakasnitev pre- cejšnje zmanjšanje kakovosti in vrednosti lesa. Literatura 1. Bo/meri , E.: Kiefernsterben auf Wasseradern. Atlgem. Forstz ., Nr. 51, 885, 1959. 2. Boyce, J. S .: Forest Pathology. McGraw-Hi 11 Book Company, 61--il4. 1961. 3. K. B.: Technologische Schaden am Holz durch Blitzschtag. Hoiz-Zentralblatt, Stuttgart . 85. 177. 1959. 4. Pučnik, J .: Velika knjiga o vremenu. Ljub:jana, CZ, 266, 1980. 5. Schwerdfeger, F.: Blitzschiiden. Oie Waldkrankheiten . Hamburg . 60-61, 1970. Oxt.: 972.2 SEDEŽ SVETOVNEGA GOZDARSTVA V LJUBLJANI (Ponatis po Delu, dne 13. 3. 1982) Bogdan Pogačnik Poslovna mapa z napisom Mr. Pre- sident, ki se je zaradi podpisovanja znašla na mizi prof. dr. inž . Dušana Mlin- ška v Gozdarskem inštitutu v Ljubljani, je že sama pričala o tem, da je po izvo- litvi tega našega strokovnjaka. profesorja za gojenje gozdov na Biotehniški fakul- teti, poslej za pet let sedež Mednarod- nega združenja gozdarskih raziskovalnih organizacij v Jugoslaviji. V Ljubljani naj "1 986 1982 / Ljubljana bi bil leta 1986 tudi prihodnji svetovni kongres te pomembne in že kar častitljivo stare organizacije, ki si je zadala za nalogo, da rešuje gozd, vir življenja. Minuli 17. kongres IUFRO je bil lani v Kiotu na Japonskem. Prvič izven zahodne poloble, so zapisali poročevalci in obenem zabeležili, da se je tega. srečanja udeležilo rekordno število strokovnjakov, čez 1300 iz 73 držav. V mednarodno združenje je zdaj včlanjenih 92 držav in med tistimi, ki so se včlanile v zadnjem razdobju, je poleg nekaterih novih neodvisnih afriških držav tudi LR Kitajska. Nasploh ima združenje zelo staro tradicijo. Ustanovi1li so ga leta 1892 in bo torej kmalu slavilo stoletnico. Pobudniki združenja so bili gozdarji Francije, Nemčije in Avstrije, seveda še one bivše Avstroogrske, v kateri so sodelovali tudi slovenski gozdarji. Nekateri med njimi so se. kot je povedal prof. Mlinšek, že takrat uveljavili, na primer Kolar iz Gorenjske in Dimitz iz Gorice. Kongres IUFRO bo v Jugoslaviji sicer prvič, a so naši gozdarji dobro znani v svetu. Za to, da smo prevzeli organizacijo prihodnjega kongresa, je govorilo več razlogov. Najpomembnejši pa je gotovo ta, da naj bi bil kongres konkretna spodbuda za naše še boljše delo v proizvodnji in na raziskovalnem področju, tako da bi bili sposobni mednarodne konfrontacije in kritike, je pojasnil novi predsednik združenja prof. Mlinšek. »Jugoslavija je s svojimi gozdarskimi razisko- 183 va/nimi inštitucijami trenutno nekje med 12. in 15. mestom na svetu. Od 91 včlanjenih držav jih je le petina razvitih, druge so države v razvoju, in ker smo tudi mi nekje na sredi, na prehodu, bi bilo predstavljanje naših rezultatov v gozdarstvu in predelavi lesa najbrž zanimivo tudi za vse druge.« Prof. Mlinšek pa je bil tudi samokritičen: »V zadnjem času tudi v gm.darstvu preveč samo govorimo, zato bi se vsaj ob tej priložnosti kazalo bolj obrniti v stroko.« že letos aprila se bo v Ljubljani sestal izvršni odbor mednarodnega združenja. Udeležilo se ga bo okrog 50 vodilnih funkcionarjev in raziskovalnih strokovnjaka•; z nalogo, da izdelajo program cela za naslednjih pet let. IUFRO je zelo razvejana organizacija. Njen stalni sekretariat je na Dunaju in avstrijska vlada gmotno podpira poslovanje pisarne. Glavni sedež združenja pa je vselej v kraju, od koder je njegov izvoljeni predsednik. Prof. Mlinšek je prevzel mednarodno predsedstvo za nemškim strokovnjakom prof. Waltherjem Liesejem s hamburške univerze. Mlinškov podpredsednik je Američan R. Buckmann. Združenje seveda povezuje Vzhod in Zahod, ne glede na blokovske poglede držav. »Sploh smo gozdarji trdno povezana svetovna družina, še veliko bolj kot zdravniki. Kamorkoli pride gozdar, povsod po svetu ga prijazno sprejmejo.