ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Mn volja. Vaafc, Id ■•QlBiNsrtlB" aH C* Vm bo b*«W-
tt i:
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Gotemd m Second Ctmm Matter September 21st, IMS at the Pest Office »t New ¥erk. N. Y, noder Act of Cougve« of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 283. — Stev. 283.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1938—SREDA, v. DECEMBRA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLV1.
EDOUARD DALAD1ER PROTI ITALIJANSKIM ZAHTEVAM
Newyorska policija izsledila zaroto
FRANCUA ZAHTEVA POPOLNO
NEDOTAKLJIVOST OZEMLJA; ' DALADIER BO OBISKAL TUNIS
Tuniajci in Korzičani izražajo v brzojavkah popolno udanost Franc ji, Daladier poziva narod, naj ostane miren. — Mussolini jev zaupnik dol ta Francijo, da je pričela izzivati IbOijo. — Lahi se niso pravočasno pojavili s svdjimi zahtevami.
PARIZ. Francija, 6. decembra. — Ministrski predsednik Edouardo Daladier je rekel, da je Fran cija trdna v svojem sklepu, da bo z vsemi svojimi sredstvi zahtevala priznanje popolne neodvisnosti vseh francoskih teritorijev.
To je Daladierov odgovor na zahtevo Italije, da ji Francija odstopi Tuniz in Korziko. Poleg tega pa so tudi uradni krogi sporočili Nemčiji, da bo Francija navzlic nemškim zahtevam obdržcla svoje kolonije.
Glede kampanje v italijanskem časopisju in demonstracij v italijanski poslanski zbornici je reke] Daladier:
"Ni mi treba povdarjati, da bodo te demonstracije zadele ob hud odpor proti vsakemu odstopu katerekoli zemlje, nad kctero vihra francoska zastava."
Dalje je Daladier rekel, da so demonstracije v Funizu in na Korziki najboljši odgovor na~italijanske kričeče zahteve po francoski zemlji. Italijanska vlada pa je na protest Francije odgovorila, da kolonijalnih zahtev ni stavila italijanska vlada.
PARIZ, Francija, 6. decembra. — V odgovor na več tisoč brzojavk, v katerih Tunizijci in Korzičani izražajo svojo popolno udanost do Francije, je ministrski predsednik Daladier tema francoskima po-sestvama poslal posebno spomenico, v kateri poživlja narod, da ostane hladen in miren ter da naj ne vprizarja ni kakih demonstracij, ki bi mogle škodovati dostojanstvu in patriotizmu naroda.
Daladier je tudi naznanil, da namerava v januarju obiskati Tuniz in Korziko.
V Tunizu so se včeraj dijaki f.rancoske šole zbrali pred italijanskim lice jem in so peli 'marseljezo'. Nekateri so tudi izrekli nekaj psovk proti Italiji, toda policija jih je kmalu razgnala.
Pariški jutranji listi navajajo za Tuniz naslednja števila raznega prebivalstva: 2,000,000 Morov, 100.000 Francozov, 90,000 Italijanov in 47,000 Zidov. Časopisje pravi, da so se Italijani v Tunizu naselili in da bodo, če se ne bodo ponašali v smislu francoskih zakonov, deportirani.
RIM, Italija, 6. decembra. — List "Lavoro Fasci-sta" pravi, da Italija zahteva Nico, ker jo je leta I 86 I odstopila Franciji. List pravi, da se čudi, da so bile te demonstracije po dveh letih napetih od-nošajev med Italijo in Francijo tako "zmerne", kajti imena krajev, katere zahteva Italija od Fran-cije, so tako globoko vrezana v italijanska srca, da jih ni mogoče pozabiti.
Virginio Gayda v svojem listu "II Giornale d* Italia" dolži Francijo, da je pričela izzivati Italijo, ker je dovolila v Tunizu in na Korziki protiitalijanske demonstracije.
Virginio Gayda, ki navadno zastopa mišljenje ministrskega predsednika Mussolinija, pravi, da bo Italija v bližnji bodočnosti in ob primernem času stavila Franciji svoje zahteve.
LONDON, Anglija, 6 decembra. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je javno posvaril Mussolinija, da bo Anglija stala Franciji ob strani in bo nastopila proti vsakemu poskusu, da bi bil premen jen "status quo" v Sredozemlju.
Chamberlain je to svojo izjavo podal v poslanski
ŠTRAJK AVTNIH DELAVCEV V # MICHIGANU
Fisher Body Company se mora do petka premisliti in ugoditi vsem delavskim zahtevam, če ne bodo delavci vnovič zastavkali.
FLINT, Mich., (i. decembia. — Stavka v tukajšnji tovarni
popolnoma zatrtTTr !Firher Bo,1-v Co^mnyje bila
začasno uravnana. 21,000 delavcev se bo vrnil na delo, toua delali bodo le do petka, kajti
GONJA PROTI KOMUNISTOM NA ČEŠKEM
Listi zahtevajo, da je komunistična stranka zatrta. — Nemški poslanec Kundt je pozdravil Berana.
PRAGA, Čeh o slovaška, 6. decembra. — .List 44 Narodni Noviny" zahteva, da je komunistična stranka na Čehoslova-škeni
protestira pr°ti temu, da je bilo dovoljeno komunističnemu občinskemu svetniku Vr
benskema pozdraviti predsed nika dr. F^rnila Hacho, ko je ob iskal mestno hišo.
kompaniji so dali do petka odlog, da se premisli.
(e ne bodo ugodila vsem
... . , . , ,. , njihovim zahtevam, bodo v pe-Ijjst pravi, da ni dovoli, oa , ,	. . * ..	1
' tek vnovič zastavkali.
je komunistom prepovedano vdejstvovati se v politiki, temveč, da morajo popolnoma izginiti.
A. EDEN SE BO VRNIL V MINISTRSTVO
Bivši tajnik angleškega vnanjega ministrstva bo preživel nekaj tednov v Združenih državah, nakar bo imenovan za naslednika lor-. da Stanleya.
LONDON, Anglija, 6. dec.— Anthony Eden, bivši tajnik angleškega vna njega ministrstva, bo kmalu imel službo v angleškem kabinetu. Zdaj potuje v Združene države, kamoi bo dospel v tpetek ali v soboto. Par tednov bo v Ameriki, nato se bo pa vrnil v Anglijo.
DOLGE HLAČE ZA VOJAKE
WASHINGTON, D. C., 6. decembra. — Po novi odredbi Edena smatrajo za najbolj- vojnega departmenta bodo vsi
Delav ci pripadajo lokalu st. šega angleškega diplomata. Ko1 ameriški vojaki, razun pri kii-
valeriji in konjenikov pri ar-
List "Narodni Strel" ostro ^jU("'cna
napada splošno priljubljenega praškega župana Petra Zenka ter pravi:
"Sedanja vlada v praški mestni hiši mora izginiti."
Zenki je vedno podpiral bivšega predsednika dr. Benesa. Skoro vsi listi pa vodijo veliko kampanjo proti dr. Benešu in njegovim prijateljem in pristašem.
Ministrski predsednik Rudolf Beran je prejel od voditelja nemških nacijev na Ce-|hoslovaškem, Ernesta Kundta, pismo, v katerem mu čestita k njegovemu imenovanju za ministrskega predsednika.
"Yr kritični dobi," Kundt, "ste prevzeli odgovornost za politične dogodke na
581 United Auto Workers ofjje Mussolini osvajal Abesinl-America. Organizacija je pri- j0, je bil Eden odločno proti CIO. Direktno je temu, toda angleški politiki, ki štrajkalo 6400 delavcev, priza- so vryj|} višje službe, ga niso
detih jih je bilo pa 14,000 ker niso imeli na razpolago karoserij.
Pogajanja bi se bila skoro
hoteli poslušati.
Ko se bo vrnil v Anglijo, bo najbrž imenovan ministrom za dominije in kolonije. To mesto
razdrla, ker nekaterim urad- je izprazneno zaradi smrti lor-
n i k o m United Automobile da Stanleya.
Workers ni bil dovoljen vstop (	— ■ *— -
^roMoto;rcoCr^| BUS SE JE PREVRNIL
niso hoteli razpravljati ž nji , PHILADELPHIA, Pa., 5. mi. Stavkarje je zastopal Ho- A'e- — V tukajšnji bližini se mer Martin, predsednik Uni pe prevrnil bus, vozeč iz New ted Automobile Workers. 'Yorka proti Miami, Florida
____jPetindvajset -potnikov je bilo
________________j poškodovanih. Nesrečo je po-
INNITZER NI JETNIK I vzročna izredno gosta megla.
DUNAJ, Nemčija, 6. dec.— pra\i j£ar,jjlla| Teodor Innitzer je vpeljal novega župnika v cer-
( ehoslovaškem in z ozirom naJL. Nemčijo. Zagotavljam vam, da se morete zanašati na podpor-ro naše stranke v parlamentu in izven njega, kadarkoli pride kako vprašanje, da je
kvi na Ottakringu.
Prebivalstvo je kardinala spoštljivo pozdravljalo,in ni bilo nikakih demonstracij.