« V združenju so upoštevali geografske regije, strokovno delo pa so razdelili po posebnih oddelkih. V dokumentih devetih regij piše, da je predsednik Sredo- zemlja Turek A. Semizoglu, predstavnik Sovjetske zveze direktor moskovskega gozdarskega inštituta N. A. Mojsejev, predstavnik Zahodnega Pacifika mladi ma- lezijski strokovnjak Moad Noro, predstavnik kmetijsko-gozdarske organizacije OZN (FAO) Flores Rode. Od strokovnih oddelkov se prvi ukvarja z gojenjem gozdov in vprašanjem okolja, drugi z gozdnimi rastlinami in varovanjem gozda, tretji z operacijskimi in tehniškimi vprašanji, četrti z ekonomiko in planiranjem, peti z lesno industrijo in šesti s splošnimi vprašanji od terminologije in računal­ ništva do filozofije. že v tem krogu prihaja do zelo koristnega prelivanja izkušenj in odkritij . V Kiotu so, na primer, vprašanje tropskih gozdov osvetljevali s kar se da različnih vidikov, tako kot je na ta problem gledal severnjaški Finec Har/aa ali kot sta gdedala Afričan Abeli iz Tanzanije in azijski gozdar Kaevlaida iz Tajske . O nacionalnih in internacionalnih vidikih gozdarske ekonomike so razpravljali Američan, Nigerijec in Indonezijec. O onesnaženju zraka so med drugimi podali poročila čeh Materna, Japonec Proue in naš šolar. Znotraj teh odborov delujejo raziskovalne inštitucije po različnih državah. Skupaj je več kot 240 raziskovalnih ustanov z več kot deset tisoč raziskovalci. Izvršni odbor mednarodnega združenja pa skrbi za usklajevanje in načrtuje skupno raziskovalno politiko. ln kaj je danes poglavitno vprašanje? Kakšen je položaj gozdov in lesa kot dragocene surovine v svetu? »Če bi rekel, da je položaj kritičen, bi bilo to daleč preblago," je odkrito odgovoril prof. dr. Mlinšek. »Položaj je katastrofalen. V svetovnem merilu smo po vojni uničili že 1 milijardo hektarov gozdov od 3,7 milijarde gozdov. če pravim uničili, mislim s tem, da smo jih ali iztrebili ali pa izkrčili za kmetijske potrebe, prepričani, da je to bistveno za večje pridobivanje hrane, vendar je to zelo kratkovidna. Težišce našega raziskovalnega dela in skupne mednarodne gozdarske politike v tem trenutku je, da bi se obrnili v tako imenovani tretji svet, v tropske gozdove. Hkrati naj bi delo v gozdarstvu humanizirali, tako v odnosu do ljudi kot do prirode same. Tretje težišče pa je zapopadeno v usmeritvi, ki jo v Evropi zadnje čase vse bolj zavestno razvijamo, namreč da gre pri gozdovih za večnamensko delo, ne samo za pridobivanje lesa, ampak tudi za varovanje 184 Naš gozdarski inštitut v Ljubljani /(ongres IUFRO je velika čast, vendar tudi velika obveznost- predvsellJ do nas sa171ih Nekaj podrobnosti iz raziskovalne opreme enega izmed japonskih gozdar- skih inštitutov, ki so gostili IUFRO kongres lansko leto na Japonskem Ergonomski laboratorij Terenska merska oprema Zgoraj: Elektronski prostorski analizator Spodaj: Veterni tunel okolja in za življenje sploh. V Evropi smo pri pridobivanju lesa in varovanju gozdov zašli v krizo že pred več kot 200 leti in zato smo se zdaj toliko hitreje vzdramili. Novi koncept varstva okolja in gospodarjenja z gozdovi torej ne teme,lji samo na sodobnih tehnoloških prijemih, ampak mora upoštevati tudi prvobitni, praelementarni odnos do gozdov, kajti če bomo gozdove uničevali in jih nato skušali z agrikulturnimi sredstvi spet oživiti, bo to veliko dražje in bolj zapleteno, saj gre v bistvu za umeten postopek, ki je daleč od naravnega razvoja.~< Nasploh prof. Mlinšek n:teni, da v agrikulturi preveč razmetavamo energetske vire. od elektrike do umetnih gnojil. »Ta koncept smo doslej napačno prenašali· tudi v tretji svet, kjer so tla še bolj problematična in težavna in ti načini niso uspešni. Večina tal v Afriki je sestavljena iz tako imenovanih lateritnih zemeljskih sestavin. L:e pred mnogimi leti so se v FAO spraševali, kako to, da se črnci v Afriki selijo iz predela v predel. Očitno je, da tega ne delajo zaradi nekakšnega prirojenega nomadstva, ampak zaradi stvarnih obdelovalnih potreb zemlje, ki se hitro izčrpava. V vsej Afriki je morda samo nekaj predelov, kjer je zemlja boljša, vulkanska, na primer v Keniji. Nasploh je pridelovanje hrane in gojitev gozdov v Afriki bolj problematično, kot je splošno mnenje. Evropske tehnologije ne moremo neposredno prenašati v Afriko, saj ni primerna za njihovo zemljo i~ je v bistvu še vedno preračunana samo na ponovne dobičke, pri čemer pa ostajajo domačini še naprej revni_,, Opozoril je tudi na analize nekaterih nemških fizikov o usodni nevarnosti, kjer je bil zadnji kongres, je povedal, da ima ta država kljub veliki gostoti ki obkroža siceršnjo mrtvo materijo kot edina živa plast. O izkušnjah Japonske, kjer je bil zadnji kongres, je povedal, da ima ta država kljub veliki gostoti prebivalstva, medtem ko ima Jugoslavija s površino 250.000 m2 20 mi.lijonov prebivalcev, jih ima Japonska na 350.000 m2 kar 113 milijonov, več kot 65 od- stotkov ohranjene gozdne površine. ln čeprav znaša njihov letni prirastek v gozdu okrog 100 milijonov kubikov lesa, ga posekajo na leto le 40 milijonov kubikov. Preostali les, to je okoli 70 milijonov kubikov, na leto ga namreč predelajo okrog 110 milijonov kubikov, uvažajo, modrujoč: slabi časi šele prihajajo! Varčujejo tudi pri domači porabi energije, zato dajo lesne iverke zmleti v Kanado, kjer je ta postopek cenejši, in nato zmlete spet uvažajo. »Nasploh skušamo v Jugoslaviji tudi v gozdarstvu ubirati neuvrščeno pot med Vzhodom in Zahodom. Namesto komercialnega izkoriščanja, kot to delajo na Zahodu, ali spreminjevalnega posiljevanja narave, kot to poskušajo delati na Vzhodu, skušamo mi v gozdu le usmerjati.« Nadalje je dejal. da je etični odnos jugoslovanskih gozdarjev priznan v svetu, čeprav je jasno, da je treba upoštevati tudi drugo načelo. namreč, da je varstvo narave organsko povezano s sečnjo in proizvodnjo. »Ločevati varstvo od proizvodnje je po našem zgrešeno in nestvarno.« Priznal je sicer, da tudi na gozdarje v Jugoslaviji trenutno pritiska težnja povečati izvoz. »Če smo vsi kot del družbe za sedanji položaj tako ali drugače soodgovorni, moramo tudi zdaj po svojih močeh pomagati vsi, da voz izvlečemo. vendar bi moralo biti to samo kratkoročno.« V minulih tridesetih letih so gozdarji v Jugoslaviji delali z zavestjo in vsaj v Sloveniji se je stanje gozdov od leta 1945 do danes izboljšalo za 20 odstotkov. "v gozdovih v Mislinji,« je konkretno navedel prof. Mlinšek, ki je po rodu Velenjčan in je v začetku svoje znanstvene kariere deloval tudi operativno v Gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu, ••Smo. na primer, od leta 1954 do zdaj gozdne zaloge povečali od 190 na 300 kubičnih metrov, ob tem pa smo normalno sekali in ustrezno plačevali ljudi.