Po velikih demonstracijah pred osmimi tedni pred kate-
„ a ~ i- 4.	• * " idralo sv. Štefana je kardinal
treba v deželi postaviti sistenii A ■ -v	.
reda in da so vpostavljeni naj-l^ V™ S"? , "?dskof'>
boljši odnošaji med obema ni *k° paIae°' Pn VSt°llUC"JU V
rodoma."
ROOSEVELTOV SIN V HOL-LYW00DU
HOLLYWOOD, Cal., 5. dec. — James Roosevet, najstarej ši sin predsednika Roosevelta. I se je posvetil filmski industri-
svojem govoru ni omenil politike.
ji. Postal je podpredsednik Sam Goldwynove družbe.
James Roosevelt, ki ima velike trgovske zmožnosti, je bil zadnji čas osebni tajnik svojega očeta.
OTROCI GREDO V FRANCIJO
METZ, Francija, G. dec. — Včeraj je prišlo iz Nemčije čez mejo v Francijo nad 800 židovskih otrok. Nekaj teh otrok bo ostalo v Franciji, drugi pa bodo šli v Anglijo.
To so otroci starišev, ki sc bili izgnani iz Nemčije, ali pa so umrli tekom preganjanja Židov v Nemčiji po umoru tretjega poslaniškega tajnika v Parizu Ernsta vom Hatha.
PAR MACED0NCEV SE JE ODPELJALO, DA IZVEDEJO NAČRT
LONDON, Anglija, 6. decembra. — Vsled obvestila newyorskega policijskega departmenta in državnega departmenta v Washingtonu so Scotland Yard in detektivi angleške tajne službe na preži in čakajo, da pridejo v Anglijo morilci, ki so bili najeti, da umore jugoslovanskega regenta kneza Pavleta, ki se nahaja v Angliji kot gost Kentskega
vojvode in njegove soproge.
Po mnenju policije pripadajo morilci k mace<Ionski m re volucijonarjem, ki so v oktobru leta 1934 v Marseillesu u-strelili jugoslovanskega kralja Aleksandra, bratranca kneza Pavleta, in francoskega vna-njega ministra Louisa Bar-thoua. Sedanji morilci se nahajajo še vedno na morju.
Kot pravi poslanik Združenih držav Joseph P. Kennedy, so morilci odpotovali prejšnji teden pred soboto in samo nekaj ur prej, predno je policija razkrila zaroto.
Xa pomot v Southampton u so bili poslani posebni oddelki policije in detektivov, kamor bodo najbrže morilci dospeli.
Četudi pa je postopanje policije in detektivov skrajno tajno, vendar bodo po.-ebno pazili na prihod parnika Queen Mary, ki je odplul iz New Yorka v petek prejšnjega tedna/
Po nekem verjetnem, četudi ne uradno potrjenem poročilu, je državni department nedavno opozoril newyorsko poliri-jo na nekatere može, ki so na sumu, da so v zvezi z macedon-skimi teroristi.
tileriji, po 1. februarju nosili dolge hlače.
Že lansko leto je vojni department pričel zamenjavati kratke hlače s komašnami z dolgimi hlačami v zračnem ko-ru. Tedaj ui bilo na razpolago dovolj dolgih hlač za celo armado, sedaj pa jih je bilo izdelanih dovolj za celo armado. Vsak vojak bo dobil po dvoje volnenih hlač in po troje khaki hlač iz bombaža. Nogavice bodo rjave.
Armada pa tudi prei-kuša novo uniformo svetlo modie barve in bo mogoče v- bodočnosti vpeljana v armado.
POSLANIK MASARYK ODSTOPIL
LONDON, Anglija, 6. dec.— Cehoslo vaško poslaništvo je včeraj naznanilo, tla je poslanik Jan Masaryk po 14 letih svojega službovanja v Londonu odstopil kot poslanik.
Njegov odstop stopi v vc-
Policijski oddelek, ki zasleduje tujce, je v soboto po te lefonu izvedel za zaroto, čije
,.	. . -	i namen je umoriti kneza Pa\-
Ijavo s 1. januarjem. Masaryk , .	..
* co t i. • •	• leta v Angiji in da so morilci
je star oJ let m sin ustanovi- v	^ J
.	, , .. ze na morju,
telja in prvega predsednika v .*, , . . -	Državni department je o tem
Otroci so večinoma prišli iz čehoslovaske dr. Tomaža Ma-' , • , J, ,
t, ,. w i	• T-* i i	takoj obvestil poslanika Ken
Berlina, Monakovega in Duna- saryka-	» , . T 3	, ..
°	AV . i .. _	i i nedvja v Londonu m tudi na
ja.	Masarvk namerav.a odpoto- , , .	. ..
vati na privatni obisk v Zdru-
vedel imena najetih morilcev.
OBSTRELJEVANJE CESKIH žene tiržave- Po povratku v1 Potrdilo o teh poročilih je
ITTDnD	Evropo bo nekaj časa živel v prišlo sinoči, ko je bilo nazna-
DIKUd	'Angliji.	njeno, da bosta knez Pavle i *i
BERLIN, Nemčija, 6. dec.— | Masarvk je |e hotel odstopiti kneginja Olga že danes odpo-Takoj po volitvah v sudetskl v oktobru, ko od Anglije ni tovala iz Londona na konli-pokrajini je pričela nemška mogel dobiti obljubljene ponio- nent. Namenjena sta bila, da artilerija s svojimi vajami ob či Čeho-lovaški, da bi se mogla |ostaneta kot gosta Kentskega bivši češki meji.	postaviti proti nemškim zalite- vojvode še en teden v Angli-
zvezi z italijansko zahtevo po francoski zemlji. 7 i Nemci so pripeljali svoje vam po sudetski pokrajini. — ji.
dogodka sta:	jnajtežje topove ter obstrelju- Svoj odstop pa je še odložil,' Knez Pavle, ki je prišel v
J. Ministrski predsednik Daladier je svečano iz- jcj° nekdanje češke utrdbe' Ja (,a vodi ^hoslovaška pogaja- London 21. novembra na važ-
zbornici in je v zvezi z dvema dogodkoma^ ki sta v
javil, da je Francija pripravljena iti v boj za o brdmbo svojih posestev.
2. Nacijski krogi v Berlinu pravijo, da je kancler Hitler mnenja, da italijanske zahteve niso prišle ob pravem času, ker se boji, da zaradi teh zahtev ne bo prišlo do pomirjenja Evrope.
Chamberlain je v poslanski zbornici povedal, Ja je angleški poslanik lord Perth v Rimu posvaril Italijo, da morajo protifrancoske demonstracije ponehati, ker bi drugače moglo škodovati novemu prijateljstvu med Anglijo in kalijo.
se prepričajo, ako je mogoče nja v Londonu in Parizu za ne razgovore z angleškimi dr
razbiti železo in cement.
To obstreljevanje je poseb-
posojilo $150,000,000.	Ižavniki, je postal regent Ju-
Bivši čehoslovaški predsed- goslavije po umoru kralja Alek-no zaradi tega tolike važnosti, nik dr. Edvard Beneš, ki sedaj sandra leta 1934. ker so te utrdbe zgrajene po živi v Londonu, bo prišel v za-zgledu Maginotove črte ob četku prihodnjega leta v Zdr. nemško-francoski meji.	]države.
Na manevrih so kancler A-
dolf Hitler, vrhovni poveljnik NEMŠKi KONZUl ODPOTO-
nemške armade general Wal-
ter von Brauchitsch, šef najvišjega poveljstva gen. Wit-helm Keitel, vrhovni poveljnik zračne sile general Erhard Hilch in drugi visoki častniki
VAL
S AN FRANCISCO, Cal., 5. dec. — Od tukaj je (kar na tihem odpotoval proti Nemčiji
Knez Pavle vlada za mladoletnega, 15 let starega kralja Petra II., sina kralja Aleksandra.
nemški konzul baron Manfred von Killinger. Po mnenju nekaterih je bil odpoldican iz političnih razlogov.
"GLAS
—<——■111 ■■■ I —
KABQD A"—New York
" GLAS NARODA"
fVOlCE OP TBS PEOPLE)
Owned and Published by SUlVXNjLC PUBLISHING COMPANY
<A Corporation)
Prmak H.tacr, Ffertdeut	j. Lnipaha. 8«.
Place of liuatoea* of »be corporation and addreesea or above of Ocen; Uf WEST 1Mb STREET	NEW YORK. N. V.
45th Year
:T-?f"l • . ■■ T~~	- ------i-
I88UED BVEBV DAT BXOKPT SUNDAY« AND HOLIDAY H
~27—"- .VI -1--T---wi-!---
Advertisement on Agreement
Z* celo leto »eUa I lat a Ameriko
In Eanadc .............ffl.flo
Zm pu) ««4a ................