« "185 Kot strokovnjak se danes posveča raziskovanju in poučevanju predmeta o negi gozdov, torej vprašanju, kako vplivati na življenjsko krepitev gozdov. Pii tem se ravna po onem, ljudem namenjenem vodilu starega šolnika Pestalozzija, češ: ,,Na otrokovo osebnost mora okolje tako vplivati, da se njegove prirojene vrline krepijo, negativne lastnosti pa zmanjšujejo .« Kako bujno je življenje v gozdu, dokazuje podatek, da je samo v običajnem bukovem gozdu čez 4000 rastlinskih vrst in okrog 6000 živalskih. Težko bi prešteli tudi vse vrste dreves; od skrajnega severa do tropskega pasu. Za področje pragozdov, to je gozdov, ki jih še ni dosegel vpliv človeka, se prof. Mlinšek zanima tudi pri nas: »V Sloveniji je največ pragozdov na Kočevskem, nekaj jih je tudi na Pohorju, zlasti pa so v Bosni, črni gori in Srbiji.« Predvsem pa prof. Mlinška veseli, da se mladi rodovi študentov na fakulteto za gozdarstvo vpisujejo že s privzgojenim posluhom za gozdarstvo in nagnjenjern do narave. O tem pričajo tudi diplomske naloge, kot si jo je, na primer, nedavno izbral eden izmed slušateljev: >>Gozd in glasba<<. Ali torej slišimo? Ali se slišimo? Ali gozd še šumi? Ali še smo? Oxf.: 182- - 097 ZBOROVANJE MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA PROUčEVANJE VEGETACIJE - ZADNJIKRAT V RINTELNU (ZRN) Mitja Zupančič Tudi leta 1981 je bilo od 13. do 16. aprila v Rintelnu ob Weserju 25. zborovanje Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. žal je bilo to jubilejno zbo- rovanje zadnjikrat v tem lepem, mirnem spodnjesaškem mestecu. Od sedaj naprej se bodo zborovanja selila iz mesta v mesto po vsej Evropi in celo izven našega kontinenta. Zborovanja se je udeležilo 147 članov tega mednarodnega društva iz 21 držav. Kot navadno so bili najštevilnejši znanstveniki iz ZR Nemčije in Holandije. Udeleženci so bili tudi iz Japonske, poleg njih pa še zastopnika daljne Kitajske in Avstralije. Zbrali smo se udeleženci vseh kontinentov razen iz Afrike. Tako številčnost gre pripisovati večim stvarem. V prvi vrsti zaradi zanimive tematike, jubilejnega zborovanja in poklonitvi trem umrlim velikanom sodobne fitoceno- logije. V letu 1980 umrlemu očetu sodobne fitocenologije Josiasu Braun-B!anquetu, o katerem je govoril in podal njegovo življenjsko delo in podobo dr. S. Pignatti. Sin dr. J . Ti..ixen je spregovoril o očetu znanstveniku Reinholdu Tuxnu, ki je bil duhovni vodja in oče tega mednarodnega društva. Znani švicarski fitocenolog in ekolog dr. H. Ellenberg pa je orisal življenjsko pot ameriškega kolega Roberta H. Whittakerja. Glavna tema zborovanja je bila struktura in dinamika gozdov. Na to temo je bilo 36 predavanj. ki so obravnavala vegetacijske tipe v pragozdu, gospodar- skem gozdu in gozdarsko problematiko v zvezi z vegetacijo na sploh; o opazo- vanjih vertikalne ali horizontalne strukture, kot npr. o s-lojevitosti, sinuzijih, flo- ristični variabiliteti ene plasti , populaciji, minimalnih arealih ipd ; o vprašanjih 186 dinamike, npr. o razvojnih fazah gozda, vključno s fluktuacijsko in fenološko ritmike itd . Od Jugoslovanov smo bili štirje. prof. dr. Ljerka Markovic iz Zagreba ter trije Slovenci, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič. Ljerka Mar- kovic je imela zanimivo predavanje o posečni vegetaciji v asociaciji Abieti-Fagetum dinaricum v Sloveniji (Zur Kenntnis der Schlagvegetation im Bereich des Abieti- Fagetum dinaricum in Slowenien). Markoviceva je večletna naša sodelavka, ki pri nas proučuje predvsem ruderalno vegetacijo in v to delo uvaja naše miajše kolege. L. Marinček in M. Zupančič sta pripravila predevanje o nekdanji in današnji razvojni