Za teirt leU................flJW
Za New York xa ee'.o lelo . „ $7 Oo
Z* |K)I let« ................S3.ro
Za lnozematro *m relo leto .. $7..%»
Za pol leta ................S3.S0
8«hatrip<lo«t Yearly $«.—
~<1LAS NARODA" IZHAJA VHAKJ DAN IZVZtltSl NEDELJ 'N
PRAZNIKOV
"tflLAS NARODA". 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N Y, TELEPHONE; CReUa 1—1242
.T. TV^l, \fm*m0mtl 86 ne	»enar X. naroftUn,
SSL JSd^i POWU*U 1,0 Mot,#iy 0rdGr Pri sP^uiembi kraja „.ro"-
SJ^XST* " " tUd' Prt'JSnJe bl7",Me llam"rt,• d" h,tre*
FRANCIJA IN ITALIJA
Nikdar ne bom pozabil tega dne," je brzojavil Mus-soliniju Hitler, ko je vkorakal v Avstrijo.
" V odločilnih dneli je ohranila Italija Nemčiji svoje prijateljstvo, in Italija se lahko v kritičnem času zanese na nas," je rekel Hitler, ko je bil ineseca maja v Rimu.
"Po mojem mnenju bi bilo najbolje odrezati Francijo od vsega ostalega sveta . . pravi Hitler v svoji knjiU MMein Kampf.*'	4 °
Nihče na svetu pa hitreje ne pozablja kakor diplomati.
Francozom je zaprlo sapo, ko je Italija kar iznenada začela iztezati svojo roko po Tun isu, francoski koloniji v Afriki.
Italijani hočejo tudi kontrolirati francosko železnico, ki veže Džibuti z Addis Ababo v Abesiniji. Vse to je pa bilo' že vnaprej preračunano in določeno.
YT zadnjih dveh letih je pobiral Hitler smetano.
Oborožil je Porenje, pobasal je Avstrijo in Sudete, dobil kontrolo nad okrnjeno Čehoslovaško ter preprečil skupno mejo med Madžarsko in Poljsko.
Vse to je dosegel deloma na stroške Italijo, posebno kar se tiče Poljske in Madžarske.
Med Lahi je zavladalo nezadovoljstvo. V primeri s Hitlerjem je igral Mussolini podrejeno vlogo. V Monakovem je dosegel vse uspehe le Hitler, dočim ni bil Mussolini deležen posebne slave.
Francija in Anglija sta držali roke križem in dovolili, da sta diktatorja pograbila Abesinijo, Avstrijo in Sudete.
Tek se običajno šele med jedjo pojavi, Hitler in Mussolini še nista sita ter ne bosta še tako kmalu.
Italija je začela Franciji kazati zobe.
in če je Mussolini ju res toliko za Tunis in za Korziko, bo oboje dobil.
Nova-
VELIKA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felifita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako*- še tako gostobesedna reklama.
Na re* kakar 7M atfandi je atmil* odlima in priznana avtorica t« stara In najnovejša dagnaiija kuhinjske umetnoeti. Snov Je aMriana had vsa pregledne, izbira recepta? > izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, "KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU.
Vsaka gospodinja, ki »e zaveda svoje odgovornosti zr.1 zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knji-go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »vojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHABICA
Izdaj, je e^na knjigi (Poštnino platamo ni.)
KafoSit^pi*^*1* mmm	D
KNJIGARNI: SL9VENIC PUBLISHING COMPANY
216 W^t l8th Street o New York> N. Y.
WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1938
-keep fit Brigada'
SWVENE (YUGOSLAV) DAILY
rU||||i!|ill>itii|,||l]iiiiUM||ll.|iiiliiiii||i(||lilliii |^|l"*M|i||||||l>''l|||||||||ii'M|||||||||li'>l|||||||||
■■ ■	— ■ ———--v......1
Slovensko - Ainerikanski Koledar za leto 1939 izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorkn. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo'
vse zanimivosti mesta, kot :niu- ,pa ui -|o ve- IzKubil je žeji, cerkve, gledališča, pam, hi-0> tlelo in zaslužek. itd. I a zemljevid je tiskan v j ¥edtem jo pa neki premete-vec barvali. Cena koledarja advokat izvoha, (la so ostane ista kot prejšnja leta: sestniki v tisti akoliei po n(, ;>0 centov. Poštnina plačana. kak-ni pomoti občinske oblasf| Zaradi stroškov za takovrstno I)lačevali dosti več davka kot delo smo bili pri mo rani tiska- . je bUo potrebno. Z dovolje-ti samo omejeno število. Zato-' jem klanjih in nekdanjih Vo-roj ga naročite se dane^ - -nih la*tnikov je vložil tožbo Naročite ga laliko pri zastopni- in jo po(fpr, s potrebnimi do-
ki ima v Londonu ver tisoč H anic se vežba vsak te«len dvakrat. V nji so dekleta od IG. do
-i>. leta.
Iz Sloveniie
FRAN GOMBAČ UMRL
m:, da je Ferkova umrla na 1-bdicali vnetja nimžganske mrene ki je nastalo najbrž zaradi udarcev ali nesrečnega pad-
____'en. Lobanja ji bila namrer
' tufd levim ušesom počena, po-|\vaj sod<-lovaI ]»ri njih, saj jr rila j«' pa tudi na drugih kra-j |. o vso-1 l»i la žel jena njegova jih. Ni izključeno, da je kdo jpnuHu- s 'strokovnimi nasveti. Ferkovc udaril, možno pa je tu-„ifLet:» liNKi je Kmetijska druž-(di, da je nerodno padla. Žaba .ustanovila deželno "poizkus- nimivo je, da na koži niso bile no vinsko klet, katero ji> Fran <l>e.
V teh čudnih časih človek res ne ve, kako bi se obrni i, da bi bilo prav. Naj se obrne tako ali tako, je vedno narobe.
Povedal yarn boni slučaj zuu -Inega newyorskega rojaka, ki j je imel pred leti hišo, delo in !zaslužek. V New Yorku so strašno visoki davki, toda on jili je preeej časa zmagoval. Sled njie
kili tega lista, ali pa naravnost od "Glas Naroda", 216 \Y. 18th St., New York, N. Y.
>'*>>lii«>lt|V"ii|H«iff<iiiiiil|.T|iiuuti|, ,.1111111111
IIII^IlllIlHMH^IljHriil«1"'illmiilli^lllHHij;
V Trstu je umrl utpok višji kletarski nadzornik Fr. Gonibae. ovojem dragem
kraju, kamor je bil šel iskal Gombač vodil večinoma sani, in i
OTROKA JE OST A VI-
zdravja, je žal moral podleei.	z velikim uspehom.
Pokojnik je bil elan ugledne!	- . mr^^p^rvn a an
slovenske tržaške družine. (V j ML ADA MATI - 2R-!LA V GOZDU, DA JE
prav je vzrasel v tem velikem primorskem mestiu, ga j<* mladostni idealizem vzpodlmjal, da se je ves posvetil kmetijskim naukom.
»Študije je dcvn^il v Kloster-neuburgu, hospitiral je na visoki šoli za kim tij-tvo na Dunaju in prakticiral je j>ri nekaterih vzorniii gospodarskih podjetjiih, nakar je natopil j svojo prvo službo leta 1 SIK'],I
TEV ZLOČINA?
\ mariborski splošni bi lniš-ni<-i je m nadno umrla 27-letna viničarka Angela Ferkova ki so jo pred dnevi reševalci prepeljali v mariborsko porodnišnico, kjer je rodila otroka. Ki r ni vi č zavedla, jo oddali splošno I m j I nišiiieo, kjer so zdravniki ugotovili vnetje možgansko mrene. Kljub skrbni
UMRL
rP«' dni se je zagovarjala pred mariborskim »sodiščem 33-letna vi ni ears k a hči Marija Jus iz Dolene. Dne 3. julija sta našla zakonca Marinič v gozdu v Do-leni pod drevesom z gH'brovimi vejami pokrito trupelce novorojenega otroka. Skrila sta se v zasedo ter sta videla, kako je prišla v gozd Marija .Tur; ter
i , . * . *. * *	. ! negi in j »ri zadeva n iu zdravni-'jf hotela otroka zakopati. Ko
kot potovalni ueit« Ij za vinar
■ , . .	... kov je B ei kova umrla,
stvo pri kranjskem drzelnem, .- . ■ , , - ,	. -
nriiV>n>n, r> i i m • i - • i 'K * r je of 11»>jal um, i a je mrt od.<boru. Po flobrili r/kusniah , 4	, / ,
-	-	, . 1 | nastopila kot n -le
je bil imenovan za •h'zaviegsi, t ' ,
, .	.	, , namena dejan ia,
vjnaiiskega m pozneje Za k le-L .	' ' ... . . .
i *i	i • |t«>zil-stvo odredih* obdiikeiio
tarskega nadzornika za k ran j- -	, .	.
i iV' i .	'' njenega trupa. Obdukcija ie
sko dfzelo, otlnosno naposled i..«	, ..:
™	i, i ■	Ima na mestnem pokopaliist-u
za »Iravrsko hanovino.	i r, .	r„	. 1
j na t'obrezju. I niplo je razte-
Vsi slovanski Siidjarji in vi-jh'sil so«lni zdravnik dr. Zorjan nogradniki so ga poiznali večji j ob navzočnosti preiskovalnega
'liea krnili je državno
del osebno, ali pa po njegovih spisih in tehtnih navodilih, po 'katerih je zaslovel tudi izven Slovenije. Pridobil je /lasti lejie zasluge za obnovo vinogradov na Dol« njskeni in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je priredil v teh krajih v dobi. ko je'bil pouk zaradi uničenja vinogradov po trtni uši najnujnejši in najkoristnejši. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave ali na
-odnika dr. Rebule. Pjjotovili
T*rr軫 <■>£• tu V«TI;ma
f^CraM vte wu*-mpftURj« _
t to« G f o< s««
1 r.-< j.ijiui
Up0»nbl|0|<c lin.mcirt, ki i<a ga Vo« stariii in dedj« upofaWfoli U70 Itlo 1667 « odpomoč proh bolečinam v mivKoh Nabavile v donos steklenico Poin. t*pcllc>,o J S>drom na Uoil|i p«i Vašem letamocjo.
^PAINEXPEUER
-	»ib Vi tat t if
Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo.
Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda."
Denarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršujemo točno in poceni.
Slovenic Publishing Co.
t ? ; Travel Bureau " r/ ~
S16 West 18th Street	Hew York, H. T.

•j»a je videla Mariniča in nje-g< vo /,' no. je zopet odšla. Za-deva ie bila potem prijavljena orožnikom, pa je sodna preiskava ugotovila,via je Marija Jus porodila otroka živega iri zdravega. Pri raztelešen ju je zdravnik ugotovil nasilno smrt. Maiija Jus je nato priznala, da ji mati najdenega otroka, tajila je pa, da »hi u:a bila namerno usmrtila. Bala se je staršev, pa je šla rodit v gozd, kjer je otroka pustila. Pokrila ga je s j: red pašnikom ter odšla domov r»o steklenico mleka. Prinesla je mleko v gozd ter je hotela dati mnlčku piti, vendar na dete ni moglo (požirati mleka. Potem je zopt t šla domov ter je nameravala zvečer iti po otroka in <ra skrivaj prinesti v hišo. Doma pa ji je Dostalo <la-bo ter ni mogla iz lilše. Dete je petem ležalo vrso noč v gozdu. Naslednjega dne je prišla v gozd, da hi dete pokopala, pri
kazi. Vse kaže, da bo advokat zmagal in da bodo dobili sedanji oziroma bivši lastnik hib nekaj denarja nazaj.
Dotični rojak je že par let na reliefu. Ženo ima in dva — ■ majhna otroka. Vsakih štirinajst dni mu je dala občina pev-tem pa jo zalotili. Zaradi m*.'^^ dolarjev podpore, kar i« lomarnosti je bila obsojena na preSneto malo, nekaj je pa o mesecev zapora.	^endarle.
| Pred tremi meseci pa prvič. 1816 LITROV VINA i ni bilo čeka po pošti in ga še POJDE V DRAVO posedaj ni.
. .	I Rojak je šel vprašat, čem i
Andrej B. iz Plodeiščice pri mu nQ daj0 podpore.
Sv. Jakubu v Slovenskih goril pa so llll( rekli: eah je iprodal Kletarski zadru-|_ Kaj pa vendar misliš-' Te gi v Mariboru pet sodov vin-.bi, da bi daialo mesto podpo skega mosta, k. ga je bilo 1H16 ro tebi ki mesto tožišf litrov. Kletarska zadruga je 'lala preisku^iti vino po ha no-
vi ns k i kmetijski pp-skiusni in (kontrolni postaji v Mariboru.
Ugotovili so, da vsubuje novo vino gotove količine kuhinjske »soli. Vinogradnik Andr?j B.
r^p
Včeraj je bil sv. Miklavž. Kakor že več let, je tudi včeraj nosil le tistim, ki imajo vsega dovolj.
"Za božjo voljo, kaj pa se
je moral k zaslišanju. Priznal ti je zgodilo?" vzklikne Pavel je, da nasul v vino kuhinjskepokaže veliko oteklino na soli, da bi nn.štna tehtnica iz-'glavi svojega prijatelja Tone kazala večji odstotek slad- ta. korja. Vinarski nadzornik v| "Oudna
je ta
reč,'' vzdihno
STENSKI KOLEDARJI
Za naj man je stroške zamorete poslati v staro domovino velik stenski KOLEDAR svojim sorodnikom in znancem. Celo leto se potem vas spominjajo s hvaležnostjo. Stane Vas samo 25c s poštnino, Pošljemo ga za Vas mi. Pošljite zanje naročilo takoj.
AGRDJNAINSPVI 6019StVClklrAv^., Ctodplod; Ohio
nal.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ i!.50 ...................Din. 100
$ 4.85 ....................I>in. 2U0
$ 7,'Jl) ....................D Lil.
$11.60 ....................Din. 500
$22.50 ....................Din. 1000
$44.50 ....................Din. 2000
V Italijo:
Za
$ 6.:{0 $ 12.— $ 29.— $ 57.— $112.50 $167.—
Lir 1»W Lir 200 Lib 500 Lir 1000 lir 2000 Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplatilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRSU. ŠjtfMO PO CABLE LETTER ' t\ PRISTOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING CO M P A N Y
\ (TRAVEL BUREAUX, 216 W. 18th ST.

NEW tOKK
ff i ' i"
Mariboru ^a je radi te^a ova- jone. "Prej je bil samo maj-dil idržavmmu tožilstvu zaradi ijlen niozoli. Sel sem k zdra\-^oljufije. Vseh 18Hi litrov vi- lliku in ga vprašal, kaj naj z na pa so zaplenili in jih bodolnjim Iiaredim. "Umij si ^a najbrž izlili v Dravo ali v ka- zvečer s toaletno vodo," mi je
j rekel. Storil sem po njegovem, pa mi je straniščni pokrov padel na glavo."
Romunski kralj Karol se bo baje odpovedal svoji rdečelasi ljubici Magdi Lupescu.
No, saj je že čas. Zdaj se je že njegov sin Mihael začel o zirati po dekletih. Ko je bil nedavno Mihael s svojim očetom v Londonu, se je baje smrtno zatelebaJ v hčer tamkajšnjega romunskega poslanika.
Princezinj je namreč čedalje manj in jih bo polagoma popolnoma zmanjkalo.
Kadarkoli vidim na cerkvenih vratih napis, da bo v sredo ali četrtek zvečer v cerkveni dvorani "Bingo'*, se spomnim besed našega pesnika:
— O, pač ni topla tista kri, ki vam po žilah teče; za zlat denar šele vzkipi, za zlat šele kaj reče. ^ .
Zelo težko je razumeti, zakaj raziskovalci še vedno hodijo na ekspedicije odkrivat nove dežele, ko imamo toliko skrbi z znami.
Stara devica je ženska, ki zna vse potrebne odgovore, pa žal nikoli ni bila vprašana, d^i
Zgodovina nas uči, da s«j ljudje nikoli niso iz zgodovine ničesar naučili.
Povprečne zakonske može o-znacujejo tri lastnosti; domišlja vostr želja po dobri jedi in častihlepnost. Žene/ podpirajte prvo, izpolnjujte drugo in podžigajte tretjo pa. vam bo ljubezen vaših mož zagotovljena.
iacrsieoo v I&bo«* ovsrsi t
"GL A 8
■ . i11 1
NA B O D A"—New Yortr
WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ae
J. RAY:
LEPA LIMUZINA
Ko se je Herbert zbudil, je znance Merced t•> obranila za-lihal rezjti »um rjuhe, ki se obenj in skoraj podrla. Dve raztrga. Srdito .-e je »tresel, majceni električni žarnici sta zakaj |K>miflil je na»trogi hišni obsevali pravi pravcati salon iz ud, ki ga je dala Mrs. Bubson žameta, kjer ^o v težki srebrni ob« ski na vrata sleherne sobe vazi umirale čudne orhideje, svoje hiiše in čigar 12. paragraf podobne buIdolom, (Skoraj bi določa, da se bodo luknje v rju- bil na ves g-ltus zakričal od ne-hah i»o njih velikosti zaračuna-! vc*£ljivo.<t i in divjega pohlepa, ie. Trikotnik, ki «a je Herbert "Tako pa nit vqp,? si je zatrgal v rjuho je bil pomem-' mrtflo dejal. "Nocoj ob petih ben, zakaj občutil je zaanašče- bom ali bogat ali pa mrtev." iio volno rde je prav natančno Opoldne je pojedel kruhek in na «-A*oji nogi, a v žepu mladega izpil skodelico mlačnega čaja. stanovalca ni bik> skoraj nič j Ob dv<4i se je ves drgetajoč in
denarja,
44 Presneto," je zanirmral, 44 tako ne bo šlo več. Včeraj si m poj»»deI samo slanika in košček krulia. danes bo sani krirli brez slanika in .jutri'bom imel namesto juhe le še — londonsko nn^lo."
Vstal je -počasi in se je oblačil z lesenimi kretnjami avtomata. Tisočeri prsti dežja so bobnali po šipah. Herberta je spreletel mraz po hrbtu, ko je pomislil, da je pred njim spet dan mrtva£k« vlage, megle in deževnice, ftfjet je za zrl pred seboj večno, tiho zaposleno mnoiii'« ljudi, ki se je gnetla po kolodvorih podzemske železnice, ki se je bleščala v les-ketlu ledeuo-uirzlega luninega svita obločnic. Videl je tudi gladko poslujelo. obrite lakaje v sijajnih predsobah in v skrivnem polmraku prostornih gostišč. Videl se je, kako z drugimi deset tisoči brezposelnih dirka za malimi oglasi v "Ti-mes*\ Tn mimo vse te vsakdanje revSeine je v duhu slišal še gla^ Mrs. Bubsonove, ki je zahtevala denar od njega.