dinamiki smreke v montanskem pasu slovenskega predalpskega in alpskega območja (Die Fichte in den ehemaligen und rezenten Sukzessionen in der montanen Stufe der Slowenischen Voralpen- und Alpengebites.). Kratko poročilo o njunem prispevku je naslednje: Smreko štejemo za borealno-kontinentalno-montansko vrsto, ki je k nam prišla iz jugovzhoda ali vzhoda. Sklepamo, da so ji v Sloveniji najbolj ugajale nekoliko hladnejše razmere ob koncu pleistocena, oziroma njegovih fazah pred poledenitvijo, oziroma ob koncu poledenitve in ob zaeetku holocena. V holocenu dosega višek v borealu in atlantiku z:asti v višjem gorskem svetu. Danes smreka zaseda naravna rastišča le tam, kjer so lokalnoklimatsko h~ladnejša in edafsko sveža rastišča. Skratka naseljuje rastišča, ki so bolj kontinenta/na. Zanimive so raziskave A. šerclja o postglacialnem razvoju gorskih gozdov v Sloveniji. Razvoj gozda v Alpah se ujema z onim na Koroškem, le da je pri nas podaljšana smrekova faza {boreal, atlantik), ki sledi borovi; domneva, da je v atlantiku smreka dosegla in obdržala vodstvo. Nato sledi faza z bukvijo. Prehod v bukovo fazo je bil verjetno tedaj mešan smrekov gozd. V začetku je bila to podfaza smreka-leska, kasneje smreka-bukev. Pred sušno subborealno dobo se smreka umakne in je le spremljevalka bukovemu gozdu. Vzrok za premene iz smrekovega v bukov gozd je v zvezi s klimatsko spremembo. Kasneje pospešuje smreko človek. Današnja naravna rastišča smreke v alpskem in predalpskem svetu Slovenije so v klimatozonalni asociaciji Adenostylo glabrae-Piceetum M. WRABER (1958; 1960 n. nud .) 1960 (prov.) {M . ZUPANČIČ et l. PUNCER 1966 mscr.) na apnencu, ter v paraklimatskih, edafsko pogojenih asociacijah na nekarbonatnih kamninah, kot so Loreo-Piceetum (M. WRABER 1953 n. nud .) ZUPANČIČ (1976) 1980, Spha- gno-Piceetum R. KUOCH 1954 emend. ZUPANČIČ 1981, Piceetum subalpinum BR.-BL. 1938, Abieti-Piceetum M. WRABER 1963 (prov.), kjer je lahko mešan substrat in Asplenio-Piceetum (BR.-BL. et WLIEG. 1939) R. KUOCH 1953, ki je na karbonatni podlagi. Smreka je v predalpsko-alpskem svetu Slovenije pospeševana skoraj v vseh gozdnih združbah, izjema so termotilni gozdovi in gozdovi na mokrih rastiščih. Največji del sekundarnih smrekovih fitocenoz je nastal na nekarbonatni podlagi, zlasti na rastiščih gozdov Luzulo-Fagetum montanum praealpinum MARINČEK (1977) 1981 in Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum MARINČEK 1977 (mscr.), v višjih, hladnih in svežih legah, kjer gre razvoj prek travišč, resav in grmišč Mesobrc- metum - Arnico-Nardetum ._ Calluno-Vaccinietum ._ Alnus viridis ._ Picea abies, Oxalis acetosella, Cardamine trifolia, v sekundarno združbo Luzu/o sy/va- ticae-Piceetum M. WRABER 1963. Na bolj suhih rastiščih ali v nižjih legah, kjer so večinoma zastopane združbe Blechno-Fagetum HT (1950) 1962 emend. MA- RINČEK 1970, Querco-Luzulo-Fagetum MARINČEK et ZUPANČIČ 1979 s. lat., Bazzanio-Abietetum M. WRABER 1958, Myrtillo-Pinetum austroa/pinum TOMAžič 1942, kot tudi deloma v prej omenjenih združbah gre regresivni razvoj prek 187 travišč v sekundarno fitocenozo Deschampsio f/exuosae-Piceetum M. WRABER (1953; 1960 n. nud.). Po poseku bukovih gozdov Anemone trifoliae-Fagetum TREGUBOV 1957 in Abieti-Fagetum praealpinum ROBIČ 1965 (mscr.) gre razvoj prek faz traviščnill združb in grmišč Festuco calvae-Avenastretum parlatorei _,. F.