Domislil se je, kako se je včeraj neka prekrasna limuzina,
premočen zatekel v neki kot. kjer n*u je .prijazen pijanec po bratovsko ponudil požirek žganja iz svoje steklenice, in mu hkrati brez vsaknšne zveze govoril o Transvaalu in Cape-townu. Od treh do štirih je iskal srečo na dbrvžju, kjer so se gmiadili kar hribi tovornega blaga z ladij. Ob štirih se je odpravil domov in je po 1110-drijansko čakal srečo v postelji.
In katko jo je čakal! Bil je prežet z blaznim, naravnost divjini upanjem. Nemogoče se mlu je zdelo, da bi bila sreča izrekla poslednjo besedo za pot njegovega življenja.
Teda.jci je zaslišal mehke, joka joče glasove, ki jih je megla še omilila; na Westminstru 80 zvončki zaigrali peto uro.
Vstal je, pristopil k oknu in ga odprl. Gosta megla je zastrla prerpad in grozo in je vabila kakor neizmerna pernica.
In Herbert je kar skočit.
Vonj po etru je ledeno napolnil njegove nosnice, v semnh mu je malce hrumelo, bolelo ga pa ni nikjer nič. Z meži-kajočimi očmi ie opazil nekaj policijskih uniform in mrzlo,
WBII'IWI! W^'fTO®

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRAJU S K 0 SIOYEN SK A KATOLIŠKA č&kJEDNOTA
Ustanovljena 2. aprila 1«H., inkorporlrana 12. januarja 1808 t državi Illinois, s sedežem ▼ mestu Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad v laatne« 4mmu: MS Ne. Chicaja 84, Mlet. UUneis. SKUPNO PREMOŽENJE ZNA&A NAD $4,0tMtt KOl,V.ENTXaST K. 8. K. JKDNOTE ZNAŠA 106.54%
k. s. K. Jedneta
In
SSJH flamT in članic v oddelku.
skupno Ste v i ix) krajevnih društev i«a
SKUPNIH PODPOR JE K. S K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA
UKKLO K. 8. K JEDNOTE JE: "VSE za vero, dom in narodi"
Ce ae boCeS aavarovati pri dobri, polteni In solvents l podporni organizaciji, zavaruj ae pri Kranjske-Slevenski KateUikl Jedaoti. kjer ae lahko aavsnijei za smrt nine, razne pofikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. 8. K. Jednota sprejema v svojo sreuo dane in Sanice od 10. do 55. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavanijeS se lahko za S250: fSOO; $1000: $1500 lo $2000 pomnrtnlne.
V Mladinskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "a" ali ~b.m Mesečni .prispevek v mladinski oddelek je selo nlnek. samo 15c za raved "a" in 30c za razed "b" ln ostane stalen, daa! zavarovalnina z vsakim dnem narafiCa. v v slučaju smrti otro-ka zavarovanega v razreda "a" ae plača do $450.00 ln zavarovanega v razreda "b" se plafr do tlOOO.QO posrpriuine.
BOLNI&KA PODPORA:
Zavaruje« as lahko za $240; $1jOO in 50c na dan ali $5.00 M teden. Iw—wt primerno nizek.
K. S. K- Jednota nudi Članstvo Štiri najmodernejše vrste za v*, rovanja..	, i	.
CŠani tn fifV* nad 60 let stari lahko nrejmejo pripadajočo jiak izplačano f gotovini	- .	(I
Nad TO let stari Sani in Sanica so prosti vseh nadaljnlh as«v
Jadnota Ima ovej lasten MM "Glasilo K. S. K. JMaottT, U Ja enkrat pa teden v slovenskem in angtHfcem jenikn ln katerega de-biva vsak »*n in Sanica.
Vaak Slovenec ln Slovenka bi motal (a) biti aavarovaa(a) prt K. S. K. Jfdnod kot pravi materi vdov ln rfroL 0» la nisi Oan all aanioi te aaogočne in bogate podporna organizacije, potrudi ae In pH-stofrf takoj.	*	i .
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah hI moralo bW lf«ttvo. spadajoča h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli Is nimate drufltv*, ■padajočega k tej katotifti podporni onailizacijl, usUnor^a ga; t-b-1* js le osem oseh v starosti od 1«. do 55. leta. — Za nadaljna po-JEumUa'lh navodila pdlte ha glavnega tajnika: +	* - x 4
no. aw*ao jrptgpr, johet. Illinois
umazano M/ho policijske stražnice. .
14 Temu mlademu človeku se ni nič zgodilo," je rekel glas za njim, "a njegova, svetlost, gospod lord, so mrtvi."
Tedaj je zagledal Herbert m kako dva metra pred seboj pod rjuho, ki sta izpod nje moleli dve nogi.
Koj je spoznal, da se mora lagati. "Padel sem." ie za-nirmral.
1 "Kako se je pa to zgodilo?" je vprašal isti glas.
"Slikal sem ropot s eftst*.-, megla mi je vzela ves razgled, j sklonil sem se--"•
"To je jasno." je povzel neki drug milejši glas, "ta uboga para par ne more ni? za to, da je v prav tedaj šel moj dragi stric mimo. Neznansko sem žalosten, vendar nimam pravice, da bi se liudoval na tega človeka in da bi zahteval kako odškodnino od njega. Gos poti Coroner, dovolite, da zdaj tega revaža s svojim avtom odpeljem domov."
Plemenito, kakor zmeraj, milord," .mu je dejal prvi glas.
Herbert je čutil, kako so ga dvignili in je zantfžal. A skoraj bi bil od osuplosti za'krical, ko je pogledal in je bil v tistem razkošnem salonu iz žameta in kjer so 4>ile orhideje v srebrni vazi. Poleg njega je sedel mlad, eleganten gospod in mu je smehljaje se dejal: "Jaz sem Graham Westlock in nisem nehvaležen."
*4 Toda gospod--* *
"•Boste koj razunn-li, ee vam povem, da ste iz svojega tretjega nadstropja padli na lorda Westlocka."
"Na bogatega lorda West-locka?"
"Nekaj sto milijonov, tako je, stara družina, neznanska skopost. V takemle vremenu je šel pew, da bi si prihranil denar za taksija. — Ta rajni Westlock je ibil moj stric in je bil prav zdalje namenjen k notarju, da <bi me razdelil/'
"Zares?"
"No, ali. zdaj razumete? Ljubi moj prijatelj, saj dovolite, da vam tako pravim, dajte, da vam izročim nakazilo . . . Pet tisoč funtov ... To je vse, kar premorem zdajle, a prihodnji teden vam bom poslal še enega z istim zneskom. Ne pozabite, da sem livaležne vrste človek in da se morete name zmeraj zanesti."
'Nekaj minut sta se molče peljala dalje.
I "Ah," je zavzdihnil Herbert, "kakšen krasen avto je to!"
"Ali vam je všeč? Kar vaš naj bo, ljubi prijatelj. Dajte, dajte, sprejmite ga vendar, prav nič me s tem ne oškodujete."
* a *
Heilbert je zaključil ves ta ve čer v krasnem hotelu. Ko se je zjutraj žbudil, se je pogrez-nil v sanjarijo o radostni^ plitkih bogatašev v Londonu.
Kimalo pa se je s pomnil, da je škotskega rodu in je sklenil, da si klupi veliko posestvo in da bo imel svoje lovišče. Tako je tudi storil.
KER SO MU PRODALI POSESTVO, SE JE HO-...	TELMASCEVATI
Celjski odvetniki ne pomnijo takega dogodka, kakor se je dogodil v neki odvetniški pisarni v Celju. Žrtev maščevanja je skoraj postal advokat, ki je branil neukega posestnika proti pl-letneiiNi bivšemu posestniku Mihi K. ics Jurja ob južni ž leznici. Pred sodiščem je šlo za 4500 din. Odvetnik se je res potrudil na razpravi in Miha je pravdo izgubil. Že ta dati si ga jr prav dobro zapomnil. Cez nekaj dni pa so Mihu, ki je bil zelo zadolžen, prodali njegovo posestvo. Ves obupan jt hodil okoli, povsod so f_ra š:-preganjali upniki. Te dni je Miha prišel v Olj". Vi v razburjen je hnlil po celjskih ulicah in kaj kmalu ie stopil v pi-
sarno in stopil pred odvetnika. Oči »o se mu iskrile in kar bru-liul je besede polne sovraštva proti odvetniku, če«, da je vse njegove nesreče kriv edinole on. Zahteval je od njega tisoč din, sicer ga ubije. Odvetnik je uvidel, da gre za res, zato mu ni kazalo drugega, kakor da se je zaklenil v »sosednjo sobo in čakal. Toda Miha ni odnehal.
ga v Ljubljano ko muhasto se igrala narava.