-A. fac . Festuca rubra ~ ... Nardetum strictae s. lat., oziroma Caricetum ferruginei ~ Sa/ix glabra- Ainus viridis stad ., ali Caricetum terruginei _, .. Nardetum strictae s. lat. ter sekun- darne antropozoogene fitocenoze Aposeri-Piceetum ZUPANČIČ 1978 (mscr.). Regresivni ukrepi na rastiščih smrekove združbe Loreo-Piceetum (M. WRABER 1953 n. nud.) ZUPANČIČ (1976) 1980 gredo prek različnih oblik traviščnih združb in resave Mesobrometum ali Trisetetum tlavescentis ali Prunello-Poetum -+ Arnico-Nardetum -+ Calluno-Vaccinietum in kasneje prek dolgotrajnih faz Luzuia sylvatica, Ca/amagrostis arundinacea, C. vil/osa, Picea abies, (Larix decidua), nazaj v prvotno naravno potencialno združbo Loreo-Piceetum.<< Popoldan tretjega dne zborovanja je bila še skupščina, kjer smo se dogovorili za nov način poslovanja Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. Društvo naj bi vodila skupščina, ki bi imela 40 delegatov iz vseh vključenih držav. Skupščina bi imela predsednika in sekretarja, ki bi ga izvolili delegati izmed sebe. Jugoslovani smo v skupščino predlagali prof. dr. Ljerka Markovi6 in prof. dr. Ljudevita llijanica iz Zagreba ter dr. Lojzeta Marinčka iz Ljubljane. Poslednja dva, naj bi glede na funkciji v Vzhodnoalpsko-dinarskem društvu za proučevanje vegetacije, povezovala omenjeni društvi med seboj. Skupščina zborovanja je tudi sprejela predlog češkoslovaških fitocenologov, da bo letošnje mednarodno znan- stveno zborovanje v Pragi od 5. do 8. aprila, s temo Horološki fenomen v vegetaciji. 188 JESENKOVA PR!ZNANJA ZA LETO 1982 Vsako leto počastimo z Jesenkovimi priznanji najzaslužnejše strokovnjake in organizatorje na področju biotehnike. To je pomemben dogodek za veliko dru- žino kmetijcev, gozdarjev, veterinarjev, biologov, živilcev, živinorejcev in lesarjev, ki imajo sicer vsak svoje specifične naloge, vsi pa obdelujejo del naše dobrot-· ljive zemlje, del našega dragocenega naravnega prostora. To dragocenost in dobrotljivost poskušajo ovrednotiti in ohranjati, negovati in razvijati. Milan Kuder prejema Jesen- kovo priznanje. Foto M. Kmecl Poznavanje zapletenih naravnih procesov zahteva razvito strokovnost in znanost, zraven pa še nadpoprečne mero vztrajnosti, žilavosti in upornosti. V naravi ni predvidljivih matematičnih shem in procesnih aksiomov. Zato so neuspehi človeškega dela pogostejši, razočaranja globlja in izkušnje mnogokrat grenke. Marsikdo v boju za zemljo in življenje ovihne, poišče si področje , kjer je pot do uspešnosti krajša, ob tem pa ostajajo še mnogi in prvim med temi mnogimi smo 15. marca letos v slavnostni dvorani na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani zaploskali od srca, s spoštovanjem do njihovega dela in vztrajanja. Za gozdarsko področje je letošnje Jesenkovo priznanje dobil Milan Kuder, dipL inž. gozdarstva, izkušen in uspešen praktik , s prefinjenim občutkom za razmeščanje gozdnogospodarskih parametrov v času in prostoru. Ko je zadnjih 8 let vodil naš Gozdarski inštitut v Ljubljani, je s to izkušnjo bogatil našo gozdnogospodarsko politiko, pri tem pa ni zanemarjal osnove naše stroke, kar ga je, to je zelo pomembno, čvrsto pripela na realna tla. Zato je bil lahko njegov prispevek k razvijanju gozdarstva vedno uspešen in učinkovit. 189 Uradna utemeljitev je bila naslednja: Dipl. inž. Milan Kuder spada v vrsto vodilnih gozdarskih strokovnjakov, ki so dajali ton pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v celotnem povojnem ob- dobju . Njegovo ime in delo je znano tudi v ostalih republikah SFR Jugoslavije. Osnovne zasluge dipl. inž. Milana Kudra za razvoj povojnega slovenskega gozdarstva so v naslednjem: - Odločilno je prispeval k oblikovanju sodobnih konceptov gospodarjenja z gozdovi v Sloveni/i. Pomembno je, da je pri tem vedno uspešno povezoval biološke, tehnološko-organizacijske in ekonomske komponente pri gospodarjenju z gozdovi. - Posebno dragocen je njegov prispevek na področju razvoja tehnologije in organizacije dela pri pridobivanju lesa. Njegovo razvojno snovanje ter dolgo- letno operativno delo odlikuje prodornost, doslednost, vztrajnost, prefinjen ob- čutek za red ter stalna skrb za strokovno in karaktemo oblikovanje mlajših sodelavcev. - S svojo širino je bistveno prispeval k povezavi in uveljavitvi slovenskega gozdarstva v jugoslovanskem prostoru. - Kot strokovnjaku z izjemno bogatimi operativnimi izkušnjami mu je uspelo učinkovito povezati raziskovalno delo z operativo. Zlasti so cenjena njegova pri- zadevanja pri vključevanju ključnih operativnih problemov v raziskovalne pro- grame ter skrb za materialno osnovo raziskovalnega dela. Za nas gozdarje je vesel in zanimiv podatek, da je za področje lesarstva dobil Jesenkovo priznanje profesor Bogdan Dietrich, ki ga poznajo mnoge gene- racije gozdarjev. Obema strokovnjakoma, kolegoma in prijateljema čestitamo! 190 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE TRAJNOST GOSPODARJENJA DA All NE? Načelo trajnosti gospodarjenja je v bistvu nekaj zelo preprostega. Z gozdom moramo gospodariti tako, da ga bodočim rodovom predamo v boljšem in ne v slabšem stanju, kot smo ga sami dobili od predhodnikov. Podobno velja za gospodarjenje z vsem na- šim življenjskim prostorom in z vsemi njego- vimi elementi kot je zrak, voda, zemlja, živi svet , sploh z vsem, kar življenje omogoča in ga dela življenja vredno. Načelu trajnosti in našim predhodnikom se moramo zahvaliti, da je slovenski gozd v razmeroma dobrem stanju. V predindustrijski dobi, nekako pred 200 leti, je bil srednje- evropski gozd že zelo blizu uničenja. To je veljalo tudi za lahko dostopne gozdove pri nas. Topilnice rude, glažute in podobni začetki industrije so goltali ogromne količine lesa, neracionalno kmetijstvo je uničevala gozdove . Na srečo so se našli gozdarji ve- likega formata, ki so uveljavili načelo traj- nosti, ki so začeli z obnovo gozda. Naj ome- nim samo G. L. Hartiga. Tudi naš Josip Res- sel spada med take ljudi. Pomena trajnosti pri gospodarjenju z gozdom se v tem času niti še ne zavedamo. Drugače je drugod po svetu, kjer načela trajnosti ne poznajo ali ga nočejo poznati. 2.ivimo v dobi eksplozije prebivalstva in na- glega uničevanja gozdov, kot ga v dosedanji zgodovini sveta še ni bilo . Vsako leto izgine z Zemlje približno 20 milijonov hektarjev gozda, kar je približno površina naše d 1 žave. Pri tem so najbolj prizadete re·1ne dežele tropskega pasu. Tudi v nordijskih gozdovih, v tajgi, v Kanadi, ima gozdarstvo eksploa- tacijski značaj, torej povsem po:;pravlja ob- stoječe lesne zaloge. Le v Evropi in delu Severne Amerike se pozna ugodni vpliv načela trajnosti gospodarjenja. Les je idealna suro,;ina bodočnosti, vse- stransko uporabna in obenem energe:;tska su rovi na. Vsaka zaostritev pri preskrbi z energijo in surovinami pomeni močen prilisk na gozd. V hudih krizah pa je velika ne- Gozdna žetev je temeljito pospravila vse zeleno. Tako ne bo šlo dolgo! 191 varnost. da bo gospodarjenje z gozdovi padlo pod nekakšno izredno stanje, ki ne bo upoštevalo sklicevanja na načelo trajnosti. To utegne pomeniti udarec po gozdovih, kol ga dosedaj niti približno ni bilo. Le sedaj se pojavljajo (ne)strokovnjaki, ki se navdušujejo za totalno el