"Siamska dv
vdal, prosil je le, da mu pusti, da gre po denar v sosednjo sobo. Kmet se je ujel. Miha je mirno čakal in pričakal policijo, ki je prišla, ga aretirala in,. ... . . odpeljala na policijsko stražni-! rla <UJe ;|a co. Tudi tu se dolgo časa ni pomiril. Grozil je, da bo že našel izhod in tega odvetnika polteno zašil. Izrorili so ga o-krožnemu sodišču.
'SIAMSKA DVOJČKA' MED JABOLKI
Največ jabolk >;> letos odp'*-ljnli i/. Sv. Petin v Savinjski
(Vz nekaj časa je zapustil pi-varno, skozi vrata pa je pov« dal odvetnik«, da so vrne kmalu, a v. nožem. V mestu je kupi l ve-[dolini, kjer j I'll j«' -iwno Stanko lik nož. Takoj r»b vstopu ga je pr kazal odvetniku in mi; -lal par trenutkov časa, da -i pri pravil na smrt ali pa da mu da 4r»00 din. Odvetnik pa je o-«tal miren. Navidezno s- je
,0-K't izv<rzil okoli 50 Tajonov. Ali je bil tudi iw d temi jabol-Iki kak "siamski dvo.jček" k; bo razveselil kakšnega ljubi trl.ia >a l.ia, ni znano, pač pa ie Itaikšno jabolko prispelo cvl ji je-
. i lili j t eno ei«sto
vito ter dozorelo in ga tudi obliva nežna rdeeica. Xonnalne-niu jabolku je zraslo na "vratu" drugo manjše, ne čisto dozorelo in še skoraj zeleno, ki pa ima vseeno obliko in vse lastnosti zdrav« ga sadu. To druge jabolko, ki je zraslo na svojem zdravem tovarišu, ima svojo lastno muho kakor pryo, ni-
ma pa p elja, ker je isti zarasel v meso normalnega jalK>l-;ka in se ml tam razvil. Zaradi teli lastnosti dv< h muhastih jabolk »u res lahki mo "siam-ka ima vn"
-ta v "lirbtonici,"
;o itiumuje-
lvojrka
sa j •rla-
vsako jabolko svojo in svoj muh . zrašeeni pa
IIIBIIll,, p«|ffllai:| .Olltllll«!, ;allll1Mf|, ,||tlll«ll|t| olt^'Hlt, t,.|tllllU|,|tM«l>>>iniM	Mi:i"inilri.|lll>lll||,|-.||lll(llMil,.Ml<<>ill1i,'t|«llltlMl,(>.;lll>lllli.),.tll>llll||la^
iiiiiiill>-l|l«liti»ii»>-i|liin;i;iHt'Ili:l,t:n..'Mnt(lin|U,»«.,tr.tTli;. n;,;;,,,,,!« "'it-eiH'1
Romani... Spisi... Povesti
Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno 1 hotelo ohraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MAKliO SKNJA.NIN. SLOVENSKI KOHINSON ... 13f
MATKKIN.V ŽKTKV, 240 strani. On» -------------- »
/aiiinilra povest iz dulaintluskeiia tl\ Iji>nja.
ML\I)1M SKCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ________________________________
25«
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Vbil-lips Oppenbeiffi. 92 strani Ceoa ------------- 75
l>o skrajnosti nai>vt roman Iz modernega življenja. OpitenUeim je znani angleški ro-Hnopiseo itoziian po celem %vetu.
MIMO ŽIVLJENJA, C;
.I Ivan Cankar. 238 str.
Cena M
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
»pisal Janko Kač. 11'J strani. Cena
.M
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. On* 1.51
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Clta-telju. Prevod ura v nlC ne zu^staja za originalom.
MRTVI G OST A Č __________________________________________S5e
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99
strani.	Cena $1.00
Kersnik je i»oleg Jurčiča nas najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni In smrti ni mogel završiti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" siifeJ- iaed r»ie«o-va najboljša dela.
ANDREJ HOFER -----------------------------------------
BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena---------------------
Kratke |>ovestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela e'svnega ruskega romanopisca.
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Peajakova. — 164 strani. Cena ----------------------------.............
Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prej-Bnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi ra*odevajo čutečo žensko du5o.
50e
M
M
tolOHIZ n. in PLATON.
Po smrti Dioniza IL sirafeu-škega "trinoga" je vladal njegov sin 3>ioniz H. Za učitelja je imel slavnega Pha tona. Ko se je hotel polastiti sirakuških mest na Siciliji in izpremeniti svoje vlada rs tvo v kraljestvo, irtu je rekel Platon ponosno:
"Najprvo opravi svojo šolo, potem misli na kraljestvo, drugače pa vse ekttppj pusti.'y
BELGRAJSKI BISER BOJ IN ZMAGA --------
CVETINA BOKQGRAJSKA ---------------------------------
CVETKE < pravljice za stare in mlade)——--
DEDEK JE PLAVIL (pravljice) ---------------------
PJKKLE ELIZA, spisal EdnienA de Conerart. 112
strani. Cena --------------—-----------.....-----------
Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. slasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani ln Ima človok med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo era] nJega in kramljajo < nJim.
DEVICA ORLEANSKA ___________________________________
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL
Cena
Dve čtrid enega nailh najboljfilh pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta moistersko zavrSenl, kot jih more
aavrSltl edinole aaS nežno-čutečl MeSko.
- i . • « .. » . . ...
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA______
FRA DIAVOLO__________________________
GOSPOD FRIQOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-Clnskl, veselomodre humoreske, 72 strani
KMEČKI PUNT, spisal An». deno*
Zgodovina na Sega kmeta je sgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graBčakl. — "ZaHjjjl kmečki punt** je mojstersko opisal stavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s ulitkom prečita V.
KRALJEVIČ IN BERAČ_____________
KRVNA OSVETA (povest Is abrnMdh gora) — LA BOHEME. Spisal H. Ifurger. 402 str. Gena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjlga 1a svetovno slano dew.
LISTKI, (Ka Mo«k»\, 144 stront............
MALI KLATEŽ (spisal Muk Twain)-----
MALI LORD. spisala Frances Badgeeaa Buriti
35e 29c 45c . 30c 40c
50c
S5e 5fc
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski 265 strani
v tej ijrral-
Stovni ruski pisatelj je povesti klasično opisal sko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
V
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča,-ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa' ben in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
ŠALJIVI SLOVENEC
(Anton Brezo v ni k) Zbirka najboljših kratkočasnic i z vseli stanov — JDJ strani .........51»
NAUKŽNA NIKOLAJ A VNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cere-______ II
Junaki romana blfnllju in tarajo skozi tpuio življenja. 3'z|t'njajo se kvišku, s sredi IKita omapjo.
NAŠA LETA, spisal Milan rogelj. 125 strani. —
Cena vez. _________ .70	Br®š.-------- JSt
K u jiffH vsebuje ilvauajst |»ovt*stl pisatelja Pu-glja. ki jc {Kiznul duiU* dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NADKŽNA NIKOI~UAVNA
Spisal V. M. iiaršln. 11^ stra^L Cena .... Junaki te»t romana l»I<»dijo in tavajo bkozl temo življenja. Vzpenjajo ae kvišku, a sredi I»ota omagajo.
NA INDIJSKIH OTOKIH -------------------------
NA RAZLIČNIH POTIH -----------------------«0
NOVA EROTIKA, spisal Ivan HOZMafi. Trda vezana. 115 strani. Cena -----------------------------
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvlb letih svetovne vojne".
.1«
spisai Lhas. Baudelaire. 112 M
PES>U V PROZI, strani. Cena ...
Verna Bilka pestrega velikomestnega U»-ljenja ln spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole Fran«. M*
strani. Cena —-----------------------------------------
To je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabavljlcl.
PLAT ZIDNA, spisal Lronld Andrejev, 151 str.
Cena
Poleg naslovne izvesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga 6e dve, nasreč **Ml-Bel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR .....................................
POŽIGAI.EC -------------------------------------------------
POSLEDNJI MOHIKANEC .........—
PATRI A (povest lz Irske žrtvine) POVESTI IN SLIK K, spisal Ksaver MeMta. —
79 strani. Cena ---------------------------------
Knjiga vsebuje tri povesti naAega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.	—»
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani ta ■tega naroda. Gena .................
PRAPRECANOVE ZGODBE
M
SSo S3« Ste
Ste
M
7tc
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
Jakob Ale-
globoko zasnovana povesi o otroku, Id gane otfkjndbega Cndaka. DeCek je plod amerlSke vzgoje, ki ne pozna raltk med bogatini ln reveU, paC pa zna razlikovati le med dobrim
ftevee. TRI knjige pa 150, 180 in 114 strani
Ona - Jt vsak zvezek. Vsi trije._____LM
Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetakega fanta, ki so ga start-U poslali v Bole, kjer se je vzdrževal s Ustnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenja mesto, po katerem je stremel. Knjia* ao pisane Slvahno. Ob atanin se bo moraj »ta-telj ve&rat od area naamalatL
KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jnles Verne. «5 " ~
PRIUODBECEBELICE maje. tnl prvič mk» jlndliancl Povest izza Caoa odkritja Amerike. Cena ................... -St
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM--Ste
rdeča in bela vrtnica----Stt
PTICE SELIVKE, Rabindraaat Tagoro. Trta »oo.
84 stranL Cena--—
Prgeovorl, eeejl in mlaU slavnega indijskega pisatelja.
Student naj bo. - naS vsakdanji
KRUH. spisal F. K. Finfgar. 80
Nad mojsterskl pripovednik nam nndl v teh dveh svojih delih obilo dufievnega užitka.
PRAVLJICE, KoSutnik, II. svesek. Cena...... .IS
pravljice. H. Mayer. Cena ................ Jt
turki pred dunajem---Sto
TATIC, spisal Frane« Bevk.
Stlrl zanimive Črtice naSega priznanega pisatelja.
MALENKOSTI.
Iran Albreht. 120
Menda nI bUo pisatelja na Svetu, ki bi imel tako žiro domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vreanti91e. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd.
JU
NaS taboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih j« poevcl" ■vojl materi.
TISOČ IN ENA NOC, b slitouni, velika ^ izdaja. Broš. 3 knjige. Gena ......3.25
210 WEST 16th STOfiET
: t. 1
IEW YORK, tj. Y.
UQ L A 8 NA B D D A"—New Tori
r • * o
WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
ROHAN IZ ŽIVLJENJA 114 ZA "GLAS NARODA'1 PRIREDIL L H
Dagm&r ga smeje (pogleda. .
"Toda iranm samo to-le obleko, dragi oče, ker v naglici nisem mogla vzeti mnogo s sdboj. Sicer pat tam tudi ni mnogo ostalo, kar bi mogla v novem življenjskem položaja nositi. Ne vem, ako flera devolj doforo oblečena."
Falkner in njegov sin sedaj pogledata Dagmar in izpre vidita, d« je tudi v priprosti obleQd zelo lepa. Teta Brigita pa jo smeje pritisne k sefci, ko jo pogleda. Nato pravi mirno, toda odločno:
I44 Gospoda morata ibiresapogojivo že eno uro počakti — vi, gospod Falkner se morete medtem mirno vrniti v svoj urad, <pocneje pa bo Werner prijeljal Dagmar tja. Upam, da nama bo toliko časa delal druščino. 'Ha.koj bom telefonirala v modno trgovino in bom naročila vse potrebno — obleka, ki jo ima Dagmar na sebi ni nic kaj moderna in ni primerna za hake svečanosti, ki jo čakajo. Nekaj primernega bo gotovo pri roki, pozneje pa moramo Dagmar še vse drugo kupiti."
S tem so vsi zadovoljni in teta Brigitai telefonira.
V teku ene nre je bila Dagmar preskitbljena z vsem potrebnim in sedaj ne izgleda samo letpa in mična, temveč tudi elegantna in moderna.
Smeje stopi pred Wernerja; ki je čakal ,da se je preoblek -la in ga vpra«a, ako je sedaj dovolj ddbro oblečena. Werner! jo veselo objame.
"Ravno tako si mi všeč, kot prej, toda teta Brigita bo že vedela, da je tako dobro in prav. Sedaj pa, srček, še hitro en poljub; teta Brigita ne gleda. Potem morava dolgo časa biti popolnoma resna — in to je za mene zelo naporno."
ZAKLJUČNO POOLAVJE.
Markiza je s svojo hčerjo po načrtu odpotovala, ne da bi jo Dagmar Se enkrat videla. Prava dedinja Rudolfa Strasserja je bila z vsemi pravicami (postavljena v -svojo dedweino in jo je tudi mti njenega zaročenca ljubeznivo sprejela.
Dva dni po markizinem odbodu je prišla Leonora Magnus v Hamburg in jo je Dagmar -sprejela v svoji vili. Ganljivo je b ilo svidenje med materjo in hčerjo in tudi med njima je bilo toliko pripovedovanja in izpraševanja, da ste morali biti nekaj tir sami, da sta si vse od srca dopovedali.
S tihim veseljem izve Leonora, da se je Dagmar zaročila z Wernerjem. In ko nato pride Werner, mu gospa Leonora solznih oči iztegne roko. Na njenem obrazu je stari, očarljivi nasmeh.
'* Nekoč sem te imenovala za viteza in zaščitnika za mojo malo Dagmar in danes ti z i-skrenim veseljem podelim svoj blagoslov k tvoji zaroki z mojim otrokom. Osreči jo, dragi Werner, da <bo odškodovana za nesrečni čas evoje mladosti.''
4T*o bo moja edina /elja, draga mama," pravi Werner prisrčno ter poln občuaovanja gleda v še vedno le^ii obraz gospe, katero je v vihravosti svojega mladega srca tako oboževal. In zopet vidi, da je Dagmar po svoji materi podedovala lase, čudovite oči in očarljivi nasmeh. Leonorin obraz je seveda v bolečini dozorel, toda srečna leta velike, globoke ljubezni so na njenem obrazu pustila nek poseben čar.
Leonora Magnjs se odloči svojo vilo v Loganu prodati, kajti nič več ji ni bila všeč, ker so nad njo vedno prihajali bolestni ispominL	vedno trpi vsled izgube moža, ki ga je
tako vroče ljubila in ki jo je oboževal. Toda ljubezen njenega otroka jp je odškodovaJa za vse in ni več hotela biti daleč od svoje Dagmar. Blizu Hamburga si je kupila krasno hišo, od (koder je mogla z avtomobilom v pol ure priti v Hamburg. Da bi stanovala pri svoji hčeri, za to se ni mogla odločiti.
* 'To pravico sem za vedno zaigrala, draga Dagmar, in ne -sili me. Kadar bom v Hamlburgu, bom stanovala v hotelu in to mi ni nič, ker *em navajena stanovati v hotelu."
In ni je bilo mogoče pregovoriti. Tako se Dagmar vda in je srečna, da ima mater saj v svoji bližini. Čudovito lep, srečen Čas se je pričel za Dagmar in počasi pozabi na vse gorje. Naenkrat je okoli nje toliko ljubeznivih ljudi, ki so vsi tekmovali med seboj, da bi ji izkazali kako uslugo in ji olepšali s$v9jeqje. Wernerja pogosto prime ljubosumnost, kadar je Dagmar letala od enega ofbjema v drugega. Toda pozneje se ga je okionila s -srečnim nasmehom ter mu je rekla e očarljivim nasmehom, v katerem je bila vsa njena duša:
"Toliko ljubezni tudi ra!bim, moj dragi Werner, in morem tudi toliko ljulbezni razdeliti. Pomisli samo, kako dolgo sem si hirala bogastvo ljubezni in če bi jo hotela razliti samo nad enim človekom, bi se m i smilil. Prav gotovo bi bilo tudi za tdbe preveč."
Werner jo vroče in iskreno poljubi.
"Ne morem si misliti, da bi je kdaj imel dovolj; v tem oziru me ne moreš najsititi," ji poredno reče.
Oba se žareče pogledujeta in sreča se kot go rak val zgrne nad njima. .
Takoj ipo Božiču so hoteli oibhajati poroko madega para. Najprej je morala Dagmar zopet preživeti prave božične praznike in od vseh strani je prejela toliko darov, da je b ila presenečena. Kar si je materina ljubezen le mogla izmisliti in česar se je Werner le moge4 spomniti in kar so mogli drugi dcfciti, je bilo vse prrekitrfjeno za Dagmar. Pa tudi Dagmar je mogla dajati bogata darila. Herman Falkner ji je dal na razpolago tol ko denerja, kolikor ga je hotela. In to je bil za njo krasen občutek. VeseKlo jo je kupovati v veJikih hamburških trgovinah, kakor jo je tudi zanimalo živahno vrvenje velikega mesta. Spočetka je bila. seveda nekoliko zmedena, toda sedaj ji je neizmerno všeč. Kadar je šla iz hiae, jo je navadno spremljala njena mati, ali pa Werner. In oba sta se naslanjala na njeni svežosti in veseioetl.
Tod a? doma je bila zopet sladka in srečna v objemu svojega ljubljenega eWmerja, ali pa svoje matere; oba sta tekmovala v ljubeznivosti do Dagmar. In Dagmar večkrat ovije roko okoli Wernerjevega, drugo pa okoli materinega vratu in ju menja je poftjdbuje.
(Dali* orifcodajid.)
UNIČEN AMERIŠKI BOMBNIK
Ostanki ameriškega bombnik;* ki je padel na tla v bližini La Grange v državi Georgiji. Sedem mož posadke je izgubilo življenje v nesreči.
OGROMNE DAVKE PLAČUJE.
V skromnem stanovanju treli sob v North Sudley St. v Londonu živita mlada zakonca John Fountain in njegova žt*na Clarence. Živita tako, da niti sosedje o njima ne morejo govoriti nič slabega. Njuni dnevi se v ničemer ne razlikujejo od dnevov milijonov drugih malih angh&kih meščanov. Fountain hodi vsako jutro zdoma v isti Obnošeni sivi obleki, kakor milijoni drugih londonskih mož, kupi si listek podzemne železnice in izgine v enem velikih pisarniških domov. Žena nakupi vsakdanjih potreflbščin, tarna nad draginjo in skrbi za gospodinjstvo. Nekoč si je kupil Fountain mali ljudski avto, toda kmalu se je podražil 'bencin in moral ga je prodati .
Na počitnice hodita zakonca Fountain večinoma v Berkshire, kjer je mož podedoval skromno vilo. Vozita se seveda v tretjem razredu in popotnico jemljeta s .seboj v aulici, da jima ni treba jesti v jedilnem vozu. S tem bi bila njuna zgodba končana če bi bil ta Fountain res Fountain, Toda to ime je samo psevdoniim. V resnici se- pitše varčni Anglež John Ellerman in njegova žena se je kot dekle pisala De Colo-va. Ona je hči znanega bankirja, potomca slavnega državnika Disraelia. Sir John Ellerman je sin starega Eller-mana, ki je imel do svoje smrti v rokah velik del angleškega vojnega brodovja pa je vse življenje varčeval, da bi mogel sinu zaipustiti nedotaknjeno premoženje. Spravljal je šiling k šilingu, da bi mogel sin od gotovine plačati dedni davek, kar ni bila malenkost, saj je šlo za 15,000,000 funtov šterlin-gov in takratni finančni minister je to posebej omenil v svojem govoru o proračunu, češ, da so bili državi dobrodošli dohodki iz naslova dednega davka po siru Ellermanu.
Mladi Ellerman je podedo-
val po svojem očetu načelo, da more od vsakega funta svojih dohodkov naložiti na poseben račun 10 šilingov za davke. Od ostalih 10 šilingov gre 8 na premoženjski konto in samo 2 šilinga se lahko potrošita. Tako je varčeval stari Ellerman in iz tega neprestano narašča njegovo ogromno premoženje. In mladi Ellerman ni lakomen, kakor bi človek pričakoval. On je samo varčen in nič se ne pritožuje da mora plačati vsak dan 5,000 funtov šterlingov. Živi pa varčno in hoče imeti mir. Tčko si je bil uredil življenje stari Ellerman in živel je tako v miru do syoje smrti leta 1933 „
Sin se strogo drži očetovih načel in tudi ženo si je izbral pravo. Vsak dan se vozi s podzemno železnico, uradu je pa v pisarni generalnega ravnatelja velike parobrodne družbe. V tem je nekaj podobnega življenju enako skromnega guvernerja Angleške banke, Montague Normana, ki se tudi rad vozi s podzemno železnico v pisarno. Koliko ima sir John premoženja, nihče ne ve. Morda niti sam tega ne ve. Govori se pa, da bi zašla eelo Angleška banka v plačilne težko-če, če bi hetel dvigniti vse svoje vloge. Največja in najmo-denejša anglcžka ladja "Queen Elizaibeth" spuščena nedavno na morje je njegova last, kakor je njegova last tudi zdaj že slavni prekooceanski parnik "Queen Mary."
OGRLICO CESARICE
ELIZABETE IŠČEJO-
•Na otoku Krfu išče neka grška družba z dovoljenjem grške vlade nekdaj slovečo biserno ogrlico cesarice Elizabete, ki je po ces ari čini smrti niso našli. Cesarica je imela v ogrlici 40
krasnih biserov, nanizanih lepo i>o vrsti po velikosti in barvi. Vrednost ogrlice je znašala več milijonov v predvojni valuti. To je bila Elizabetina priljubljena ogrlica. Toda cesarica jo je nosila samo v svojem " puščavniškem'* bival i šču, kjer si je dala zgraditi po lastnem okiusu gradič "Achile-ton."
Ko je bila cesarica leta 1898 v Ženevi umorjena, je prodal cesar Franc Jožef ta gradič cesarju Viljemu II. Vzdrževanje gradiča se je zdelo skopemu cesarju predrago še ko je bila cesarica živa. Biserno ogrlico, o kateri je bilo znano, da je cesariea nikoli ni vzela s Krfa, je dal iskati, toda zaman. Sedanji iskalci se opirajo na to, da so iskali biserno ogrlico ea-mo v gradu in v parku, da so pa pozabili na obalo. Cesariea naj bi pa bila dragoceno ogrlico skrila vprav na obali v vlažnem pesku misleč, da bo to x*>večalo lesk biserov. Toda to je bila zmota, kajti če bi bila hotela imeti bolj blesteče bisere v svoji ogrliei, bi jo morala spraviti v pesek, namočen v morski vodi, ne' v kovinasti šatulji, temveč prosto. Za skrivališče je baje vedel njen spovednik. ki pa je umrl pred tragedijo v Ženevi. Elizabeta je vzela svojo tajno v grob. Iskalci so dali prekopati širok pas ofbale in pomagali jim bodo tudi potapljači.
KRETAISJE
PARN1KOV
SHIPPING* NEWS
10. decembra:
Norniamlle v Havre Aqultania v Cherbourg
13.	decembra: Bremen v Bremen
14.	decembra:
New York v Hamburg Rex v Genoa
15.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
17. decembra: Paris v Havre
VSE PARNIKE
in LINIJE
ki
SO
važne za Slovence zastopa; mi^^m^—m
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 1Kb St* New York, N. Y.
'JI. decembra:
Hansa v Hamburg 26. decembra:
Norma mile ▼ Havre
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva
Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa lelo. Da Dam prihranite neiKitrelmega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam all Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu lzmei zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu<i; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO:
Pueblo. Peter Culig, A. Safti« Walseaburg: M. J. ikjak
INDIANA:
Indianapolis, Fr. ZupaaiP
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlt. Cicero, J. Fabian (Chicago, Ccero
In Illinois) Juliet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spe deb Mascoutah, Frank Augustln North Chicago la Waukegan, MMh.
War&ek
MARYLAND:
Kltzmiiler, Fr. Vodoplve*
MICHIGAN:
Detroit, L P Ian kar
MINNESOTA:
Chisholin, Frank GouŽe, J. I,r«n'-:u Ely, Joa. J. Peshel Eveleth, Louis Uoule.
..Gilbert, Loula Vessel Hlbblng. John Povfie Virginia, Frank Hrrattcb
MONTANA:
Roundup, M. M. Pati Ian Washoe. L. Champa
NEBRASKA:
Oranha. P Broderlok
NEW YORK:
Brooklyn. Anthony Svet Gowanria Karl Htmliuia
I. Itrt* C. II. Vrttnk M »al.
OHIO: Barberton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek. ('has. Bar-linger, Jacob Resnlk, Jo*>« SiapnlK Giraid, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, Jobn KumAe Youiigstown, Anton KIkaU OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA:	-
Bessemer, John Jevnlkar Brougbton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezove« Covenlale in okolica, Mrs. Ivana
Rupnik Export, Lou<s Supantii Farrell, Jerry Okcrn Forest City. Math Kamin Fr. Blodnlkar Greenshurg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TauielJ Luwrue, Frank Ballocb Midway. Jimu Žust Pittsburgh in okolica, Philip IVogar Steelton. A. Hren Turtle Greek. Fr. Sefaifrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AIM*. Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Ror-k Springs. I^onis Diamondville, Joe Rolh;0
1
DRZEN PODVIG FRANCO SKIH RAZBOJNIKOV.
Na neko draguljarao v Vin-eennesu nri Parizu so razbojniki te dni proti 9. uri zvečer izvršili napad. Ob tem času je bil na cesti pred draguljarno <še živahen promet. Tik c»b njej je kinematograf, ki prične predvajati svoje filme ob tej uri. pa drugi strani pa je velika kavarna.
Draguljar in njegova družina so baš večerjali v prostoru za prodajalno, ko so zaslišali zven'ket razbitega stekla. Draguljar je planil pokonci, a je
Vsak zastopnik Izda potrdUn za sv*, to. katero je prejel. Zastopnike toplo
pHpnfntinio
VTPRftlra lilAs V4RODA"
inogel ugotoviti samo to, da je eno izmed njegovih izložbenih oken razbito in da so iz njega izginile dragocenosti za 100,000 frankov. Navzlic velikemu številu mimoidočih je razbojnikom uspelo, da r>o s svojim pl< -nom ušli. Imeli so pripravljen avto.
Naipad se je bil izvršil tako naglo, da ni imel nihče izmed številnih ljudi časa, da bi posegel vmes in tudi dva policista, ki sta se v tem trenutku pripeljala, nista mogla pravočasno nastopiti. Več prič je lahko ugotovilo wteviilko avtomobila, ki je odpeljal zločince. Toda policija tega voza ni mogla najti. Razbojniki so bili štirje, dva sta izvršila napad, inRtala dva sta čakala v avtu. Tam je našla policija tudi samokres, ki ga je moral izgubi-
ti eden izmed napadalcev. Jst«» draguljarno so bili razbojniki na isti način ophnili že 8. avgusta tega leta.
ODGOVOR UČENCA.
Napoleon je bil na vojaški šolr v Brienne. Neki (učitelj ga je neprestano abadal in mu dajal različne neprimerne priimke, Napoleon je bil razžaljen in je odgovarjal v zelo ostrem tonu.
"Kdo pa ste, tla si drznete tako odgovarjati ?" ga vpraša učitelj.
"ČMoveik, gospod učitelj," je bil odgovor.
A D V E R J l S E i. ' GLAS NARODA"
6LAZNIKQVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street How York, N. Y.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —	. i
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jeiero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK