•j:

:■ i % ■;
[Kt \' S» v •»» % vX
K
|mi
»illpp :|§ti»ll
XvH<%*^v>x7^vX,H-H,H\vHeZ^w^wMvÄ\
. .................. • ■ •••••••«»•«■■!•■■ ■■
•.•./\.‘.‘.V.*.*.*.V.*. V. V.V.W
* • •	• • • • • ' • • • • #	\*»*«*.*.*.*.%* ••••••	> »J
mwNvXw:::::.:::::::::::::::;:;::.;::
iei,B,eeee»ee%e»%eee«*e%*e*e*«*e***«*»*»*»*»*»'»"»*i' ■ •>«•••«•• »y_w_wy • • * t » » » '

■MlBiiH
yf jwllf
/>A
Sr*»*»*«*-*^ ^^*»1«^*!»*» J^C*****^
issii
penai
e i
:
J trgovina-storitve-proizvodnja
ZAGORJE VJ




iS





Us pelo
iSatoSmS
V—Xw 'V-x»x- vwXv	•**»
»«ooo &:«««< X^«<«	**>**>	»»
"S”l i%S:SL ÄJJ:“::::
—■—
...........
■
11111

11^*11*1*
— ......Bill
Sll!i!!l»i*IIl
mmmmmmmmsmmtmm
Mmmmmmmmmm
T7rrr*s
aiiii
vzŽvČ



■lili
iiiijŠV:!:
_ j
*
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA
Občinski odbor Zagorje ob Savi
61410 Zagorje ob Savi, Cesta zmage 33 Tel: (0601) 61 013


aSSSSS»:

*
t mas LliCiiS'
s z	^

ms	urn^	ILLE5©-
	LDS	JVp
UVODNIK
Tudi Zasavci znamo izkoristiti lepe praznične dni. Tudi za majhne radosti, kot je igra z mladimi psički, kijih drži v rokah naše dekle na naslovnici, se najde čas.

ta tradicija živa. Tako kot kuijenje kresov in„pokanje. Le previdno s karbitom in raznimi "topovi". Zal ponekod poka zares in tudi Zasavci ponujamo

smo begunce v Kisovcu.
Zasavc pripravlja maja sejem v Trbovljah. Že danes lahko v prilogi izveste nekaj več o tem. Pa še na drugo akcijo ne smemo pozabiti. Prvič bomo izbrali zasavski par za ohcet v Kandršah. Dekleta in fantje, če se že nameravate vzeti, zakaj ne bi to storili na pravi slovenski ohceti. Bala bo, Korajža velja! Odločite se hitro in pošljite prijavo. Žlahta in prijatelji pa lahko pričnejo zbirati kupone za izbor.
Lepo preživite praznike.
Matjaž Švagan
Marko Planinc
o Planin
Mr


»r
- _--L: -


‘••V&i: -" V--.
Naslovnica:	Foto:
Hrastničanka Slavi Povša s svojimi psički	Branko Klančar
Funšterc:
Koledar dogajanj, Drnovšek spel predsednik, Cankar na prvomajskem shodu, Da nam srednje Sole ne bi pobegnile, Sramotni steber,
Najprej gradnja, nato soglasje, Razpis za slovensko ohcet, Kratke iz Zasavja, Parlamentarije, Knjige na oknih, Jetrn ice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (o Zasavcu, Neverniki, Verske oddaje na Radiu Trbovlje)
Tema:
Kam bi del? (o smeteh, ki jih nihče noče)
Pogovor:
Karel Vukovič: *Ne vračam se na kraj zločinaF
Kšajt glavce:
Milanova kost, Franckin molj, Trotenlandska saga, 7. maj, Begunci so med nami
Anketa:
Kje boste za prvomajske praznike?
Reportaža:
Alojz Demač - kalski učitelj,
Carlos Kleiber med zagorskimi pleharji, Begunci v Kisovcu
Križ kraž:
Križanka z bogatimi nagradami
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Kako se približaš konju, Držal sem ga za plešo, Šivati pa ne zna, Nagradna naloga
Žuriramo:
"Dobro jutro" Veter, Čudežna delavnica zlatih zvokov, Horoskop, Odgovor vedeževalca Kmečka godba najboljša, Hot, hot, hot,
Lestvica
Kšefti:
Podjetniški večer pod drobnogledom, Začarani svet, RGD pod palačo Bcmheimer, Težke kovine v tleh Carino v Zasavje, Kratke kšeftarske, Mali oglasi, Preženimo dolgčas. Naša bodočnost
Zdrav duh...:
Prijavljenih 32 zborov, Petje v družini, Zabeleženo
... v zdravem telesu:
Zasavci na evropskih prvenstvih (Andreja in Borut), Kakšen bo nogometni razplet?, Hribar za Slovenijo, Rezultati, Športni cik cak
Kronično:
Promet, Kradejo kot srake, Zaklal ga je. Mater je zvezal in pretepal, Aujbiks
KOLEDAR DOGAJANJ
11. Upnici - V Zasavje prihajajo prvi begunci iz Bosne - v glavnem ženske z otroki in starejši ljudje. Nastanjujejo se pri sorodnikih in znancih, ki jih je v zasavskih občinah še vedno precej. Precej dela pa ima v takih časih tudi Rdeči križ.
13.	aprila - V Razvojnem inženiringu v Trbovljah dokončujejo investicijski program, po katerem naj bi že jeseni začeli na Izlakah graditi nov turistično-rekreativni center, naložbo v vrednosti 20 milijonov nemških mark.
14.	aprila - Na novinarski konferenci v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov, sklicani ob 30. obletnici izgradnje obrata klo-ralkalne elektrolize, se pohvalijo s tem, kako so v 60. letih z gradnjo le-tega in pa z rekonstrukcijo obrata fosforne kisline zadeli žeb-ljico na glavico. Ravno v teh dneh pa je na trgu mogoče dobiti tudi njihov nov "zeleni" izdelek - pralni prašek Zenit brez fosfatov.
15.	aprila - Območna gospodarska zbornica iz Trbovelj pozove k vseslovenskemu projektu pomladanskega urejanja o-kolja tudi vodstva občinskih podjetij - da vsako zase poskrbi za svojo okolico, s tem za bolj urejeno občino in nenazadnje za svoj "promocijski image".
15.	aprila - Kot rezultat zasedanja vseh treh zborov trboveljske občinske Skupščine dobi Splošna bolnišnica novega direktorja - dr. Rudija Zupana, zdravnika s kirurškega oddelka Bolnišnice. Ne posreči pa se, da bi tega dne potrdili tudi novega komandirja Policijske postaje Trbovlje.
16.	aprila - Tega dne zamre črni trg z devizami. Ljubljanska banka, Banka Zasavje namreč v petih urah dopoldneva podraži nemško marko za sedem tolarjev v primerjavi s prejšnjim dnem: z 58 tolarjev naraste tečaj na 65 tolarjev za eno nemško marko.
16. aprila - Gospodarske razmere v Sloveniji in posebej v Zasavju, delo Območne gospodarske zbornice ter pobuda o carinski izpostavi v Zasavju so glavne teme, o katerih ta četrtek razpravljajo na seji Od- „ bora Območne zbornice.
16. aprila -OblS. uri kakšnih 20 ljudi nestrpno pričakuje gosta z Republike. V
predavalnico Delavskega doma v Trbovljah bi namreč ob tej uri moral priti prvak Narodno-demokratske stranke dr. Rajko Pirnat. Toda dela v Ljubljani je teden dni pred volitvami za novega mandatarja slovenske vlade v opoziciji preveč...
16. aprila - Čas pa si vzame nekdanji podpredsednik Vlade Slovenije, ma-kroekonomist dr. Jože Mencinger, ki nekoliko zamudi - toda ne ker bi zgrešil čas, temveč zgreši kraj. Hrastnik je res velik in v njem dr. Mencinger tega večera predava na temo Kako živeti in preživeti današnji čas.
1 7. aprila - Z okroglo mizo na temo Delovno terapevtsko ocenjevanje, vrednotenje in dokumentiranje zaključijo slovenski terapevti svoj četrti letni posvet, ki so ga tokrat imeli na Izlakah.
19. aprila - Velikonočna nedelja
prinese v domove pirhe, v hotel Medijske Toplice na Izlakah pa tuje turiste - Švicarje in Italijane.
22. aprila - V zagorskem Delavskem domu zaključijo s predstavo lutkovnega gledališča iz Kranja Janko in Metka ter
Foto: T. 1$.
Takole je bilo na velikonočno nedeljo v Zagorju.
z nastopom otrok iz vrtcev humanitarno akcijo Dobre igrače za vrtce.
22.	aprila - Ta čas pa v republiški Skupščini žagajo Peterleta. Dr. Drnovšku proti večeru končno uspe. V Zagorju pa pravijo: "Spet so na oblasti naši..."
23.	aprila - Delavska hranilnica v Trbovljah - prva območna agencija te d.o.o. v Sloveniji, ki je z delom začela šele v začetku meseca, je v slabem mesecu dni že presegla spodnjo mejo, ki sojo napovedovali kot pogoj za dobičkanosno enoto - to je pet milijonov tolarjev kapitala.
23. aprila - V Zasavje zaide tega večera dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister. Na Izlakah pove, da se boji bipolarnosti v Sloveniji, da ne podpira zaostrovanja odnosov s Hrvati, ne odgovori pa na izziv zagorskega prvaka krščanskih demokratov, ali bo odstopil, če sc bo pokazalo, da z novim mandatarjem nikakor ne bosta mogla dobro sodelovati.
24. aprila - Kakršen začetek
koledarja - takšen konec: v Zasavju naštejejo že preko 400 beguncev iz Bosne, tega popoldneva pa zanje odprejo tudi zbirni center v nekdanjem rudniškem samskem domu v Kisovcu.
Polona Malovrh
Foto: 15.K.
Kresovi so pripravljeni.
ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telešu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Časopis Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen..-

Drnovšek spet predsednik
Človek, ki je po izpraševanjih javnosti veljal za najprimernejšega predsednika vlade, je to tudi postal. Ne seveda predsednik strokovne vlade, kar je govoril (in si brez dvoma želel), temveč zelo politične vlade. To ne pomeni, da v njej ne bo strokovnjakov, vendar bodo strankarsko obarvani. Temelj njegovega uspeha je man-datarski sporazum in trgovina z ministrskimi stoli, ki je bila kljub tajnosti dovolj razvidna, da je tudi največje idealiste prepričala, da se politika dela, da je trgovina, da je velikokrat umazana, da je oblast mamljiva in da je narodov blagor le ime firme, v kateri se vse to dogaja.
Dan po imenovanju za mandatarja, ko to besedilo nastaja, je vse peripetije, ki bodo še sledile, moč le slutili. Čeprav si je Lojze Peterle javno oddahnil, mu prestola ni bilo lahko zapustiti. Vladajoča manjšina krščanskih demokratov, kmetov in narodnjakov je govorila o levem udaru, usodnem zasuku in skorajda vesoljnem potopu. Predvsem zaradi vključitve prenoviteljev v vlado, kar je bil pogoj za uspešen izid volitev. Sedaj lahko pričakujemo pretrese pit socialdemokratih in zelenih, ki so nastajali enako, kol SDZ. ki je razcep že preživela
Janez Drnovšek in njegova ekipa bosta imela težko delo - ne le zaiadi obstoječega gospodujeva Manja. Pričakovati je močnejšo polarizacijo na leve in desne. Trodomnost parlamenta mu bo povzročala podobne probleme kot prejšnji vladi, kjer je opozicija obvladovala zbor združenega dela, nova opozicija pa bo zbor občin. Sedanja koalicija ima v parlamentu resda večino, vendar tudi zelo malo manevrskega prostora. Kaj bo vlada do novih volitev lahko naredila, je odvisno predvsem od trdnosti sporazuma strank nove koalicije in od Drnovškovih diplomatskih sposobnosti, da kljub ključu v vlado pripelje prave ljudi in obdrži parlamentarno večino.
Še lokalni zaključek. Nekateri prisegajo, da so sc z Drnovškovo izvolitvijo zasavski hribi nekoliko razmaknili, da bo poslej v teh dolinah več sonca. Stava na to je seveda stran vržen denar. Zagotovo pa ga ne bo treba leto dni prositi, da te kraje obišče; prejšnjemu predsedniku to ni uspelo niti v dveh letih.
Roman Rozina
Cankar na prvomajskem
shodu
85 let poteka od tistih spomladanskih dni, ko se je naš največji pisatelj in dramatik pogosto mudil v tem rudarskem kraju. Kot poslanski kandidat za dunajski državni zbor na listi zagorskih socialdemokratov, je imel precej predvolilnih shodov tudi v širši okolici. Njegov volilni okoliš je Sava rezala na dvoje nenenakih delov. Uradno se je imenoval Litijsko-radeški okraj. Takratne oblasti so natanko ugotovile, da kaže volilni okoliš urediti tako, da v nobenem primeru že industrializirana kraja, kot sta Zagorje in Litija, ne hi številčno prevladala nad kmečkimi območji. Volilni okraj je štel 44.000 prebivalcev z okoli 10.000 pretežno kmečkimi volilci.
Ohranjena so številna pričevanja o Cankarjevih obiskih med njegovimi volilci, zlasti rudarji. V najlepšem spominu mu je ostal, kol je sam dejal, sprejem na 1. majnikadan. Knapi in drugi delavci so ga pričakali na železniški postaji in v pozdrav mu je zaigrala rudarska godba. Vsi so sc z rdečo zastavo uvrstili v sprevod in odšli proti mestu, kjer je bilo eno najbolj uspelih predvolilnih in hkrati prvomajniških srečanj.
Trboveljska premogokopna družba ni dovolila rudarjem dela prost dan; podobno je ravnalo okrajno glavarstvo v Celju, ki je odbilo prošnjo rudarjev za obhod in sprevod. Ti so se navzlic temu, da jim je dobro ostal v spominu L maj leto prej, ko sojih orožniki razgnali, na prvomajniškem srečanju odločili za shod. Cankarje, kot je sam zapisal, prvič v življenju preživel pivi maj med proletarci. Bil je ves dan med njimi, odgovarjal na številna vprašanja... Kasneje je v enem svojih pisem priznal, da je bil tisti dan zanj čudovito doživetje, ki mu je pokazalo, daje tovarištvo med rudarji neuničljivo, zato da morajo enkrat zmagali. Volitve 14. maja Cankarju niso prinesle uspeha, kar je bilo pričakovati. Popolno zmago je dosegel med rudarji, celo na Izlakah je dobil največ glasov.
Ko je zvedel za rezultate, je zapisal, da predstavlja tisoč tristo glasov v njegovem majhnem volilnem kraju uspeh kot deset tisoč glasov dunajskega proletariata.
Volilni izid ga ni razočaral. Rekel je, da je gotovo propadel, toda s tako čedno manjšino, da pri prihodnjih volitvah okraj mora hiti njegov. In zapisal je še: "Na binkošlni ponedeljek pojdem takoj spet v Zagorje. Med vsemi slovenskimi kraji mora ta prvi postali socialističen, da nam ne bo treba zardevati kadar pojemo: "Slovence sem, Slovenec sem!"
Obljubo je držal. Prišel je v Zagorje in spet bodril rudarje in delavce. Prav je, če še omenimo, da v zadnje predvolilne tedne sodijo tri znane Cankarjeve najizrazitejše izpovedi, iz katerih je mogoče posneti idejno vsebino njegovega pristopa k socialni demokraciji: tržaško predavanje "Slovensko ljudstvo in slovenska kultura", prvomajska črtica "Procesija" in prvomajniški govor v Zagorju, ki se je ohranil le deloma zapisan.
Milan Vidic
Po končani osnovni šoli se učenci v Zasavju lahko odločajo za nadaljnje šolanje v desetih usmeritvah - štirih štiriletnih, štirih triletnih in dveh dveletnih, ali na gimnaziji, ekonomski, elektro, strojni, gostinski in gospodinjski šoli. Največji problem pri normalnem delu predstavljata elektro in strojna šola, ki sta po oceni stroke združljivi, je pa ena v Zagorju, druga pa v Trbovljah. Da bomo tu ohranili le programe, bo potrebna resnost pri načrtovanju v prihodnje, brez medobčinskih nevoščljivosti, da mora vsak kraj v Zasavju imeli vse. V stilu "kjer sc prepirata dva, tretji dobiček ima" bi sc nam znalo zgoditi, da bi ostali goli in bosi. Z zahtevo ministrstva za šolstvo po združitvi obeh programov so se tega najprej zavedali šolniki, ki so v začetku tega leta ustanovili komisijo za pripravo predloga organiziranosti srednjega šolstva. Predlagali so preselitev elektro oddelka v Trbovlje, v Zagorju pa bi s tem nastali boljši pogoji za razvoj šole za gostinstvo in drobne poklice.
Seveda pa preselitev ni enostavna zadeva. Ob šoli na Šuštarjevi cesti bo potrebno zgraditi montažno telovadnico, ob šoli na Novem domu pa štiri laboratorijske učilnice. Tudi ob gimnaziji načrtujejo širitev, zagorska zgradba pa kliče po sanaciji.
Predlogom šolstva so že prisluhnili v občinskih vladah in razveseljivo je, da o načrtih skupaj s šolniki mislijo enako. Na skupni seji izvršnih svetov so se dogovorili o izdelavi študije o vizijah srednjega šolstva v Zasavju. Sprejet je bil dogovor o ustanovitvi posebnega medobčinskega sklada, v katerega naj bi prispevali občinski proračuni in gospodarstvo.
Ali so načrti uresničljivi, smo vprašali Franca Bcravsa, predsednika trboveljskega izvršnega sveta, kije zadolžen zu študijo in razgovor z ministrstvom za šolstvo. Takole je odgovoril: "Ko bo študija narejena, bodo znana tudi potrebna sredstva. Narejena bo tudi časovna dinamika izdelave projekta, seveda pa bo problem zapiranje finančne konstrukcije. Skozi sklad ne bomo mogli zbrati vseh sredstev, kajti ta bo uspešen le, če se bo naše gospodarstvo postavilo na noge. Projekt bomo morali obdelati tako kvalitetno, da bomo na republiškem ministrstvu za izobraževanje dosegli uvrstitev v plane investicij. Šole so z odloki vlade določene na našem območju, seveda pa bomo morali postopoma zagotoviti vse pogoje, da bo delo potekalo po ustreznih normativih."
- Z-
Sramotni steber
ih.
- "Imam pobudo za vuSe novinarje za novo ime na sramotnem stebru. V mislih imam Glasbeno šolo Trbovlje na Keršičevi, kjer se dogajajo presenetljive stvari," nam piše bralka iz Trbovelj. In nadaljuje: "Že kar dolgo je, ko so pred vhodom v šolo namestili kovinsko verigo kakšnih 20 centimetrov od tal. Obiskovalci šole, kot tudi mi - starši, pridno dvigujemo noge in marsikdo se je že spotaknil ob njej. Prav neprijetno je, sredi ravnega dovoza k šoli, tako visoko dvigovati noge. Verjetno so verigo postavili zato, da bi preprečili parkiranje vozil pred šolo. Vendar bi bilo boljše, če bi jo zamenjali s cvetličnimi koriti, ki je jim pešci lahko izognejo. Pred kratkim pa so pred vhodnimi vrati montirali še železno ograjo z železnimi vrati, kar vse skupaj spominja na zapor. Kar stisne me pri srcu, če pomislim, kam pošiljamo našo mladino. Saj se pred šolo sploh ne vidi, da je/ to sploh še šola. Tudi izhod v sili (požar, potres ...) je s temi vrati (kar tretjimi po vrsti) sila otežkočen. Vprašujem se, kdo vse to plačuje. Sredstva, ki jih odvajamo za šolstvo, naj bi šla v bolj pametne namene, kajne?"
Ogledali smo si prostor pred glasbeno šolo in pritrjujemo naši bralki. Prav gotovo bi laliko verigo zamenjali z cvetličnimi koriti, ki bi polepšali prostor pred šolo. Razne verige in železne ograje res delajo prostor bladen in spominjajo na zapore in podobno. Zato je nerazumljiva tudi železna ograja. Če je namenjena za preprečevanje vlomov, je neprimerna. Saj lahko vlomilec spleza preko nje do vhoda. Druge praktične vrednosti ne vidimo. Res pa močno kvari izgled glasbene šole. Ne moremo razumeti, da v šolali ne posvečajo več pozornosti lepo urejeni okolici. Saj bi prav od izobražencev ( v tem primeru celo kulturno) morali pričakovati, da bodo z največjim čutom za lepo poskrbeli, da bodo zasavski kraji lepši. Ne pa še bolj utesnjeni.
Zato pribijamo na sramotni steber vodstvo Glasbene šole Trbovlje zaradi neokusno in nekulturno urejenega vhoda v kulturno ustanovo.
M.P.
Ivana Laharnar
Najprej gradnja, nato soglasje
Da sosedskih odnosov ni dobro prepletati s poslovnimi dokazuje hrastniški primer trgovine ABECEDA. Anita Bremer Kolar in Jure Kolar sta trgovino za osnovna živila in pijače uredila v skupnih prostorih stanovanjskega bloka na Logu 28-E. Do tu vse lepo in prav. Zadovoljna je bila lastnica in tudi stanovalci, ki so dali soglasje za preureditev kolesarnice in sušilnice v trgovino. Tako so preprečili, da bi se v omenjenih prostorih zadrževala mladina in povzročala škodo, hkrati pa so si omogočili cenene nakupe osnovnih živil v neposredni soseščini.
Ker pa je posel cvetel, sta se Kolarjeva odločila za razširitev trgovine in začela z gradnjo na dvorišču stanovanjskega bloka. S tem pa se stanovalci ne strinjajo več. Ne moti pa jih le novogradnja, temveč tudi postopek občine Hrastnik, ki je izdala gradbeno in lokacijsko dovoljenje brez soglasja stanovalcev. Andrej Mlinar je s imenu stanovalcev povedal: "Gre za grob poseg v skupni prostor, ki predstavlja funkcionalno zemljišče, saj je namenjen za dovoze, igro otrok in počitek predvsem starejših oseb, saj smo v ta namen tu postavili klopi. Z razširitvijo trgovine so nam odvzeli še ta majhen prostor. Moti nas tudi zunanji videz prizidka, ki ni najlepši. Predvsem pa nas je zbodlo, da smo bili o gradnji obveščeni le z listkom na katerem je pisalo, da bodo pričeli z gradbenimi deli in nas naprošajo za razumevanje. O tem, kaj se bo gradilo pa niti besedice." Andrej Mlinarje še poudaril, da ne gre za osebni spor, morda le za užaljenost stanovalcev, ker jim ni nihče omenil gradnje, niti sam investitor ne. Stanovalci so tako poslali pritožbo občini, v kateri zahtevajo obnovitev postopka za pridobitev vseh soglasij o dograditvi trgovine.
Lastnica trgovine Anita Kolar in njen mož Jure Kolar priznavata napako, ker nista iskala soglasja stanovalcev, vendar jima tudi ni nihče omenil, da ga potrebujeta. Imata pa za gradnjo vso potrebno dokumentacijo, kar je potrdila tudi medobčinska urbanistična inšpekcija. "Dozidava trgovine ne bo kvarila izgleda naselja, saj je načrte izdelal projektant, ki je sodeloval pri urejanju celotne soteske. Sicer pa bo projekt zasedel le 10 m2 površine, pa tudi stopnice, ki smo jih sedaj zagradili, bomo ponovno zgradili," je povedala lastnica. Kolarjeva sta dodala, da sta pripravljena sodelovati pri urejanju otroškega igrišča.
Jani Kraner s sekretariata za planiranje občine Hrastnik je povedal, da je Anita Kolar 1. 1990 dobila soglasje stanovalcev za preureditev skupnih prostorov. Ker pa je bilo dosedanje poslovanje trgovine normalno in ker so občani pokazali interes za razširitev ponudbe, so menili, da je v njihovem interesu tudi razširitev trgovine. Zato na občini niso menili, da je potrebno ponovno soglasje.
Gradnjo so začasno že ustavili, saj je sekretariat za planiranje, družbene dejavnosti, gospodarstvo in prostorsko urejanje po pritožbi stanovalcev sprejel sklep o obnovitvi postopka v zadevi gradbenega dovoljenja. Kolarjeva, kot investitorja del pa upata na kompromis in na dogovor s stanovalci. Saj bi pri rušenju objekta prišlo do precejšnje materialne škode.
Suzana Sivka
Rupel v Medijskih Toplicah
I oto: I. B.
"Sem sem prišel, da govorim resnico," je dejal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na obisku v Medijskih Toplicah. Pogovor o "zadevah, ki zanimajo ljudi" z. dr. Ruplom sta pripravila zagorska Demokratska stranka in hotel Medijske Toplice, vodil pa ga je novinar Roman Rozina.
Dr. Rupel je med drugim povedal, da je bila najnovejša sprememba vlade nujno potrebna, kajti danes potrebujemo na vrhu strokovnjake, ki bodo znali napeti vse sile, da si gospodarsko opomoremo. Že od nekdaj si je prizadeval, da bi bila Slovenija mednarodno priznana in hitro priznanje Slovenije je splet čudnih okoliščin in dogajanj v svetu, za katere je posredni krivce tudi Slovenija.
K.B.
HE Vrhovo zavira Radeče
Hidroelektrarna Vrhovo je že nekaj časa cokla razvoja Radeč, saj nenehno spreminjanje projektov, neizpolnjevanje terminov, onemogoča kakršnekoli posege v kraju. Svet krajevne skupnosti nima nikakršnih informacij odgovornih o tem, kdaj se bodo premaknila dela na nekdaj največjem gradbišču v Sloveniji. Zaradi omenjenega je Svet pozval vse, ki so kakorkoli odgovorni za nadaljnje aktivnosti okrog HE Vrhovo, da ga o tem sproti obveščajo, saj kraj ne bo dovolil, da bi se začelo obratovanje HE Vrhovo, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz lokacijskega dovoljenja. V zvezi s tem pa je še vrsto odprtih vprašanj. V Radečah so že večkrat predlagali, da bi vsebino odloka- predstavili sedanji sestavi skupščine in, da sc odlok po potrebi novelira. To pomeni ponovno preverjanje meje urejanja in njihovo razširitev na vse predvidene posege v dolini, oceniti vprašanje čistosti Save, doreči problematiko prodnih jam, pa vprašanje odškodnin v smislu trajnih rent, vprašanja okrog mosta čez Sopoto, vprašanja vodovoda (prestavitve) in še kopico ostalih nalog, ki so življenjskega pomena za Radeče.
V kraju pričakujejo, da bodo odgovorni, predvsem laški izvršni svet, pripravili ustrezno informacijo. Vse več je vprašanj krajanov, ki jim gotovo ni vseeno, da razvoj stoji zaradi odločitev, katerim so v dolini vseskozi nasprotovali. Vse preveč je bilo obljub, ki pa se tudi s spremembo sistema niso premaknile z mrtve točke.
Franci Kadunc
SLOVENSKA OHCET
V KANDUŠAII Ženini in neveste, Turistično društvo Mlinše (Zagorje ob Savi) z Zasavcem in pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije objavlja razpis za
ZASAVSKI PAR 92
Letos bodo Mlinšasni prvič skupaj z Zasavcem izbrali zasavski par za OII-CET V KANDRŠAII. Olicet (od 26. do 28. junija 1992) je med narodna, saj se bodo tam poročili tudi pari iz družili držav.
Kandidate čakajo lepa doživetja in nagrade.
Prijavijo se lahko pari:
L ki so slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; ■
2.	ženin ne sme biti starejši od 35., nevesta pa od 30 let;
3.	nobeden izmed njiju še ni bil poročen;
4.	par je pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo pro-pozicije■
5.	eden od mladoporočencev mora hiti doma iz Zasavja.
V PRIPOROČENEM pismu napišite le ime in priimek, natančen naslov ženina in neveste ter telefonski številki doma in v službi. Podčrtajte tisti naslov in telefon, kamor želite prejemati naša obvestila. Fotografij in drugih podatkov ne poši-1- jajte, ker bomo vse kandidate posebej povabili na razgovor in fotografiranje v naše uredništvo.
Zadnji rok za prijave Je četrtek, 7. april 1992.
Zato pohitite!
Prijave pošljite na naslov: ZASAVC (za ZASAVSKI PAR 92), Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi.
Objavljamo že tudi prvi kupon, s katerim boste bralci glasovali za zasavski par. Spravite ga, poslali ga boste po objavi parov v prihodnji številki.
KORAJŽA VELJA!
Otroci so izdelovali pirhe
Velikonočni prazniki so za n.um. Knjižnica Zagorje je priredila v Delavskem domu Zagorje izdelavo pirhov za otroke. Prišli so otroci iz vrtcev in celo večji osnovnošolci.
V uvodu so predstavili običaj. Izvira že iz poganskih časov. Nekdaj so jajca barvali z naravnimi barvili, ki so jih pridobili iz rastlin. Otroci so z zanimanjem prisluhnili pravljici o piščančku Piku, ki sc je pravkar izvalil iz jajčne lupine.
Otroci so dobili jajca in barve. Nekatere izmed njih so bile pripravljene iz jelševega lubja in žafrana. Iz papirja so lahko izdelali košarico za pirh. Pri izdelovanju pisanic so sc lahko zgledovali po že pripravljenih pisanicah, ali pa so uporabili svojo domišljijo.
K.G.
Foto: Tomo Brezovar
Begunci iz Bosne v Zasavju
V Zasavje se je k sorodnikom in znancem zateklo že precej beguncev. V vseh treh občinah jih j c bilo prejšnji teden že po več kot 100. Skrb za te begunce so prevzele nase družine, ki so jih sprejele, saj so sc zaloge občinskih odborov Rdečega križa izčrpale že ob bivanju beguncev iz I Irvaškc. Kljub temu jim na odborih pomagajo z obleko, nekoliko pa tudi s hrano. Tu pa so dogovorjene tudi brezplačne zdravstvene usluge za najnujnejše primere. Veliko so za nove begunce naredili v Zagorju. Skupaj so stopili predstavniki izvršnega sveta, rdečega križa, civilne zaščite, centra za socialno delo in policije. V bivšem samskem domu v Kisovcu so odprli zbirni center, kamor so sc prejšnji četrtek begunci že preselili. Tam je prostora za 100 ljudi. Zanje sta priskrbljena dva topla obroka na dan, v čajni kuhinji pa si lahko tudi sami
V i'üJjd/Sdij
Glasujem za Zasavski par 92 Moj naslov: _____________
2ftSAV£ 8/92
BF
¥
pripravijo hrano. Še zagorski Integral moramo pohvaliti. Tisti, ki imajo izkaznico begunca, sc v mestnem prometu lahko peljejo brezplačno.
I.L.
V hribe
Tradicija prvomajskih srečanj na zasavskih vrhovih sc nadaljuje tudi letos. Tudi na 1122 metra visoki Mrzlici je tako. Na Mrzlico lahko pridemo iz številnih smeri: iz Trbovelj preko Katarine in Čeč po zgornji ali spodnji poti, po cesti iz Podmcjc, iz I Irastni-ka preko Kala ali Čeč, iz Šmohorja, iz Griž. in Zabukovec, iz Žalca, iz Prebolda. V skrajnem primeru se je možno na Mrzlico pripeljati z avtom.
Planinski dom na Mrzlici je lepo urejen, vodi pa ga oskrbnik Dušan Šinkovec, odličen kuhar. Z vrha je prelep razgled na bližnji in daljni planinski svet. Poti so dobro markirane in razmeroma lahko dostopne.
Na Štorovcm travniku pred Poldctovo kočo, je urejenih nekaj igrišč za razne športe. Podobijo je tudi na drugih zasavskih planinskih vrhovih.
T.L.
Praznovanje v Radečah
S krajšo slovesnostjo so v radeški krajevni skupnosti svečano obeležili dan odpora slovenskega naroda proti okupatorju. Na proslavi so sc predstavili radeški godbeniki in pevci. V nadaljevanju je podjetje Radcčcpa-pir delavcem, ki so neprekinjeno že 25 let zaposleni v tovarni, podelilo posebna priznanja "zlatnike podjetja Radcčcpapir". Prvomajska praznovanja bodo Radcčani obeležili s kresovi na bližnjih vrhovih, I. maja pa odšli na Lisco ali Veliko Kozje.
F. K.
Slovenski terapevti na Izlakah
Od 16. do 17. aprila so sc na Izlakah na četrtem letnem posvetu mudili člani društva delovnih terapevtov Slovenije. Okrog 70 udeležencev je v dveh dneh obdelalo 17 strokovnih tem, posvet pa zaključilo z okroglo mizo na lemo Dclovnotcrapcvtsko ocenjevanje, vrednotenje in dokumentiranje.
Ali.
Marica in Tone Škof zlatoporočenca
Na velikonočno soboto je župan Franc Majnardi v poročni sobi v Gradiču znova poročil Toneta in Marico Škof, rojeno Planko iz Kcršičevc. Številnim dobrim željam se je pridružila tudi predstavnica DU Trbovlje. Vokalno instrumentalna skupina Kulturnega društva upokojencev Trbovlje je poskrbela za dobro vzdušje.
T.L.
PARLAMENTARIJE
Trbovlje
Aprilsko skupščinsko zasedanje v Trbovljah je moralo najprej poravnati dolg z marčevske seje. Tako je zadeva postala zanimiva že na samem začetku s točko Volitve in imenovanja. Najprej sc je zapletlo pri imenovanju direktorja Splošne bolnišnice v Trbovljah. Za to mesto je Svet zavoda namreč med tremi kandidati izbral Zagorjana dr. Rudija Zupana, kirurga. Odbornik in hkrati tudi eden kandidatov za to funkcijo dr. Jož.c Cuk pa je želel odbornike ob tem opozorili, naj dobro premislijo, kako se bodo ob spogledovanju zagorske občine za bodočo regijo z občinami izven Zasavja odločili. Ali je torej nekdo, ki je Zagorjan, za takšno mesto (Bolnišnica je regijska) primeren. Podprli so ga trboveljski "pirnalovci", ki so ob tem zaprtem sistemu kadrovanja obdolžili tudi občinsko vodstvo.
Skupščina se je vseeno odločila za predlaganega kandidata Ur. Zupana. Pri isti točki je precej pikrih padlo še na Ministrstvo za notranje zadeve, ki je mimo odločitve Trboveljčanov zamenjalo komandirja Policijske postaje. Imenovanje in razrešitev te funkcije je namreč v rokah občinske Skupščine in ta, užaljena ter "omalovaževana od Bavčarjevega Ministrstva", ni hotela sprejeli niti ponujenega predloga za novega komandirja niti predloga, da bi lc-ta funkcijo prevzel s 1. majem. Komandirja trboveljske Policije hočejo imenovati Trboveljčani sami - ker so ga sami tudi postavili. Prav tako ne želijo sprejemati nikakršnih "retroaktivnih" sklepov.
Nekoliko manj odločni so bili odborniki pri sprejemanju predloga občinskega proračuna v višini 382 milijonov tolarjev in z 21 milijoni zadolževanja za reorganizacijo osnovnih šol v občini. Tu so imeli največ pripomb liberalni demokrati, češ da o kakšnem programu reorganizacije Skupščina ni bila nikoli niti seznanjena in da sc torej ne gre zadolževati za "neznani" program. Menda niso najbolj v toku občinskih dogajanj...
Tokratno aprilsko zasedanje pa je dalo še en pomemben rezultat: nov občinski grb, pravzaprav modifikacijo starega v rudarskih barvah (zclcno-(modro)-črni). Modifikacija pa sc tiče tudi "izginulih" motečih - tako odborniki - simbolov s prejšnjega grba: rdeče zvezde in stisnjene pesti, kije na novem ni več.
A.1I.
Zagorje
Zagorski parlament je 21. aprila nadaljeval sejo, ki jo je zaradi izjemne dolžine prekinil 8. aprila. Jih je iz dvorane vabila lepa pomlad, ali pa so bile točke, ki.so še ostajale na dnevnem redu, tako lahke in dorečene, da so sejo končali že v dobre pol ure? Sprejeli so odlok o simbolih občine. Sedaj imajo v Zagorju nov grb in zastavo. Za pravilno uporabo teh simbolov bo poskrbel oddelek za občo upravo, kjer bodo vsi, ki bodo želeli uporabljati te simbole, dobili pojasnila.
Zakonske zveze bodo v Zagorju po novem lahko sklepali kar na treh koncih. V Zagorju in v Kandršah jih že, po novem pa bo to mesto tudi grajska kapela Medijskega gradu na Izlakah. Lepi kapeli so želeli s tem dati novo vsebino. Glede na to, da sedaj kar 90 odstotkov parov reče svoj "DA" zunaj občine, bo nova ponudba gotovo pritegnila marsikoga, da bo zakonsko zvezo potrdil v lepem domačem okolju. Delegati so soglašali z imenovanjem Danice Kurent za direktorico Centra za socialno delo v Zagorju, v svet javnega zavoda Kulturni center Delavski dom pa so kol predstavnika ustanovitelja imenovali Saša Ost rožnika. Zavod se srečuje z vrsto problemov, finančni so seveda najhujši. Delegat Janez Groboljšek je z delegatsko pobudo sprožil akcijo, v kateri sc bodo predstavniki ustanovitelja spopadli s problemi, da bo kulturna ustanova, kot je delavski dom, ponovno zaživela v korist občanov.
Ivana Laharnar
Foto: 1$. K.
Trboveljski poslanci so zamišljeni.
Dve o...
Ob predlogu imenovanja direktorice Centra za socialno delo Dani Kurent je predsednik skupščine Janez Režun smeje sc pozval delegate: "Ali si upa biti kdo proti?" Res so bili vsi ZA.
Ob predlogu, da bi grajsko kapelo na Izlakah izrabljali za cerkvene in civilne poroke, poslanci niso rekli nobene besede. "Očitno je vsem za to, da bi se čirnveč ženili v grajski kapeli", je rekel župan. Z dvignjenimi rokami ZA so poslanci dokazali, da zagorski predsednik tudi tišino odlično sliši.
Foto.: 'LIL
Zagorski prenoviteljski dogovori.
Ustaviti investicijo je predrago
Občinski proračuni so skromni. Zato tudi ne bodo mogli zagotoviti sredstev Podjetju za PTT promet Trbovlje, da bi le-to lahko zaključilo investicijo priključevanja novih lastnikov na telefonsko omrežje. Tako PTT kot izvršni sveti bodo poskušali pri Ministrstvu za promet in zveze dobiti posebna premostitvena sredstva za dokončanje investicije. Menijo, da je to ceneje kot investicijo ustaviti.
I.L.
Cesta za dobro povezanost
Proti Hrastniku sc ob Savi res ne vozimo z užitkom, tudi najbolj varno ne. V republiki so sklenili, da jo bodo uredili, projektne dokumentacije pa žal še vedno ni. Na skupni seji so zasavski izvršni sveti konec marca zahtevali od Republiške uprave za ceste, naj jo naroči.
I.L.
Knjige na
Splošna izobraževalna knjižnica, kakršna je v Zagorju, bi morala po predpisanih normativih meriti 800 kvadratnih metrov. Zagorska deluje na borih 139 kvadratnih metrih. Pionirska knjižnica ima 21 kvadratnih metrov, morala bi biti vsaj 10-krat večja. Sanitarije so le 2-krat manjše od mladinske knjižnice. Vodja knjižnice v Zagorju Milena Garantini je povedala, da gradivo sploh ni več pregledno zloženo in je že nemogoče upoštevati strokovna knjižničarska pravila. "Do lanskega leta v razgovorih z občino za razširitev knjižnice nismo nikoli prišli dlje kot do ugotovitve, da je knjižnica res potrebna večjega prostora. Lani pa nam je ustanovitelj (občina) le omogočil naročiti načrte za opremo lutkovne dvorane, kamor naj bi se razširila, kar je za knjižnico pomemben korak naprej", je še dejala Garan-tinijeva. Če primerjamo podatke knjižnic sosednjih občin, ugotovimo, da vse merijo več: trboveljska 480 m2, hrastniška 282 m2 in litijska 320 m2.
Prostor ni edini problem, s katerim se srečujejo v knjižnici. Tu niso urejeni skladiščni prostori (knjige so v kartonskih škatlah namesto na policah), ni čitalnice za odrasle niti za otroke (po vojni je imela čitalnico s tridesetimi sedeži), knjige se nahajajo na okenskih policah, na stopnicah, pod stopnicami in na tleh. Ni prostora za postavitev kataloga in strokovno urejanje knjig. Knjižnica bi morala delovati vsak dan, tako pa je za odrasle odprta trikrat tedensko, za otroke dvakrat, enkrat tedensko pa v Kisovcu in na Izlakah.
Knjižno administracijo knjižničarke vodijo ročno, medtem ko so v trboveljski nabavili računalnik, v litijski pa kar dva. Edino sodobno opremo, ki jo knjižnica premore, so telefon, neelek-trični pisalni stroj in glasbeni stolp, ki je v pomoč pri obdelavi neknjižničnega gradiva (zvočne kasete). V takšni knjižnici bi moralo biti zaposlenih vsaj 5 knjižničark, kot npr. v Trbovljah ali v Litiji, kjer jih je 6. Delajo samo tri in se zaradi preobremenjenosti svojim bralcem ne morejo vedno posvetiti tako, kot bi bilo treba.
Knjižnica se kljub temu lahko pohvali z velikim številom bralcev, kar 17.817 jih je bilo v lanskem letu. Izposo-
oknih in pod stopnicami
Knjižnica?
jenih enot je bilo 56.485. V letu 1991 je knjižnica kupila 1608 knjig, po normativih bi jih morala 3400 (2 knjigi na 1000 prebivalcev). Knjižnica kupuje v zadnjem času le po 1 ali 2 izvoda ene knjige, kar je za območje, ki ga pokriva (17.124 prebivalcev), premalo. Nemogoče je dva izvoda razdeliti tudi krajevnim knjižnicam in zadovoljiti čedalje večje število bralcev v matični knjižnici.
Dotacija iz občinskega proračuna za knjižnico je v letu 1991 znašala 878.700 tolarjev, od tega je bilo 817.782 tolarjev porabljenih samo za bruto osebne dohodke in prispevke. Trboveljska občina je svoji knjižnici namenila iz proračuna
1.900.000	tolarjev (za nakup knjig
714.000	tolarjev), hrastniška pa je namenila iz občinskega proračuna
1.468.000	tolarjev za knjižnico (za nakup knjig 323.000 tolarjev). Nakup knjig omogočata občina in delno republiško ministrstvo za kulturo. Od občine ni knjižnica nikoli doslej dobila tako malo sredstev za nove knjige, kot lani. Občina naj bi zagotovila 376 tolarjev, zagotovili so samo 87.161,50 tolarjev, isto vsoto je knjižnica prispevala iz lastnih sredstev. Iz republiškega proračuna je dobila 462.493 tolarjev. Ce republika ne bi poravnala svojih obveznosti 100 odstotno, bi knjižnica ostala skoraj brez novih knjig. Knjižnica prejema denar od občine neredno, zato je težko slediti knjižnim novostim, saj je marsikatera knjiga v nekaj mesecih razprodana.
Foto: Tomo Brezovar
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so krajevne knjižnice na Izlakah, na Mlinšah in v Kisovcu velikokrat prikrajšane za knjižne novosti. Največja med njimi je v Kisovcu (tudi najbolj obiskana). Drugi dve sta že dosti premajhni. Na žalost bodo krajani na Mlinšah ostali brez knjižnice. Na Izlakah pa bodo uredili novo na 60 kvadratnih metrih v novem domu pri tenis igrišču. Investitor bo občina, gradbena dela naj bi se pričela že letos.
V	Zagorju naj bi se pričeli ukvarjati s turizmom. Knjižnica je prav tako ena izmed stvari, ki se vključujejo v turistično ponudbo. Ko si bo naš turist ob deževnem dnevu ali pa kar tako zaželel prelistali časopise ali prebrati knjigo, bo knjižnica prava atrakcija zanj, v negativnem smislu. Knjižnica bi lahko bila v občini informacijski center, seveda ob ustreznih pogojih. V času študija je knjižnica pomemben vir, pa tudi kasneje v življenju prav pride.
V	zadnjih petnajstih letih so bile vsaj tri možnosti, kako naj bi knjižnico preselili. Uveljavila se je najcenejša možnost, da se pionirska knjižnica preseli v lutkovno dvorano. Sedanji prostor mladinskega oddelka pa bi lahko uporabili kot dopolnilo knjižnice za odrasle.
Prav gotovo si mesto, kot je Zagorje, zasluži boljši knjižni hram. Ne pa sramoto na okenskih policah.
Katarina Gavranovič

im
.V. |

:i:*Ä
Mi
jeJüniC^i^
■	Kri ni voda. Hrastniškcmu županu Leopoldu Grošlju - Samoprispevku so menda šteti njegovi županski dnevi, saj Hrastničani ugotavljajo, da še ni pozabil svojega zagorskega seecsionističnega porekla. Odrekli so sc skupni zasavski deponiji komunalnih odpadkov, nočejo zasavskih ginekologov,...
■	Letalci. Zagorskemu županu so menda šteti njegovi liberalno demokratski dnevi. Medtem ko je LDS-ovskega predsedniškega kandidata priletel iz daljne Portugalske potrdit prenovitelj Štefan Korošce - Letalec, je Janez Režun - Obveznica namesto v parlament, odletel v še daljnejšo Ameriko. Janez Drnovšek - Gable mu je menda že obljubil še en let.
■	Evropejskost. Franc Majnardi - Majski, prvi mož trboveljske komune, si silno želi v Evropo. Potem ko so propadli drugi poskusi, seje tja namenil vsaj simbolično. Predlagal je, da hi trboveljski grb pobarvali z evropskima modro in rumeno, poslanci pa so mu izglasovali le modro, za skomine, in ji pridali zeleno in črno.
■	Izganjalca hudičev, jožc čuk - čukasii se namerava vključiti v stranko Zmaga Jelinčiča - Slovenca. Edini pogoj, ki ga priznani ginekolog in manj priznani politik poslavljajo ta, da sev Trbovljah med tujce uvrsti tudi Zagorjane na začasnem delu v Trbovljah.
■	Zaslužkar. Šef zagorskih prenoviteljev Tomo Garantini - Lekarnar je zatem, ko je mastno zaslužil s prodajo potrdil o nečlanstvu v partiji, odkril novo zlato jamo. Zdaj revni stranki bogatih ljudi, zagorskim demokratom. prevaja zapiske njihovega tajnika Braneta Omahnet.i Dol tičita. Za sabo ne /na brati niti Dolili sam.
Lekarnar pa se je tega naučil s skrbnim preučevanjem Dolgijevih zapiskov iz partijskih časov.
■	Sc ena O njem. Tomo Garantini - Lekarnar, prvak SDP Zagorje, redno prihaja na seje skupščine. Seveda z zamudo, da na delegate napravi vtis. Vsi ga opazijo. Zadnja seja pa je bila končana že dobre pol ure po začetku, pa je prišel prav tedaj, ko so poslanci že odhajali. Vendar razprave ob šanku na njegovo veselje le ni zamudil.
■	Zgrešena kraj in Čas. Jožeta Mencingerja
-	Bivšega so na podjetniškem klubu v Hrastniku udeleženci nekaj časa čakali. Opravičil seje s tem, da ni zgrešil čas, ampak kraj. Hrastnik je pač veliko mesto in ni čudno, če se ljubljanske srajce v njem izgubijo. Bivši prenovitelj in sedanji demokrat Emil Milan Pintar -Marija ni zgrešil kraj, saj se Hrastnika spominja še iz komunističnih časov. Zgrešil pa je čas.
■	Šofer. Na večeru, ki ga je pripravil v Hrastniku podjetnik, predsednik zbora združenega dela občine Hrastnik in LDS-sovec Leonardo Peklar - Modulus, so ob vhodu goste postregli z aperitivom. Ko sta prišla m a nage r leta Stane Gošte - Stanley in njegov zet (bivši bankir, svetovalcev kabinetu Janeza Drnovška in sedaj v predsedstvu Slovenije) Marjan Kramar - Kabinetni, so hostese postregle le Stanlcya. Kabinetnega so imele menda za šoferja. Na klube bo moral prihajati sam, ali pa zamenjati tasta.
■	Nezadovoljen Janez Andrej Dolšina - Jezušček bo predlagal zamenjavo gostov na večerih v Medijskih Toplicah. Nikakor ni zadovoljen z dr. Dimitrom Ruplom
-	Zunanjim. Na izlaškem večeru mu ni hotel odgovoriti na postavljeno vprašanje, če bo odstopil.
OVA QHAHA TO5C&We7wA AHA SlKA,OSH|UKo c£u£G,A KRUHA IM DVA DEC/ MLEKA . ŽAVIjATI ?a VAH NI TfiE&A j'&OMp KRJ2. TU VEČERJALI
Doma nisho hog,li plačat elekjME, TA SO UAM 30 ODLLOPILj ...
NECA# 6
MEHURČEK
Zgovorni parlament razbija skupno skledo, a naš zasavski vrh drži se silno bledo.
Ko strankarske osti na vse strani frčijo, poslanci izmed nas kot modreci - molčijo.
Luka
(Pisma bralcev
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.
Posebej poudarjamo, daje I dolžina pisem omejena na I največ 30 tipkanih vrstic.
I Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo
Pozdravljeni
V eni prvih številk Zasavca ste zapisali, da bo časopis nestrankarski in zato bolj "udaren". Že takrat sem v to podvomil, ker se mi ni "izšlo". Glavni urednik časopisa liberalni demokrat, časopis pa vsem dostopen.
Ko pa Ste v 4. številki zavrnili Izjavo za javnost krščanskih demokratov in ker vse bolj opažam libcralno-prcno-vitcljsko usmerjenost časopisa, Vam želim povedati, da dane obljube niste izpolnili. Kako si naj sicer razlagam strpnost časopisa do nemarnosti, ki jih počno trboveljski in hrastniški Občinarji.
Tudi Vaši profesionalnosti je kaj očitati. Ne razumem, kako Ste lahko napisali da naj Vaši sodelavci, mladi literati po neobjavljene prispevke pridejo na uredništvo. Prav bi bilo, da bi jim jih poslali po pošti. Mislim, da si je tudi vsak od objavljenih v literarnem listu zaslužil vsaj izvod Zasavca.
Glede novih naslovnih strani Vam predlagam, da zasavske lepotice prepustite Jani in Kaju. Bolj odmevno in prav bi bilo, da na naslovnici naslikate detalj iz Sramotnega stebra. Kar sem napisal, je moje razmišljanje in moje skromno mnenje o ekipi, ki ustvarja Zasavca. Zahvaljujem se Vam, da Zasavje ni brez svojega časopisa in želim,da nebi Zasavc "gradili"samo na tem.
"SREČNO"
Frančak Ranzinger, New York, ZDA
Spoštovani bralec,
o tem, ali je časopis strankarsko obarvan, se mi ne zdi vredno razpravljati. Vsakih 14 dni lahko o tem presodijo bralci sami. Zakaj nismo objavili sporočila javnosti, smo jasno zapisali (bilo je predolgo in že prej objavljeno v
drugih medijih). V uredništvu smo menili, da časopis pomaga z literarno prilogo mladim avtorjem. Očitno nisva istega mnenja. Kar pa sc lepotic tiče -zakaj ne bi pokazali tudi naših, zasavskih. Nekatere so prav gotovo bolj prikupne kot Kajeve in Janine. Preverite. Pa lep pozdrav v Ameriko.
Odgovorni urednik Marko Planinc
Neverniki!
Češem nevernik je to moja, oziroma roditeljeva odločitev. Tudi mi neverniki imamo svoje interese in verovanje v boljše življenje, boljši dohodek, v ljubezen... Neverniki ne bomo nikoli uničili vernikov, saj je krščanska vera premočna. Vsak človek pa živi po svoje.
Zgodovina nam kaže tudi na dobra dela cerkve, ko je svojim ljudem pomagala materialno in denarno. Ni jim jemala, kot sedaj. Vprašam vas, dragi dekan Jože Čampa, kaj pa vi, oziroma cerkev daje, kakor samo obljube in molitev... Ubogi ljudje delijo še tisto malo denarja, kar ga imajo. Predlagam vam, da se vrnete v tisti čas in pomagate starim in onemoglim ljudem, brezposelnim in drugim... Mnogi bi bili veseli pomoči in bi vam bili Šti bolj naklonjeni, pa tudi neverniki vdš ne bi tako črno gledali, kot sami menite. Nerazumljivo mi je poslovanje. Mnogo ljudi je že na pragu lakote, meso jim je skoraj praznik. Postijo naj sc tisti (tudi vi, imate lep trebušček), ki imajo na krožniku vsak dan meso. Na lastne oči sem videl na postni dan, ko sem šel k župniku po maši, kako lepo seje pekel v pečici puran. Govorim resnico.
Nikar ne bodite politični in ne pometajte tako nepremišljeno s politiki. Kaj vas briga "Ribičič, Potrč in drugi"? Ko bi le pred svojim pragom pomedli! Če ne bi imeli tako zmožnih mož, bi bila še vedno vojna in ne bi imeli riti na toplem. Spomnite sc na uboge Hrvate in druge, ki trpijo v vojni in molite za njih, da bo kmalu konec uničevanja in prekletstva. Vredni so pohvale, ker so veliko naredili za nas. Seveda se prepirajo in vleče vsak zase, najbolj še Peterle. Največ so prispevali dr. Rupel, Kacin, ki jih podpiram, da ostanejo v vladi. Ne vtikajte se v stvari, za katere niste plačani ali dovolj poučeni. Pustite komunistično
preteklost, domobrance in glejte v sedanjost, ki kaže lepše življenje. Vsi delamo napake. Tudi vi niste brez grehov!
Stane Strajnar, Zagorje
Verske oddaje na Radiu Trbovlje
Minili so časi, ko so bile verske oddaje izključene iz Radia. Trpki so spomini, ko smo duhovniki preko ta-koimcnovanc verske komisije hoteli priti do Radia. Jože Malovrh, ki je komisijo zadnji čas vodil, je bil skupaj z njenimi člani nepopustljiv. Še bolj nedostopna, da ne rečem osorna, je bila direktorica Radia.
Čas j c delal za nas, enoumje je moralo popustiti in 12. februarja 1989 so ljudje z začudenjem prisluhnili prvemu verskemu obvestilu na Radiu Trbovlje. Sledil je življenjepis Svetega Miklavža in končno še moj intervju. Danes duhovniki zagorske dekanije pripravljamo za vsak pomemben cerkveni praznik duhovno misel. Poslušalci, zlasti verni, izražajo svoje zadovoljstvo, če imajo med versko oddajo prižgan sprejemnik. Ker oddaje niso imele svojega termina, je bilo mnogim žal, da jih niso slišali. Tako je razumljiva zahteva predvsem vernih poslušalcev, da bi v naprej vedeli za uro verske oddaje. Uprava Radia je tej potrebi prisluhnila in določila ločne ure verskih oddaj.
Poslušalci Radia Trbovlje sc zavedamo velikega vpliva in moči, ki jo ima ta medij. Bojimo se, da se ne bi skomer-cializiral in da ne bi bil zgolj tržno usmerjen. Prav tako bi bila velika škoda, če bi zaobšel nekatere sloje prebivalstva. Radio ne bi smel biti brez idejnega vodstva, ki bi o Radiu in njegovi zasnovi razmišljalo, jo dopolnjevalo, se prilagajalo času in razmeram ter potrebam poslušalcev. Pogrešamo predvsem vzgojne poudarke, čeprav vemo, da je to nehvaležno delo in vse prej kot tržno zanimivo. Na vzgojnem področju bi pričakovali več zavzetosti in truda. Ideal bi bil, da bi informacija tudi formirala poslušalce. To poslanstvo Radia Trbovlje, bi radi v dopolnili duhovniki Zagorske dekanije s svojimi verskimi prispevki.
Jože Čampa, Kisovec
Slovenska Nacionalna Stranka
Kotnikova 2 61000 LJUBLJANA
PRISTOPNA IZJAVA V
SNS
Podpisani	sprejemam
program in statut SNS in pristopam v SNS.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
SNS
SNS je samostojna politična organizacija, ki deluje na osnovi konceptov modernih evropskih političnih strank z osnovno usmeritvijo
ZA DOBROBIT SLOVENSKEGA NARODA!

ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ
s
DELOVNI CAS:
8.00-12.00 in od 14.00-18.00
Sli
m (mi) 01-256
m


osebni podatki: ime in priimek .. rojstni datum rojstni kraj stalno prebivališče kraj s poštno številko
ulica .........................
občina in krajevna skupnost telefon zaposlitev:
ustanova ali podjetje naslov funkcija telefon
Proizvodnja, trgovina, uvoz - Izvoz, d.o.o.
rnml
Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/42-540 Fax.: 0601/42-540
poslovna enota: ŽELEZNINA KOZOLE
-	bela tehnika in akustika
-	instalacijski material za elektriko, vodovod in ogrevanje
-	barve in laki
-	svetila
-	drobni gospodinjski aparati In posoda
-	cement, apno in lepila
-	prodaja na tri obroke brez obresti
-	prodaja preko stanovanjske zadruge
DOSTAVA NA DOM
poslovna enota: PROIZVODNJA SVETIL
-	lestenci
-	reflektorji
-	lampioni
-	zaščitni kotniki za stopnice
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.30 do 18.30 sobota od 7.30 do 12.30

O tem, kako se v Zasavju dela z odpadki, bi vpleteni in dobro obveščeni lahko pisali dolge zgodbe. Če bi se omejili zgolj na komunalna odlagališča, bi seveda ne manjkalo poglavje o smetišču Ruardi, ki gaje odnesel plaz, o divjem odlaganju na rudniških površinah v Trbovljah, o težavah s sicer relativno moderno hrastniško deponijo,... Dokaj zajetno bi bilo tudi tisto poglavje o regijskem sodelovanju, ki je bilo nesodelovanje - leta 1986 je namreč Smelt že izdelal študijo za izgradnjo regijske deponije, ki so jo zatem politiki presejavali do onemoglosti in neuresničitve. Omejili se bomo zgolj na zadnji poskus regijskega smetarstva, ki vse bolj jasno dobiva podobo prejšnjega. Nekako dvajset tisoč ton odpadkov, ob blizu štiri tisoč tonah posebnih odpadkov, ki jih letno proizvedemo v Zasavju, bo še kar nekaj časa domovalo po večjih in manjših črnih odlagališčih.
Zagorski začetki
Zagorjani so se najprej odločali za skupno komunalno odlagališče v okviru ljubljanske regije, kjer naj bi bili ob Ljubljančanih še občine Domžale, Kamnik, Litija in Vrhnika. Niso pa pristali na to, da bi se vključili vsanacijo ljubljanske deponije in da bi tam za določen čas odlagali svoje smeti. Po ponudbah (med njimi je bil tudi Saubermacher) se je v Zagorju, ki je pobudnik skupnega revirskega pristopa, oblikovalo naslednje stališče. Sodelovali bi z avstrijsko državno firmo, ki ponuja celovit pristop k reševanju komunalnih odpadkov. Potreben je regijski pristop, ker je to ekonomsko in ekološko edino smotrno in omogoča pridobitev državnega ekološkega denarja.
Maja lani so izdelali osnutek sporazuma med tremi zasavskimi občinami in Lilijo za pristop k reševanju problematike skupne komunalne deponije. Medtem ko v Trbovljah (kjer so zadeve povsem neurejene) in v Litiji (kjer predlogi, kje naj bi končno uredili smetišče, padajo kot domine) ni bilo težav, so Hrastničani imeli nekaj pripomb. Načelno so se strinjali s pristopom, bili pa so jasni, da ne bodo prevzemali nikakršnih denarnih obveznosti, saj jim je izgradnja njihove deponije Unično že dotedaj onemogočala vlaganja v druge komunalne objekte.
O dogovoru
Lanskega septembra so se stvari dogajale zelo hitro. Naši so si ogledali, kako tem stvarem strežejo v Avstriji, Avstrijci so si ogledali nas in na sestanku so predsedniki vlad dorekli in podpisali take zaključke. Najprej so regijo razširili še z občino Laško. Za najprimernejšo lokacijo za izgradnjo nove regijske deponije so spoznali področje Orleka v zagorski občini, za edino sprejemljivo premestitveno de-
ponijo komunalnih odpadkov pa Unično v hrastniški občini. Avstrijska firma Rumpold naj bi v Hrastniku sredi letošnjega januarja začela izvajati enoletni celoviti pilotni projekt, vse skupaj pa naj bi rešili v naslednjih treh do štirih letih. Rumpold se je obvezal, da bo v enem mesecu izdelal projektno študijo reševanja komunalnih odpadkov z upoštevanjem posebnih odpadkov in gradnje nove regijske deponije. Občine naj bi v enakem roku tej firmi posredovale manjkajoče podatke, uskladile sporazum, Hrastničani pa pripravili tudi ponudbo za dopolnitev opreme za sprejem komunalnih odpadkov iz ostalih občin ter seveda ceno za odlaganje na njihovi deponiji.
Do sem, in zgolj do sem, je vse teklo kot namazano. Od tu dalje pa so bila zgolj načelna strinjanja, očitki in popoln zastoj.
Unično
Avstrijci so zračunali in napisali, da je Unično primerno za deponiranje večje količine odpadkov, da je njihova naložba pri tako majhni količini od-
Pogled k pametnejšim
Predelovanje odpadkov je ena najbolj rastočih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Več kol deset milijonov ameriških gospodinjstev ločuje odpadke na liste, ki jih je moč predelati, in na ncreciklažne. Tisti, ki predelujejo odpadke, so deležni polno davčnih olajšav in dobivajo ugodna posojila, njihov dohodek pa je že pred dvema letoma presegel vsoto šestih milijard dolarjev. K temu prispevajo tudi visoke pristojbine na odpadih, saj je treba v močno naseljenih mestih za tono odloženih odpadkov plačati tudi do sto petdeset dolarjev. Najpogosteje predelujejo plastiko, v ta posel pa se vključujejo tudi kemične multinacionalke. Zlato prihodnost pa napovedujejo predvsem kompostu iz bioloških odpadkov.
Američani "proizvedejo" letno nekaj manj kot dvesto milijonov ton trdih odpadkov, od tega jih kakšno petino tudi predelajo. Med dvema kilogramoma odpadkov, ki jih dnevno zavrže povprečen Američan, je tretjina papirja, petina plastike, desetina kovin... Naj večji problem je sortiranje odpadnega materiala, zato sc podjetja, ki odpadke predelujejo, zavzemajo za njihovo sortiranje že na izvoru.
padkov gospodarsko neracionalna, da pa je smotrnost moč doseči z njeno prekvalifikacijo v začasno oziroma premostitveno regijsko deponijo.
Hrastničani so ob tem imeli kopico pomislekov. Najprej upravnega, saj bi s prekategorizacijo deponija Unično prešla v višji onesnažcvalski razred. Težava je v tem, da bi s tem izdajanje soglasij in dovoljenj prešlo iz občinskih v republiške roke. Drugi pomislek je bila cestna povezava in dodatna obremenitev s smetarskimi tovornjaki, tretji
pa, da cena deponiranja ne pokriva niti stroškov obratovanja. Predlog tako seveda ni bil sprejet, med zapisanimi pripombami pa je, da se daje prednost enemu avstrijskemu partnerju (tudi Hrastničani so prej že navezali stike s Saubermacherjcm), da pogodba opredeljuje deponijo Unično kot regijsko, da jih zavezuje k sofinanciranju projektov.
Orlek
Medtem, ko je bilo samo vprašanje časa, kdaj hodov Hrastniku dokončno in jasno povedali, da Unična ne dajo za premostitveno deponijo, pa se o Orleku, kjer naj bi bila "ta zaresna" regi-|ska deponija, ni govorilo. Celo več, razmišljalo se je tako nekako: "Tam živečim bomo dali kakšen kilometer asfaltne ceste, pa bo mir." Razpoloženje med tam živečimi pa je drugačno.
Zeleni so na eni izmed sej občinske skupščine zahtevali, da naj šele pristanek krajanov da zeleno luč izvajalcem, da morajo prizadeti krajani imeli možnost spoznati in pretehtati vse ocene in presoje v zvezi z deponijo. Vlada zaenkrat obljublja, da bodo seznanjeni, da pa aktivnosti še niso dovolj daleč, da bi morali iskati njihovo soglasje. In čeprav se ta problem mini-malizira, ni majhen. Izkušnja z Ruardi-
jem vendarle ni časovno zelo oddaljena, blizu so tudi litijske izkušnje, kjer jim nikakor ne uspe sprejeli nobene lokacije za komunalno odlagališče. In vprašanje je, če bo ogled primerljive deponije v Avstriji in zagotovilo, da bo to sodobna, tujim podobna deponija ter zagotovilo, da se bodo industrijski in posebni odpadki reševali ločeno, prepričali krajane.
Kam?
Pilotni projekti zbiranja in hkratnega ločevanja posebnih odpadkov že tečejo. V Hrastniku so se zadeve lotili po svoje, v Zagorju so zvesti samim sebi, v Trbovljah zbirajo papirje za ureditev začasnega odlagališča v bližini starega, na Neži. Dobra ideja o tem, kako se gospodarno, ekološko vzorno spoprijeti s smetmi, pa počiva. V Zagorju krivijo Hrastničane, ki nočejo tvegati z Uničnim, ti pa sc bojijo predvsem lega, da bi jim na hitro zapolnili Unično, da nove deponije ne hi gradili in bi se znašli tam. k|ci so sc, ko je propadel poskus izpred dobrih petih let. -
Morda bi bilo drugače, če bi republika nastopala bolj avtoritativno. Tako pa ni še niti zakonodaje, čeprav so temeljne opredelitve znane: ločeno zbiranje odpadkov, njihova predelava, regijsko deponiranje odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in republiški projekti in skrb za posebne odpadke. Tako je zagorski poskus pred časom, kar bi lahko bilo tudi dobro, če bi se občine uspele dogovoriti. Tudi republika bo namreč rabila vzorčni model in ga bo sofinancirala.
Tisto, kar res manjka, je konstruktivni dialog med vpletenimi in zaupanje. In tako ima ta projekt celovitega reševanja komunalnih odpadkov n tem območju vse možnosti, da ostane papir, da bo zgolj nekaj malih, razdrobljenih in dragih premikov na boljše.
Roman Rozina Foto: Branko Klančar
Človek preteklosti ali človek prihodnosti? Po uspešni gospodarski karieri v velikih podjetjih seje ukvarjal s politiko, zdaj je spet \ gospodarstvu. V Elektroelementu je skupaj z znanim Schvvarzbar-tlom in Brusom postavljal na noge razvoj in osnove industrijske proizvodnje, na Rudisu je dosegel strokovne cilje in si pridobil izkušnje s tujimi trgi, kot trboveljski in zasavski partijski šef je osebne cilje zamenjal s širšimi družbenimi, v REK je prišel, da bi postavil TE-TO 3, ko se je zamenjala oblast, je našel novo delo in skuša uspeti s prodajo plina.
Bili ste oblast, zdaj ste podjetnik, eden med stotinami podobnih. Razlika?
Zdaj delam toliko, kot nekdaj. Vendar sem bil včasih mlajši in so lahko bili rezultati večji. Zavestno sem se usmeril iz globalnega dela v energetiki in čisti politiki v dejavnost, za katero sem prepričan, daje perspektivna in pri kateri lahko sam sebi in drugim dokažem, da lahko v Trbovljah zrastejo majhna podjetja.
Prej ste bili le visoko na hierarhični lestvici...
Ah to. Prej sem bil v kolektivu s 6000 zaposlenih, zdaj pa nas je tisočkrat manj - točno šest. Sem človek, ki se ne vrača "na kraj zločina". Zato sem večkrat menjal službo in se nikoli nisem vračal v okolje, ki sem ga zapustil. Vedno me je vleklo na nova področja. Če odmislim čas, ki sem ga prebil v politiki, vedno ostajam na področju, ki sem ga študiral, to je energetika.
V	REK ste prišli z. nalogo, da zgradite TE TO 3. Kljub načrtom do gradnje ni prišlo. Ni to eden vaših večjih neuspehov?
V	energetski kombinat sem šel z idejo, da končno postavimo to elektrarno, da rešimo daljinsko ogrevanje Trbovelj, če že ne širšega prostora in bili smo zelo blizu. Menjal pa se je režim. Novi je vse skupaj postavil na glavo in menjal energetsko politiko. V
njej ni bilo mesta za TE-TO. Tudi zato sem se predčasno umaknil s tega področja, ker je bilo to v nasprotju z mojimi pogledi na razvoj energetike. V zadnjem času spel srečujem ljudi, ki oživljajo idejo TE-TO.
Pa vendar: je ta elektrarna vpisana med vaše neuspehe?
Vsekakor. To je bil neuspeh.
In kako ga sprejemate?
Kompenziram ga z delom na drugih področjih. Na sedanjem področju je vse novo. Cela ekipa dela od jutra do večera in se veseli rezultatov. Imamo tudi drugačne pogoje. Večinski 61- odstotni delež, ima v našem podjetju italijanski partner, ki nam je postavil cilje in pustil proste roke. Potrebno je veliko ustvarjalnega dela in to mi je nekakšna kompenzacija.
Se umikate iz politike?
Zagotovo. Pri teh letih se ne moreš razdajali na vseh področjih. V majhnem podjetju je težje bili odsoten kot v velikem. Na pivo mesto sem dal razvoj in utrditev tega podjetja in tudi zase moram poskrbeti. Politika je šele na tretjem mestu.
Ste pa poslanec v republiški skupščini.
Sem neprofesionalni poslanec, poskušam se udeleževati vseh sej, zlasti tistih o gospodarski problematiki. Nisem pa toliko aktiven v stranki SDP.
Komaj čakam volitev, da bom raztešen odgovornega dela. Če odkrilo povem: zdi se mi škoda časa za dogodke, ki le spravljajo ob živce.
,|e bila politika včasih bolj učinkovita?
Mislim, da je bila. Politiko je treba vedno gledati in presojati glede na cilje, ki si jih je zastavila. Pri uresničevanju političnih ciljev prejšnjega sistema, ki niso pravi cilji, za katere se danes opredeljujemo, smo bili zagotovo bolj učinkoviti.
Ali v skupščini zastopate strokovna in svoja stališča ali zastopate tudi zasavski prostor?
Imam dosti izkušenj in pogledov na to, kaj je prav in kaj ne. To so zlasti socialne pravice, vprašanje gospodarskega razvoja, delam v komisiji za strategijo nacionalnega razvoja. Pomaga mi gradivo našega poslanskega kluba. Kot poslanec zasavskega gospodarstva pa sem sc precej angažiral, da smo iz proračuna dobili denar za prestrukturiranje premogovništva, za
reševanje socialne problematike in nove programe namesto premogovništva.
Ali ta denar prihaja v Zasavje?
Kolikor vem, prihaja. Poročilo o trošenju teh proračunskih sredstev za lansko leto poznam. V glavnem so bila porabljena za manjša podjetja, ki so nastala iz dejavnosti bivšega REK-a in za vrsto novih podjetij z zasebno in mešano lastnino.
Nekateri menijo, da je Zasavje dobilo največ denarja v zadnjih dveh letih. To drži?
Ne. Verjetno je Zasavje dobilo največ denarja za nove dejavnosti. V preteklosti smo v Zasavju tudi ogromno investirali, vendar v kapitalno intenzivne panoge, kot je premogovništvo, strojegradnja. Zdaj pa gre za investiranje programov, ki so perspektivni in ki -to je treba razumeli-pogojujejo tudi zaposlovanje delavcev s področja premogovništva in drugih.
Je mogoče rudarja pri 40 letih zaposliti v drugi dejavnosti?
Mislim, da je. Okolje mora človeka siliti, da se s svojo izobrazbo, znanjem prilagaja potrebam. V našem podjetju sc na primer prej nihče ni ukvarjal s plinom. Čeprav pa zaposlitev rudarjev sploh ni problem, celo primanjkuje jih že.
Ste zadovoljni z doseženim?
Zadovoljen sem s tistim, kar mi življenje da. Izhajam iz revne družine: bilo je sedem otrok, oče invalid, pred parti-zanščino rudar, nato vratar. Mesec dni sem že hodil v rudarsko šolo in bi skoraj moral biti zadovoljen, da bi prišel do rudarskega poklica. Vendar je moja učiteljica Havkova prepričala starše, da moram v gimnazijo. Od takrat sem se sam preživljal z inštrukcijami matematike in podobnega. Ko sem sc zaposlil, sem v vsakem okolju nekaj dosegel, res pa nikoli nisem dosegel uspehov v stroki, ki sem jo doštudiral. Sem diplomirani energetik, bil sem štipendist elektrogospodarstva, ob diplomi sem dobil Prešernovo nagrado, vendar se 1965.leta nisem mogel zaposliti v termoelektrarni, ker energetikov niso potrebovali. Drugič, ko sem hotel pomagati, da bi zgradili novo TE TO, spet ni bilo uspeha.
Nekateri menijo da ho prava kriza prišla v Zasavje šele čez leto, dve, da se bodo šele takrat ljudje borili za golo preživetje.
Tudi sam sodim, da bo v Sloveniji še dolgo slabo. Ne zaradi ljudi, pač pa zaradi objektivnih danosti: majhno ozemlje, malo ljudi, majhne tovarne. Podjetje normalno živi če izvaža 30 odstotkov, 70 odstotkov pa prodaja doma. Zdaj je ravno obratno, svetovni trg pozna našo stisko in temu ustrezno postavlja cene. Čez. leto, dve bo katastrofa zato, ker ljudje ne bodo več dobivali pomoči na zavodih za zaposlovanje. Postali bodo občinski reveži. Tega sc mnogi, ki so na zavodu in že trpijo pomanjkanje. še premalo zavedajo. Dela ne ho.
Menite, da se bo število delovnih mest še krčilo?
N c bi rad napovedoval pesimistično, prepričan pa sem, da se bodo morala mnoga velika zasavska podjetja zmanjšati. Brezposelnih bo še več...
Ali socialne napetosti ne porajajo znova rdeče nevarnosti?
Ne, ne, v skupščini se smejim tistim, ki nenehno opozarjajo na rdečo nevarnost, zaroto, diktaturo in podobno. Te nevarnosti ni. Tržnega gospodarstva ne bomo več spremenili v tržnoplanskcga, nihče več ne bo likvidiral večstrankarskega sistema. Bolj se bojim bolnih
politikov v katerikoli stranki. Če bi na naslednjih volitvah npr. krščanski demokrati skupaj z ljudsko stranko dobili monopol, bi v parlamentu uveljavljali svoje strankarske interese: da se na račun nas živečih popravijo krivice iz preteklosti. Vseeno mislim, da bodo volilei na naslednjih volitvah dobro premislili, koga bodo volili.
Ste vi občutili revanšizem?
Ne. Mogoče tudi zato, ker sem se pravočasno umaknil. Nagovarjali so me, da bi prevzel direktorstvo v nekaterih večjih podjetjih, vendar nisem hotel sprejeti. Takšen direktor mora imeti tesne stike vsaj z ministrom na svojem področju, če že ne z predsednikom vlade, jaz pa kot bivši "rdeči" človek takšne komunikacije ne bi mogel vzpostaviti. Nekateri kolegi so morali oditi, druge pa tudi zdaj na takšen ali drugačen način žagajo.
Kje vi vidite razvoj Zasavja v prihodnje ?
Perspektivo vidim v ljudeh. V podjetništvu, v naravnih danostih, premog bo še dolgo. Tudi v turizmu. Treba je najti tiste točke, ki lahko zagotovijo preživetje, potem pa napredek. Izkoristiti je treba tudi človeške prednosti. Pripeljati je treba tuj kapital. Mi smoga lani spomladi in ugotovili, da so tujci pripravljeni vlagati naprej, če so rezultati. Nekatere zasavske slabosti pa je treba takoj odpraviti. Zdaj veliko potujem po Sloveniji in opažam, da drugje lahko hitreje navežeš poslovni stik, kot tu. Tu ti vsak gleda pod prste in ima neke predsodke.
Še vzdržujete stike z, ne prenovitelji, komunisti iz prejšnjih časov?
S starejšimi poskušam ohraniti človeške odnose. Pišemo si za novo leto, rojstni dan, od časa do časa se tudi srečamo.
Prvi maj se bliža. Ga boste preživeli v hribih?
Da, šel bom v hribe. Tja zahajam vsak teden, da ohranjam kondicijo, za prvi maj pa bom v hribih zaradi praznika in zaradi sebe. Nekaterih novih praznikov ne praznujem, pa zato bolj liste, ki so mi pri srcu.
Stane Šterbucl in Marko Planinc Foto: Branko Klančar
Milanova
kost
Naš vsakdanji odnos do okolja jc še vedno, milo rečeno, skoraj mačehovski. Ni treba hoditi naokrog posebej odprtih oči, da nam odpadki in različna šara bije v obraz; žal ne le okoli večjih sosesk in stanovanjskih naselij, ampak tudi v mestnih nasadih, parkih, zelenicah...
Zdaj se lotevamo organizirane očiščevalne akcije, kot to početje globokoumno imenujemo; od nje si obetamo takojšnjo lepšo podobo povsod, kjerkoli bo pobrana stara šara in navlaka. In zatem si prav nihče več ne bo niti drznil spustiti še kak papirček na tla ali cigaretni ogorek, kaj šele kaj večjega in bolj umazanega...
Takšna pričakovanja so najmanj naivna. Ne trdim, da s te vrste očiščevalnimi deli ne bomo prav ničesar dosegli; če drugega ne, bodo vsaj udeleženci prepričani, da so sodelovali pri koristnem opravilu in imeli občutek, da več ljudi več naredi. V bistvu pa so take in podobne akcije neke vrste potuha vsem nam, vsakomur med nami, češ, naj za nami počistijo drugi.
Danes se niti ne ozremo več, če v mestnih parkih ne le otroci ampak tudi starejši sedijo na naslanjalih klopi, z nogami na njih, največkrat v umazanih ali blatnih čevljih. Kršilci niti ne pomislijo, da naj hi še drugi sedeli za njimi. In ko sojih posamezniki poskušali opozoriti na osnovno maniro in oliko, so jih največkrat grdo slišali. Doživeli pa so celo, da so se jih skušali fizično lotiti.
Ali pa vzemimo zelo škodljivo navado vrezavanja imen in kdo ve še česa v mlado drevje po parkih, da trganja cvetja in teptanja zelenja sploh ne omenjamo.
Žal bomo morali pritrditi vsem, ki trdijo, daje skrajni čas, da bodo občinske oblasti začele premišljati o nastavitvah komunalnih redarjev, ki naj bi od jutra do noči na obhodih po zelenicah, parkih in javnih površinah. Kdo ve, ali bo njihovo delo sploh učinkovito. Ali drugače: smo z našim odnosom do okolja res že tako na psu, da bi morali seči po take vrste preventivnih in celo represivnih ukrepih.
O tem, kako urediti in očistili stanovanjske soseske, okolico stanovanjskih stolpnic in sploh vsepovsod tam, kjer živimo, bomo morali še lep čas resno premišljati. Lotiti se bo treba tudi odnosa do notranjosti številnih večjih stanovanjskih poslopij. Hodniki so marsikje tako umazani, poškodovani, da se niti ne pozna več prvotna barva. Včasih so to poskušali zavarovati hišni sveti, kdo pa danes?
Milini Vidic
Franckin molj
Rekreaci ja da ali ne - to je zdaj vprašanje. Teoretično je odgovor na dlani. vi| nas v javnih občilih kar pogosto bombardirajo s posledicami telesne neaktivnosti. Seveda pa lahko strokovnjaki pišejo in rišejo, prepričujejo in dokazujejo - nič ne bo pomagalo, dokler se sami ne bomo odločili za zdrav način življenja. To med drugim praktično pomeni, da se odločimo dvakrat, trikrat na teden na primer teči ali hitro hoditi. Vendar ob lej praktični odločitvi nastopijo zavore. Da nam ne bi bilo treba spremeniti lagodnega posedanja pred televizijo ali brkljanja po stanovanju, najdemo sto in en izgovor.
Ni urejenih tekaških stez. Pa jih še dolgo ne bo. Vendar v Zasavju ni težko najti poti do bližnjega travnika, ki je balzam za utrujena stopala. Če pa imamo dobro obutev, tudi tek po pločniku zaleže.
Ljudje se posmehu jejo. In ne samo to. Precej glasno sprašujejo, če nimamo pametnejšega dela. A ne dolgo. Počasi se navadijo. Sicer pa je to njihov problem, če jih skrbijo naše navade.
Ne utegnemo. Dan ima za vsakogar štiriindvajset ur in od nas zavisi, kako jih bomo razporedili. Delo si največkrat naravnost iščemo, da le potlačimo slabo vest.
Dežuje. Slab izgovor. Deset, dvajset minul hitre hoje pod dežnikom je lahko prav zabavnih, če pomislimo, da smo ukanili vreme. Ko prideš domov, se preoblečeš in ne moreš se prehladili.
Zrak je onesnažen. Včasih jc res bolje gibanje na zraku za kak dan preložili. Ali nadomestiti s plavanjem, telovadbo doma.
Preutrujeni smo. Delo na vrtu ali okrog hiše nas res kar dobro razgiba, vendar ne more nadomestili učinka, ki ga ima tek ali hitra hoja na srce in ožilje.
Izgovorov torej ne zmanjka. Posamezniki imamo na zalogi še nekaj specifičnih, prirejenih prav za svojo rabo. V takem načinu razmišljanja osveščenost torej ni prazna beseda. In ravno te manjka. Pa bi nas moralo strezniti. Že zato, ker vidimo okrog sebe mlade ljudi, ki po infarktu s previdnimi koraki spravljajo srčno mišico spet v pogon. Zdaj nabirajo kondicijo po zdravniškem receptu in jih ni več sram. Strezniti bi nas moral pogled na šestdesetletne mladeniče z lahkotnim korakom in tridesetletne starce, ki sopihajo že na blagem vzponu.
Ljudje v drugih državah imajo do telesne aktivnosti boljši odnos kot mi. Verjetno zato, ker je pri njih zdravljenje zelo drago in preračunajo, da je preventiva cenejša.
Kanci Moljk
Trotenlanclska saga
(domišljijski spis)
Ko so v Neodvisni republiki Troten-land, ki se je pod vodstvom Demokracije končno osvobodila, v navalu strasti obdavčili že vse, kar sc je dalo -od zraka do zemlje in vključno z vodo, so narodu sklenili pobrati denar še z. eno pogruntavščino: preventivnim zakonom o dohodnini. Ta določa, da mora sleherni državljan Trotenlanda vsakič, ko iz denarnice potegne nacionalno valuto, trota, državi plačali določen odstotek. Posledice so bile drastične za sleherno trotenlandsko družino. Na primer:
Sinko: "Mami, jutri imam rojstni dan in bi tad šel v kino. Mi daš 100 trotov za vstopnico?"
Mami:" Uf, toliko pa nimam, sinko!"
Sinko: "Imaš! Saj sem videl 100 trotov v tvoji denarnici."
Mami: "100 jih imam res, ampak morala bi ti dati 180 trotov."
Sinko:"???!"
Mami: "Veš, ko izvlečem iz denarnice 100 trotov, jih moram še 20 za državo, ker sem jih prej zaslužila, 20 jih moraš dati ti, ker si denar dobil od tretje osebe, torej mene, 20 jih mora odvesti prodajalka kart, ker je zaslužila njena lirma in 20 knjigovodja, ki bo denar prcštcl."
Sinko: (žalostno nabira solze v očeh)
Afami(usmiljcno): "No prav, tuje 100 trotov pa si kupi karto."
Mali junak za rojstni dan torej steče v kino, kjer dobi vstopnico, ker je prodajalka osebno poznala njegovo mamo...
Vsi trije so kršili zakon, kar ni ostalo skrito. Ob letu potrka na vrata policija in odpelje vse tri, mamo, sinka in prodajalko, ki je bila slučajno na obisku. Zaprejo jih v najbolj temno celico in jim od časa do časa ponudijo pojočo travico(uradno napravo za merjenje iskrenosti kesanja). Dokler ne bo zapela, bodo zaprti.
Tomi Pucelj
1. maj
Praznovanje 1. maja je bilo v bližnji preteklosti samo po sebi razumljivo. Pravzaprav so ga nekateri praznovali brez posebnega premisleka. Ne gre zato, da hi 1. maj mistificirnli, lepo pa bi bilo, da se z ustrezno spoštljivostjo spomnimo na dogodke v Chicagu, ko je revolt izkoriščanih delavcev dosegel vrelišče in so se zoperstavili izkoriščevalskim apetitom liberalnega kapitalizma.
Zakaj pravzaprav pišem o praznovanju 1. maja danes, tu pri nas, v tem času? Nas je res treba skrbeti, da bo cena prehoda iz. enega političnega sistema v drugega povzročila celo lakoto med ljudmi, pomanjkljivo zdravstveno varstvo, zmanjševanje socialnih pravic in nasploh osiromašenja človeka za človeka vredno življenje? Mar Slovenci res ne znamo poiskali bolj humane poti v tržno družbo? V tedniku TV Slovenija so zelo uspešni družabniki v Sloveniji zastopanega internacionalnega podjetja A.L.G. razlagali, da ni nobene potrebe, da zavržeš tudi dobro, če ti to lahko koristi in da je smotrneje predelati neuporabno stvar kol pa jo zavreči in prepustiti, da propade z vsemi škodljivimi posledicami?
In tako je tudi z družbenim življenjem.
Ob praznovanju letošnjega 1. maja se lahko zamislimo nad vsem, kar se dogaja pri nas in skušamo po svojih močeh, na demokratičen način sprati kolesje sedanjosti na ustrezno pot. Poskrbimo, da se nam uresničita udejaniti pivi in drugi člen Ustave, ki govorita o tem, daje Slovenija demokratična, pravna in socialna država.
Tomo Garantini
Begunci so med nami
Razen nežnih listov dreves, pisanega cvetja, toplega vremena in prijaznosti je pomlad na dan priklicala tudi uničevalne strasti novodobnih prikrojevalcev političnih zemljevidov in njihovo brezumno potrebo po uničevanju vsega, kar je še do včeraj služilo ljudem. Dnevniki so spet postali zanimivi, saj iz prispevkov veje hlad smrti, Ramboti v močeradastih oblekah ali civilnih kavbojkah razkazujejo svoje orožje in grozijo z noži, uniformiranci pred objektivi kamer izstreljujejo rakete in nabijajo s težkimi topovi. Smrt obilno kosi, stanovanja sc spreminjajo v preluknjane ruševine in pogorišča, kdor more, beži brez vsega in kamorkoli.
Peklenski kotel je le borih sto, dvesto kilometrov od nas, ki medtem obdelujemo svoje vrtičke, opravljamo letne čistilne akcije, trimčkamo in se sploh ukvarjamo s tisoč stvarmi, za katere menimo, da so v tem trenutku najpomembnejše. Hvala bogu, imamo skrbi, ki so povsem normalne in jih poznajo povsod v mirnem svetu.
Zdi pa sc, da po lanski vojni, ki je pravzaprav samo nakazala, koliko trpljenja in muk lahko povzroči, nismo več pripravljeni čutiti tuje nesreče. V zadnjih dneh kljub pozivom, naj pomagamo beguncem, ni bilo nikogar slišati, da bo ponošeno obleko, otroški voziček, odejo, denar ali hrano odnesel na Rdeči križ. Precej koristnih in še povsem uporabnih stvari pa je bilo opaziti na kupih, ki so jih ljudje pripravili za odvoz na smetišče.
Kdaj ste se zjutraj nazadnje zbudili in sklenili, danes bom pa opravil dobro delo? Saj ni treba drugega kot poiskati pozabljeno obleko, jo oprati in odnesti na Rdeči križ, Karitas ali podariti sosedu, ki je svoje majhno stanovanje podelil z bratovo ali družino soseda iz svoje vasi.
Storite to danes, ne jutri!
S.Š.
Kje boste za prvomajske praznike?
Leta 1889 so socialisti ob stoletnici napada na Hastiljo priredili mednarodni shod, ki je utemeljil drugo internacionalo. Sprejel je nekaj pomembnih dokumentov, med katerimi je bil prvi maj razglašen za praznik dela in dan mednarodne delavske solidarnosti. Praznik dela praznuje
vsako leto ves svet. Kje in kako bodo Zasavčani preživeli praznike, so nam odgovorili naključno izbrani sogovorniki.
Anketo pripravila: Katarina Gavranovič Koto: Jože Ranzinger jr
Mojca Rešetar, vzgojiteljica, Hrastnik: Med prazniki grem z družino na ko.panjc ali na obisk k tašči. Prav je, da praznu jemo prvi maj, posebno še sedaj, ko smo samostojna država, pa tudi že prava tradicija je. Seveda sc bom med prazniki tudi malo odpočila.
Milan Rupnik, upokojenec, Dobovec: Cie
je bilo lepo vreme, smo včasih ob prvem maju vedno šli v hribe. Sedaj sem starejši in ostajam doma. Imam domačijo in z družino praznujemo la praznik kai doma.
Mila K vese vi č, delavka, Zagorje: Za praznike bom prosta štiri dni. Preživela jih bom z družino, prav pa mi bodo prišli predvsem za pospravljanje stanovanja. Nimamo denarja, da bi si privoščili izlet v toplice ali kam drugam.
Mirko Mihalič, ključavničar, Hrastnik:
Za prvi maj sem vedno prost in bom šel verjetno na kresovanje, pa v hribe. Vsak praznik ima svoj čar, prav tako tudi prvi maj. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, kako si ga pričara.
Matej Kuhar, dijak, Hrastnik: Na predvečer prvega maja bom šel na kresovanje. Prvega maja pa sc bom s prijatelji ali s prijateljico odpravil na Mrzlico ali na Kal, kjer bomo priredili piknik. Za praznike smo prosti devet dni. Verjetno bom pomagal tudi pri domačih opravilih.
Tolika Mihovec, dijakinja, Trbovlje: 30. aprila bomo s prijatelji kresovali v Čečah. Mogoče bomo šli kasneje zvečer pogledat še po drugih kresovih. Prvega maja pa bomo šli najverjetneje v hribe. Seveda smo za praznike teden dni prosti, kar je tudi najbolj pomembno.
Veronika Hudarin in Tanja Lučič, dijakinji, Trbovlje: Kot vsi drugi mladi, bova tudi m id ve kresovali s prijatelji na Kipah. Na kres bodo prišli tudi prijatelji, kijih že dolgo nisva videli, zato bo tudi več časa za pogovor. Mogoče bomo tudi kaj zapeli.
Janez Kavzar, upokojenec, Zagorje: K|C bom letos ob prvem maju, še ne vem. Mogoče bom šel k Ašič na kozarček vina. Ko sem bil še mlajši, sem šel vsako leto na Pleše, saj sem pri Pihalnem orkestru Zagorje igral na bobne.
Marija Juvan, upokojenka, Zagorje: Včasih smo ob 1. maju hodili na Pleše ali na Prvine. Že nekaj let pa hodim s hčerko na morje, vendar se letos še nisva domenili, ali greva ali ne. Mogoče bom letos doma. Na kresovanje pa ne hodim.
Gostišče
I prenočišča
SENTGOTARD 15a TROJANE
MAČEK
Ko sepeljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega, klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čcmšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, VVC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG:
(parketi, itisoni, tapisorni, plastificirane
plute iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinflexpodi,
topli podi in še...)
-BARVE, LAK/, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST
ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE,
PRODAJAMO TUDI NA KREDIT!
VSE m IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI
TAPI d.o.o.
KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NO N- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705.
C 73[K dk®=®<,
Dol pri Hrastniku 42 533
V trgovini na Dolu akcijska prodaja video kaset po 240 tolarjev.
Poleg, tegp nudimo:
-	športno opremo - tenis copate
-	loparje za tenis
- perilo TANYE KENDA - moško in žensko perilo
ODPRTO: 7.00 - 18.30. sobota 7.30 -12.00
i, /
I-IvIvhT/

j:


PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -ide kontrolerji -ARC-NET KARTICE
Šolo na Kalu so ukinili 1977. leta. Od 56. do 72. je na njej poučeval Lojze Dernač, ki ga imenovali kar kalski učitelj. Sedaj živi na Kalu na Čeperlinovi domačiji z dobrosrčno vdovo Micko, ki mu lajša bolezenske tegobe. Obiskala sem ga na velikonočno soboto, ko je ravno snemal Čolnikov razgovor z dr. Toporišičem. Nasploh posname veliko TV oddaj. "To mi nadomešča branje, ki sem ga zaradi očesne mrene čisto opustil", pravi.
Več kot pol življenja ste preživeli na Kalu, vendar vas govor izdaja, da niste od tod...
Rodil sem se v Njivicah nad Jurkloštrom, marca 1925. Pri petih letih mi je umrla mama, zato so mc poslali k teti v Jablanico pri Liliji. Po dveh letih mc je vzel spet oče v Brestanico, Reichcnburg. Tam sem ostal pet let in potem šel za štiri leta na klasično gimnazijo v Maribor. Oče mi je plačeval stanovanjc, hrano pa dobrotniki. Moral sem imeti urnik, da sem vedel, v katero gostilno naj grem. Če sem sc kdaj zmotil, je pristopil natakar in dejal: "Danes nimate kosila pri nas...".
Kje vasje zajela vojna, kako ste jo preživeli?
1941. sem se kot šcstnajstlctnik vrnil k očetu. V brestaniškem trapistovskem samostanu so Nemci mobilizirali študente za kmečka opravila, ker so menihe nagnali. Že jeseni so začeli naseljevali zavedne Slovence - intelektualce. Z njimi sem se veliko pogovarjal, posebno s pisateljem in duhovnikom Francetom Ksaverjem- Meškom. Uspelo mi je priti na brežiško nemško gimnazijo, ki smo jo preurejali iz samostana. Nemški profesorji so bili človeški, vsi doktorji znanosti in niso ukrepali, če so nas slišali govoriti slovensko. Zaradi vojne so bila šolska leta skrajšana. Že spomladi 42. sem prišel v stik s skojevcem, ki meje pridobil za sodelovanje. Ko bi moral leta 43 v nemško vojsko, sem sc umaknil v gozdove. Prišel sem v kozjansko četo, ki je zrasla v kozjanski odred. Ljudje so živeli z nami. Posebno ženske so bile kol matere vsakemu izmed nas. Tovarištvo izjemno. Kaj takega nima priložnost vsak doživeti. Čeprav je bilo težko, saj vsa leta nisem spal v postelji. Bil sem sekretar Skoja, kulturnik, terenski funkcionar.
Kako ste se znašli po vojni?
Po vojni sem se vpisal na rudarsko tehnični oddelek. Pred vojno sem bil v šoli odličen, zdaj mi ni šlo. Zato sem šel v službo k trgovskemu podjetju Krško. Po dveh letih sem postal knjigovodja v rudniku Sevnica. Leta 52 sem se odločil za prosvetno službo. Do 56. sem učil v Radečah, Zidanem Mostu, Podkraju, potem sem prišel na Kal.
Pouk je potekal dopoldne in popoldne. Vendar tudi potem niste bili prosti.
Z otroki smo veliko pogozdovali. Dobro so nam plačali in vsako leto smo šli na morje pa tudi na Bled, Bohinj, Maribor... Obnašali smo se ekološko, čeprav te besede takrat še nismo uporabljali.
In delo v krajevni skupnosti?
Predsedništvo sem vedno prepuščal sposobnim ljudem, sam pa sem opravljal tajniška dela. Prišel pa sem do spoznanja, da ljudje ne znajo ceniti, če si preveč toleranten. Hočejo avtoriteto. Če tega nočeš, bolje, da se umakneš.
Kot učitelj si niste dovolili, da bi bili vkleščeni v kalupe. Ste imeli zato težave?
Vedno sem ravnal življenjsko, človeško, razmeram ustrezno. Če koga na velikonočni ponedeljek ni bilo v šolo in se je zlagal, da so imeli doma delo, sem rekel: "Ruje povej, da si nosil gobo". Kaznoval ga nisem in drugič je povedal po resnici. Večina je prihajala k meni po nasvete tudi po končani šoli. Sicer pa so se moji učenci dobro znašli.
Knjige so vaša ljubezen, skoraj zasvojenost. Od kod?
Oče je bil narodnjak in v hiši smo brali knjige Mohorjeve družbe. Kasneje sem dobil po antikvariatih vse originale, stare nad 120 let. Imam vsa zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev v različnih izdajah, vse faksimilirane izdaje naših književnikov s starinsko patino. Specializiral sem se tudi na krajevno zgodovino naše dežclc.'Nad sto let stare so originalne izdaje zbranih del Goetheja, Lessinga, Nietzscheja, Schopcn-hauerja,... Zbrana dela Shakespeara imam v originalu in v nemščini. Vse to so bogato ilustrirane izdaje. Knjige še vedno kupujem. To je res neke vrste zasvojenost. Ne morem se odreči, ko slišim, da bo izšla kakšna zanimiva knjiga.
Urejene pa /al niso...
Nimam prostora. Zato so spravljene največ po zabojih. Še vedno upam, da bom preko upokojencev dobil kdaj stanovanjc v dolini, da si bom lahko uredil knjige. Pa tudi bliže zdravnika bi rad bil.
Šola na Kalu že petnajst let samuje. Pred desetimi leti so jo obnovili za šolo v naravi. Slišala sem predlog, da bi jo dali v najem. Kaj vi mislite o tem?
Če ni življenja v njej, je to mrtev kapital. Kalani so želeli v teh prostorih pripraviti kakšne dejavnosti, pa vodstvo šole, ki skrbi zanjo, ni pokazalo razumevanja. Kot, če bi bila v vasi cerkev, pa farani ne bi smeli vanjo, da se ne bi kaj poškodovalo. Če bi jo imel kdo v najemu, bi jo verjetno bolje izkoristil.
Fanči Moljk
V	prejšnji številki Zasavca smo vas s kratko novičko seznanili s sejmom obrtništva, podjetništva in tgovine, ki bo potekal v Delavskem domu v Trbovljah od 15. 5. 1992 do 22. 5. 1992.
Tokrat vam lahko povemo že nekaj več.
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Obiskovalci si boste lahko ogledali razstavljeno blago, večino le tega pa tudi kupili po ugodnejših cenah, kot so v trgovinah. Na izbiro vam bodo razstavljalci pripravili različno blago: oblačila, obutev, športno opremo, računalnike, akustične aparate, male gospodinjske strojčke, različne gradbene materiale, prehrambene artikle, otroške igrače, cvetje, kuhinjsko posodo, belo tehniko, inštalacijski material, TV sprejemnike, videorekorderje, kmetijske stroje, rezervne dele in drugo.
V	času sejma bomo pripravili degustacije hrane in pijače - vsak dan, dopoldan in popoldan.
Zasavčev sejem obrtništva, podjetništva in trgovine bomo zaključili s plesom v avli Delavskega doma. Na sejmu bomo izžrebali nekaj bogatih nagrad za obiskovalce sejma.
Ne boste verjeli. 22. maj je tudi prvi rojstni dan Zasavca. Seveda ga bomo primerno obeležili. Skupaj z vami, dragi bralci.
Več podrobnosti o sejmu boste lahko prebrali v Zasavcu, ki bo izšel dan pred začetkom sejma, na plakatih in v prospektu vseh razstavljalcev, ki ga boste kot vstopnico dobili pri vhodu v sejemske prostore. Pri prospektu bodite pozorni na dvodelni kupon: en del boste odvrgli v skrinjico iz katere boste morda prav vi prejeli eno izmed bogatih nagrad.
Ne pozabite -15. do 22. maja 1992 Zasavčev sejem!
Organizacijski odbor
ČG$3@Z
CELJE 35 km
wsm,
MEDIJSKE TOPLICE
e
ZAGORJE
MMTZ
emmmm
RRP SLOVENIJE Trbovlje, DE RRP ZAGORJE,
Grajsko 2, Zagorje
išče dobrega gospodarja za rekreacijski center na Prvinah s pripadajočim smučiščem na nadmorski višini 880 metrov.
Razpis za najem obsega gostinsko - turistični objekt z vso pripadajočo opremo, samostojno montažno garažo za teptalec snega, stabilno vlečnico "PIONIR", prenosno vlečnico, teptalec snega ter mobil blok 'AVTORADGONA".
Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave razpisa.
VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE na tel.: (0601) 61100 inf. 313!
m
/
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z
MEŠANIM BLAGOMf
61431 DOL I*R1 HRASTNIKU Planinska cesta 7 (pri osnovni Soli) tel./fax. 0601/42 346
VAS VABI NA NAKUP V NAŠI POSLOVNI ENOTI.
- TRENUTNE UGODNOSTI:
prašek brez fosfatov 3/1 169.00 SLT	O \
olje 119.90 SLT
belo vino 58.90 SLT	t tfVtš.N u
pivo 29.90 SLT
- DO 10.5.1992 PRI NAKUPU NAD 2500 SLT 5 % POPUSTA j BLAGO DOSTAVIMO TUDI NA DOM
PREBERITE!!!!
Danes v Zasavcu odpiramo novo stran. Bralce obveščamo, da se bodo lahko od danes naprej seznanjali z ugodnimi nakupi pod ugodnimi pogoji v trgovinah privatnega in družbenega sektorja. Zaradi prostorske stiske, vam danes ponujamo le nekaj ugodnih nakupov.
Prav tako vabim k sodelovanju tudi vse, ki želijo Zasavca ponuditi kupcem razne ugodnosti. Pokličit nas in nam sporočite svojo ponudbo.
UREDNIŠTVO
TRGOVINA NATURA KRANER - Kešetova 4, Andreja Novak -
ponuja zdravo prehrano: integralni riž, ječmen, rž, ajdo, sojo, pšenico, sezam, kompletni program diabetične prehrane; delikatesa z manjšo vsebnostjo maščobe - salame, siri. Posebna ponudba konjskega mesa: od tirolske salame do tatarca. Posebna ponudba raznolike hrane za dojenčke in športnike.
TRGOVINA NATUR KRANER vas pričakuje vsak dan med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer.
Akcijska prodaja v prodajalnah AGRO IHTA od 28.4.1992 do 10.5.1992: radenska samo 33.90 SLT, Zlatorog pivo le 32.30 SLT STEKLENICA; 10 - 50%znižanje: KJE? POGLEJTE V POSLOVALNICE AGRO! UT A.
FRIZERSKI SALON "HERMINA": nudi vse vrste moških in ženskih pričesk; delamo tudi po naročilu. T el.: 61 740. MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA BREZ OBRESTI. Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda -13.00do 19.00; četrtek-za moške - 13.00 do 21.00; petek - 12.00 do 18.00; sobota - 7.00 do 12.00. Se priporočamo.
BOUTIQUE - pleti Ijstvo, BAHčIč VLASTA, Trg F. Kozarja lb, Hrastnik, vam nudi: žensko konfekcijo, otroški jeans - kavbojke in jakne, trenerke, srajčke in šponaree. Plačilo na 3 čeke, prvi ček z zamikom plačila 8 dni. DElovni čas: pon., pet.,: 8.00 - 15.00; tor., src., čet., 8.00- 18.00; sob.: 8.00 - 12.00. Tel.: 4L 630.
TRGOVINA TONGA KOI.IČ - POSETJE Popusti na kartico KLUBA NEDEIJSKI -8% pri nakupu nad 1.000 SLT in 5% pri nakupu nad 500 SLT. Diskontne cene pijač - celi zaboj. Akcijska prodaja Zvezda olja - 115 SLT; moka primorska bela 32 SLT; riž iz uvoza 95 SLT; vino Moslovec 65 SLT. PRIDITE - PREPRIČAJTE SE!
NAŠ MARKET - Šuštarjeva 42, Trbovlje -Tel.: 24 350 Sirupi 141.70 SLT; čokolešnik, čokolino 99.80 SLT; Kumarice -vložene 62.50 do 75.00 SLT; Viki krema (800g) 327.50 SLT; Ribe v konzervi 62.40 in 65.20 SLT, Moka tip 850 - 23.00 SLT; Puding 29.70; Kokošja in goveja juha s testeninami - 32.60 SLT; Juhe 132g
-	goveja kocka - 125.70; vanili sladkor (6 kom) - 52.40 SLT; Hren
-	kozarčki - 48.80 SLT; Margarina 1/2 kg (delikatesna) - 124.70 SLT; Mehčalec 41 - uvoz - 349,80 SLT.
Tako smo poimenovali humanitarno akcijo, v kateri smo zbirali denar za namenski nakup igrač v zagorskih vrtcih. Akcija, ki je potekala dobrih 14 dni (če smo natančni, je od ideje do zaključne prireditve, ki je bila 22. aprila v Delavskem domu v Zagorju, minilo 21 dni), je uspela. Otroci v zagorskih vrtcih bodo s pomočjo te akcije dobili za približno 110.000 tolarjev dobrih igrač. Še v prejšnji številki Zasavca smo nekoliko boječe opisovali, česa smo se lotili in trkali na zavest in denarnice podjetnikov, bančnikov in občinskih mož, zdaj pa je jasno, da smo mislili prav. In če so se na novinarski konferenci pred prireditvijo iz ust povabljenih, tako tistih, ki so denar dali in tudi onih, ki so pri pripravi prireditve sodelovali, vsipale pohvale, lahko zapišemo, da so bile iskrene, saj so bili prepričani, da vedo, zakaj so dali denar - kot so trdili, za nam vsem boljšo prihodnost.
Bolj kot to, je pomembno, da je bila Gledališka dvorana Delavskega doma v sredo polna zvedavih malčkov, sredinčkov in malih šolarjev, mamic, babic in dedkov, na prireditvi pa so obsedeli tudi tisti, ki so akcijo gmotno podprli. Za zvedave male radovedneže je bilo igrice "Janko in Metka", ki jo je v lutkovni predstavi oživil imeniten lutkar Cveto Sever iz Kranja, kar prehitro konec. Razigrani malčki in sredinčki, ki so se tudi predstavili v Delavskem domu, so gledalce kar privezali na sedeže.
In to je tudi najpomembnejše: otroci so v sredo, 22. aprila, uživali v dobri lutkovni predstavi in nastopu svojih vrstnikov, zdaj pa bodo dobili še prava, dobra delovna sredstva, kot bi lahko poimenovali igrače. Ta so za otroško igro še kako pomembna. Odrasli smo pokazali, da nam za našo mladež ni vseeno in če že nam v teh časih ni z rožicami postlano, bo vsaj njej kdaj bolje. Ne le da upamo, v to smo prepričani!
Boža Merek
Humanitarno akcijo "Dobre igrače za vrtce", ki se je zaključila s prireditvijo v Delavskem domu v Zagorju 22. aprila, so gmotno podprli:
Generalna pokrovitelja Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje in občina Zagorje ob Savi, pokrovitelj Elektroprom Izlake ter donatorji Studio Moderna Zagorje, Radio Trbovlje ter Zasavc, z delom pa sta pri pripravi prireditve sodelovala KC Delavski dom Zagorje in Vigred Zagorje.


tUlOZ+gotj» toi.otti ei m talefu 61 W6
m
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO
pisarniški material in pribor, šolske potrebščine papir in papirna galanterija, selotejp, lepilni trakovi, papirji, embalaža in ostali material za reprodukcijo, koledarji, poslovna darila, reklamna pisala biro oprema: pisalni stroji, kalkulatorji, fotokopirni aparati, telefaksi itd., pooblaščeni dealer za CANON, PC računalniki, dodatna oprema in sestavni deli, pooblaščeni dealer za tiskalnike EPSON in risalnike ROLAND potrošni material in druga oprema za funkcionalno delo na računalnikih, računalniško pohištvo, originalna, uvožena računalniška oprema in orodja, izvirni domači programski paketi za pomoč pri delu računalniških postaj
[
PROIZVODNJA, KOOPERACIJA
standardni računalniški papirji (zebra in bianco), mehanografske tiskovine po želji naročnika, ' tiskarske storitve in obrazci po naročilu, voščilnice in razglednice vseh vrst
A
£Z2
ti__i
@ I
Foto: Tomo Brezovar
lllllill
iiiiiiiiil
lllllill:
«llilllllElll
**■!■
wmmmmmm
mm k i
S»,#'

lllllill llllllllllllllll;;l


lllllill


■I
xlxjxrilxjjixrix:
rissssv*

TT i , ::	s	ll ...“""""" i -v F i
Hrbtenica vam bo hvaležna!
Kosmodiskje energetski aktivator, ki elemenira blokade v bolečih delih hrbtenice. Funkcija Kosmodiska temelji na logiki oblike, deluje lokalno, spodbuja in poživlja
aktiviranje hrbteničnega sistema. Nosite ga lahko podnevi in ponoči, med delom in vožnjo na sprehodu in pri športu. Uporabnik Kosmodiska občuti sprostitev v bolečem delu hrbtenice dokaj hitro. Priporočljivo pa je dvotedensko stalno nošenje Kosmodiska.
Avtor energetskega aktivatoija je za svoj patent lani dobil zlati medalji na sejmih izumov v Bruslju in Pittsburgu in zlato medaljo Evropske gospodarske zbornice CECIF.
Če po treh tednih bolečine ne bodo izginile, vam vrnemo denar.
Naročam......kom. Kosmodiska, po ceni 6.990 SLT/kom, ki ga bom plačal po povzetju.
Ime in priimek...................................................................
Naslov..................................................................'........
Naročilnico pošljite na naslov: Studio Moderna d.o.o., Kidričeva 15, Zagorje
telefon: 0601 62 190, 62 449
Carlom Kleiber ^
m ti zagorskim i pl eh a rji
Novoletni koncerti dunajskih filharmonikov so vsako leto izredno poslušani, po vsem svetu jih spremlja skoraj milijarda poslušalcev. Zadnjega, s katerim se je začelo tudi letošnje praznovanje 150. obletnice dunajskih filharmonikov, je po nekaj letih zopet vodil eden najbolj cenjenih dirigentov na svetu, Carlos Kleiber. In kaj je pripeljalo tega slovitega umetnika med zagorske godbenike?
Dejansko je Carlos Kleiber z Zasavjem kar tesno povezan. Že trideset let je namreč poročen z balerino iz Zagorja, Stanko Brezovar. Zalo tudi ni čudno, da poleg nekaj svetovnih jezikov govori tudi slovenščino.
Carlos Kleiber, ki je med glasbenimi poznavalci danes morda celo prvi dirigent na svetu, velja za neodvisnega dirigenta. Ni ne skladatelj ne solist in tudi ne stalni dirigent katerega izmed velikih opernih ansamblov ali orkestrov. Predvsem mu mnogi očitajo muhavost, saj izredno malo dirigira, še manj snema, izredno pa se izogiba publicitete.
Zanimivo je, da je Carlos Kleiber začel študirali glasbo zelo pozno, šele pri dvajsetih letih. Kot sin velikega dirigenta Eriha Klciberja je edini, ki je nadaljeval očetovo kariero, pri tem pa v začetku svoje dirigentske poti premagoval marsikaj. Poleg vodenja priznanih svetovnih orkestrov je leta 1981 dirigiral tudi v Ljubljani simfonikom RTV Ljubljana.
Izredno ga je navdušil letošnji obisk pri zagorskih godbenikih. Osebno ima zelo rad pihalne orkestre, meni pa, da sodi Pihalni orkester SVEA Zagorje med bolj ofenzivne skupine. Pri ogledovanju inštrumentov sc je zaustavil pri limpanih.saj je to že od nekdaj eden njegovih najljubših inštrumentov. Poleg tega je ta inštrument v godbenem domu eden starejših, ki jih v takšni obliki ni več videti. Po njegovih besedah je to inštrument, ki zahteva perfektno tehniko in posluh.
Sicer pa sc Carlos Kleiber v Sloveniji počuti zelo dobro, kaj kmalu pa bo svoje proste dneve preživljal tudi v vikend hiši v Zasavju.
Morda še tale zanimivost, ki je povezana s Slovenijo. V okviru novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov, je Carlos Kleiber dejal Kurtu Waldhcimu, naj se zavzame za čimprejšnje priznanje Republike Slovenije.
Na zdravje zagorskih godbenikov.
Borut Markošek Foto: Tomo Brezovar
Carlos Kleiber v pogovoru s predsednikom orkestra, Vladimirjem Kojnikom in dirigentom Edvardom Eberlom. Ni manjkalo tudi nekaj strokovnih nasvetov.

.....""'................
TRGOVINA - wr»r»xitlL#T Tantri irr
SPORTINI RIÄÖtÖV
Telefon: 060, 63-179
mladinska knjiga
trgovina <#.<#.
I j u b I j a n a, ti to v a 3
knjigarna in papirnica
61410 Zagorje ob savi cesta zmage 27 te/. 0607/67 067, 62 37S fax 0601/61 632
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
PODJETJE ZA SVETOVANJE INŽENIRING IN TRGOVINSKO POSREDOVANJE, d.o.o.
DEJAVNOST PODJETJA:
-	posredovanj e, načrtovanje in svetovanje računalniške opreme
-	prodaja Software opreme firm MICROSOFT, BORLAND in drugi
-	izdelava rač. programov za fin.-rač., tehnična in druga področja
-	načrtovanje računalniških mrež, prenos podatkov, inf. analize
-	organizacija tečajev iz področja računalništva:
POKLIČITE!
C. 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, tel. / fax: 0601 /61 611


erdIko
d.o.o.
GLOBALNI ENGINEERING
C. 20. julija 2/c, Zagorje
OBVEŠČAMO stranke, da smo odprli novo dislocirano enoto ERDEEKO d.o.o. POSREDNIK na Cesti 9. avgusta 46/a, Zagorje.
PONUJAMO BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE
ter prehrambene izdelke po diskontnih cenah.
SE PRIPOROČAMO.
ODPIRALNI CAS:
od 7.00 do 13.00, od 16.00 do 19.00 sobota 7.00 do 13.00
		
DEILOZÄ
ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 7
PODJETJE ZA PROIZVODNJO DELOVNE. ZAŠČITNE IN OSTALE KONFEKCIJE
V trgovini DELOZA Zagorje na Cesti zmage 7 nudimo bogato izbiro
ženskih pletenin, bluz (tudi za svečane priložnosti), otroške konfekcije, kavbojk, oblačil za šport in rekreacijo, izdelkov iz frotirja, posteljno perilo, žensko, moško in otroško perilo, izdelkov za poletno sezono in izdelkov iz usnja.
dstva^a osebno zaščito pri delu,
T° “primerna »vse vrste dejavnost,-
Vse dobite po ugodnih in konkurenčnih cenah,
možnost nakupa na obročno odplačevanje.
telefon: 0601/61 200, telefax: 0601/62 040
Po Sloveniji in Hrvaški je prišla na vrsto še Bosna in Hercegovina. V korak s časom so stopili v Kisovcu, kjer od 24. aprila dalje v zbirnem centru, ki je v rudarskem samskem domu, sprejemajo begunce iz Bill. Zbirni center je Zasavc obiskal preteklo soboto.
Dežurni aktivist pri RK Jože Žitnik je povedal, da so jih ta dan sprejeli 42 iz Bijelinc, Podpeči in Tinja ter 11 iz Sarajeva in jih še pričakujejo. Na žalost imajo prostora samo za 85 ljudi, kar je in ni veliko. "Poskrbljeno je za prehrano, ki jo pripravljajo v Mareli. Za begunce redno skrbimo in sproti rešujemo njihove težave. Med njimi je tudi nosečnica, ki so jo zadnji hip prepeljali na varno. Tu bo lahko mirno povila otroka," je dodal Jože Žitnik.
S fotografom sva se sprehodila po njihovih sobah, ki so dajale videz, kot da v njih živijo dalj časa. "Tu je super," je začela Bchora Hasanovič, ki je prišla še s štirimi hčerkami Azro, Scnado, Dcvado in Ajko (starimi od 8 mesecev do 14 let), "lepo so nas sprejeli, hrana nam je všeč in veliko je dobimo. Ne morem verjeti, da smo na varnem. Zdaj pa spet ne vem, ali se bomo še kdaj vrnili domov. Bog ve, koliko časa bodo še naši nosili glavo naprodaj. Sploh ne veste, kako je, če ti nad glavo švigajo metki. Doma sem pustila bolano kravo, tele in cel kup živali. A kaj hočete, tisto lam je prava mora -stalno bežali iz hiše in podoživljati grozo in teror nad ljudmi." Malo naprej po hodniku sc je slišal klepet iz kopalnice, kjer so ženske prale perilo. Hitro so sc organizirale in si medsebojno pomagajo. Njihovi možje so ostali na vojnih poljih in skušajo varovati domove, z otroki pa je itak težko - kako naj jim pojasnijo vse to? Sabina KaIlič, Zahrina Dalič in Lutvija Softič so pripovedovale: "Vsi sc zelo dobro počutimo tukaj. Tudi potovali smo dobro, brez večjih problemov. Veseli nas, da ste pripravljeni pomagati in tudi poslušati o naših problemih. Zelo se bojimo za vse, ki smo jih pustili v Bosni. Glejte, naši možje sc zdaj borijo - goloroki, ker je orožje že pred dvema letoma odvzela TO - in ne vemo, ali sc bomo sploh še kdaj videli! Ko bi vi videli vso tisto vojsko: četnike pa rezer-vistc, kaj vse delajo: davi jo, koljejo, posiljujejo, ubijajo, zastrahujejo, da o materialni škodi ne govorimo. V svoj
red so pridobili še t.i. ARKANOVKE, ki tudi znajo ravnati z orožjem. To je odred Arkanove vojske, v katerem so same ženske. Na vseh vratih so že nabiti napisi: VELIKA SRBIJA. Živeti sc pa tudi drugače ne da. Kilogram moke stane 5 milijard dinarjev, liter olja 1.200 din in cene so vsak dan drugačne. Najboljšo plačo dobijo rudarji to je okoli 20 milijard. In ne mislite,-da denarja, temveč vsem izplačujejo bone, s katerimi se da kupovati samo v določenih trgovinah in elektrika se še lahko plača. Drugega nič."
Begunci so se že privadili življenja v begunskem taborišču.
Človek ne more mirno mimo ljudi, ki jih spomini ne pustijo pri miru. Dvajset let so delali in ostali brez dela, zgradili hiše, kjer so zdaj ruševine, vzgojili otroke, kijih danes ropajo življenja. Vse to čez noč - danes tako, jutri ne več. Sclvcr Softič, 31-lclni privatnik-avtolivar, oče dveh otrok je prebežal sem z vso družino. Arka novci so mu že skoraj držali nož za vratom. In tu gre omenili, da si lahko življenje kupiš. Z nekaj tisoč markami, seveda. Pa še to samo po sreči, kajti včasih se jim ne da krasti po hišah in ljudi po predaji denarja pobijejo. Sam pravi, da vsega tega ljudski razum ne more dojeli: "Zanimivo je," pravi, "da so najprej preverjali mešane zakone in liste Srbe, ki so se več družili z muslimani. Te so potem najprej pobili. Mislim, da bo Miloševič s to politiko razdedinil tudi same Srbe. Ne bom sc mešal v politiko, a zdi se mi, da se vse vleče še od časov, ko je bil iskan večpartijski sistem, ki zaradi mešanega prebivalstva ni bil sprejet. Sicer pa imamo dovolj vseh dezinformacij po televiziji, ko je bilo prikazano, da je bil v Zvorniku napravljen pokol Srbov. Enostavno še vedno iščejo incident z naše strani. Po TV BG pa je vsem poznana reklama za Srbijo: TAMO DALEKO, DALEKO OD MORA... SRBIJA."
Je res težko razumeli ljudi, ki se tešijo z mislijo, da se bo nekoč "zagugal" tudi Beograd, ki so se v prijazno okolje sicer vživeli, a vendar jim misli bežijo drugam - češ, bo sploh kaj ostalo? Kako razumeti sanje politikov? A vredno je spomin obrniti v življenje in k ljudem, ki so pripravljeni pomagati. Teh pa očitno pri nas ne manjka.
Kaj sta kriva tale malčka, da soju pregnali z doma?
Petra Radovič Foto: Branko Klančar
						SOGLASNIKI 12 BESEDE KUPIDO	RT V JUGO-. ZAHODNI AVSTR ALIJI	- RIMSKI PESNIK	IME IN PRIIMEK HRVAŠKE IGRALKE	SLOVENSKA PESNICA (MAJDA)	SLIKAR SAMOUK	7IMSK0 OBUVALO	Z	FRANCOSKI PISATELJ (EUGENE, .VEČNI ZID*)	ARTHUR RANK	FRANCOSKI BAKTERI- OLOG (CHARLES)
•--v.					j 11						Ž S					
	Wcžmm				m ji	>							FILMSKI IGRALEC MlNEO			
		Z	- v					>							ČASOVNA ENOTA NAJVEČJI IT. PESNIK (ALIGHIERI)			
							>									VANADIJ KRINKA, PRISMODA	
AVTOR'. KARLI OREMEl	KARTA PRI TAROKU	KONICA IT. FILMSKI REŽISER PETRI	V	V	v	LATINSKO: BOGINJA				POBA,VEK ŠTETJE LET				ŠELHAUS EDI		
						TONE KUNTNER								TRAČNICA		
SLOVENSKI PESNIK (JANEZ)							NIKO KURET			SREDI štE FR,SKLADATELJ DELIBES				■		
KAČJI LEV							OTOK V PRE-SPANSKEM JEZERU IVAN OMAN				MESTO V KONGU					
MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU						PISATELJICA AICHINGER					SLOVENSKI NABOŽNI PESNIK (LUKA)					
						IGRALKA DEREK					ČRN MOŠKI SUKNJIČ					
PRITOK AZ0VSKE-QA MORJA				ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI				OTOK V KI K LADIH				OSKAR NEDBAL	NEKDANJA JAPONSKA PRESTOL- NICA	VOLOVSKA ANTILOPA	OBRAZEC. formular	OTOK V ALEUTIH
				ZVER-IZ RODU MAČK				LEPOTILNA NEGA								
Z	VRSTA KRIVULJE, PRISPODOBA	REKA V FIRENCAH IZVIRNIK					NAŠA. IN TUJA ČRKA			KOVAN DENAR						
							RII3A STOJEČIH VODA			LAHKA IN REDKA TKANINA						
PODTAK- NJEN POŽAR						KAREL OŠTIR			POHORSKI GRANIT							
						PLEME, ROD			POPRAV- LJALEC STROJEV							
GRŠKI BOG VOJNE					RAZDALJA MED VRSTICAMI							DANSKI JEZI KOSLOVEC (RASMUS)				
					MENIŠKA HALJA							ČRENSA, CEMS				
JAPONSKI DROBIŽ				REDOVNICA												
TURŠKI 7EMLJ. GOSPOD				REZULTAT						NINO. ROBIČ			DAVID OJSTRAH			GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO
				REKA MA M«E						ZGORNJI DEL STOPALA			AM.FILM. REllSER (MARTIN)			
STEKLENA MERILNA CEV							LUKA V MAROKU KRAJ V ISTRI							viti AMERŠtK AFRIŠ VELE". •		
JEZERO, REKA IN MESTO V RUSIJI						PEVKA TURNER FRAN EK TREFALT					ZAŠČITNO SREDSTVO PROTI RJI					
AM.FILM. IGRALKA (VER0NICA)					ORIENTALSKI ASKET IN ČAROVNIK						NEXÖJEVA LITERARNA JUNA KI N JA (SIROTA....)					
NOGOMETAŠ BANJA-LUSKEGA n BORCA” (GORAN)					KRILO POSLOPJA						KNJIGA ZEMLJE- VIDOV					
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7.	5.	1992 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka". Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade za križanko 8/92
1.	Nagradni paket v vrednosti
2.000,00 SLT: FORUM d.o.o.
2.	Nagradni paket v vrednosti 1.500,00 SLT: FORUM d.o.o.
3.	Nagradni paket v vrednosti
1.000.00 SLT: FORUM d.o.o.
4.	Nagradni paket: Brodar d.o.o.
5.	Majica Zasavca: Zasavc d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 7/92
1.	Enodnevni izlet z Zelenim vlakom v Benetke med prvomajskimi prazniki: SLOVKN1-JATUR1ST Ljubljana POLONA ŠKRINJAR. Trg svobode 28, Trbovlje
2.	Enodnevni izlet z Zelenim vlakom v Benetke med prvomajskimi prazniki: SLOVENI,! ATU R-IST Ljubljana TADEJASUŠA, Jesenovo 40, 61413 Čemšenik
3.	Nagradni paket v vrednosti
2.000.00 SLT: FORUM d.o.o.
VID BREČKO. Kešctovo 4. Trbovlje
4.	Nagradni paket v vrednosti 1.500.00 SL'l": FORUM d.o.o.
MARIJA GABRIJEL. Trg svobode 30. Trbovlje
5.	Video kaseta Koktajli: KURO-TOl» d.o.o.
MIRAN KOLMAN. Pod hribom 24. Krmelj
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko prevzamete v Uredništvu časopisa Zasavc. C. zmage 33. Zagorje
Uredništvo
Rešitev križanke 7/92 (vodoravno)
PISANKE, AST. ALELUJA. ETE, VUZEM. KADER, BU. MONET. KAVA. SLED. DINARIDI, ES. KALO. ANE, ATE, UNA, OGIB. M1COTAKIS. KOKA. AS. KONAK. PO. SA. ORTLER, GOLOB. ILNIK. JA. ARNIKA. ROOSA, KUN. MAAZEL, OVČAR. IBO, YM, ARA, JELŠA, KAPITELJ,	TERMITI,
ULOMEK. AŽ, RIOL1T, LIER, LUNA, NOTICA, TACE, OMAR. AMONAL.
Mladim Zasavcem
Glavni urednik trboveljskega glasila NIL je osmošolce Andrej Čibej, mentorica pa Marija Žnidaršič. Namesto tipkanja na matrice je natisnjen s pomočjo računalnika in laserskega tiskalnika ter fotokopiran. Pomagali so jim v podjetju Ekorist, d.o.o. Vsebinsko je glasilo razdeljeno v pet simpatičnih rubrik in iz prve, kjer opisujejo svoje otroštvo in svoje očete, objavljamo tri prispevke. Seveda "izventrboveljski" Zasavci ne veste, kaj NIL pomeni. Naj vam ho: Novo ime lista.
Pričakujemo še več šolskih glasil in prispevkov o tem, kaj počnete.
Kako se približaš kon ju
Moj oče je doma z velike kmetije, "l am so imeli veliko živali, živine, zato so morali veliko delati. Večkrat me je vzel s seboj na deželo. Šla sem z veseljem. Tam mi je pokazal razna dela. Kadar me je učil in kazal, mi je zraven dajal nauke. V hlevu mi je povedal, kako se približaš kravi in konju. Spoznala sem, koliko dela je potrebno, da lahko v mestu kupimo mleko. Ko je bil oče še majhen, se je konju približal od zadaj. Konj ga je brcnil z. zadnjo nogo. K sreči je bil oče nagel in je odskočil. Konju se moraš približati od spredaj, takrat sc pusti tudi pobožati. Odpeljal ga je iz hleva in ga zajahal. Ker je z njim grdo ravnal, se je konj razjezil, parkral poskočil in zdirjal po travniku. Oče je seveda padel z njega. Spoznal je, da je treba s konjem ravnali človeško.
Ko je hodil v šolo, je moral pred poukom napasti živino, zato je moral zgodaj vstajati. Bil je še zaspan in bos je moral v rosno travo. Ker je bil pozen, je včasih moral teči v šolo z umazanimi nogami in raztrganimi hlačami. Učitelj je bil hud in ga je vprašal, če je treščilo vanj. Seveda imam jaz. lepše otroštvo. Kadar sc peljemo z avtomobilom po cesti, mi oče vedno govori, kako je treba pravilno voziti, da pripelješ varno na cilj. Njega ni nihče poučil, zato je imel večkrat nesrečo. Ko je bil še zelo mlad, je imel motor. Mislil je, da mora leteti tudi po ovinkih. Takrat mu je zmanjkalo pod motorjem ceste. On je ležal na lej strani ceste, motor pa na drugi strani. Na svojih napakah je moral spoznati, kako sc pravilno vozi. Zato pravi, da mi njegovi nauki ne bodo škodovali v življenju.
Rada hodim z očetom in ga poslušam, šaj mi pove dosti zanimivih in pametnih stvari.
Nina Šušterič, 6.d
Držal sem se ga za plešo
Moje otroštvo bo vedno povezano predvsem z našo družino, saj v krogu nje preživim večino prostega časa. Spomini me bodo vezalina mamo, brata, predvsem pa na očeta. Bral je veliko starejši in ima svojo druščino. Oče pa je skoraj vedno tisti, ki si vzame čas zame. Ko sem bil še manjši, me je nosil na ramenih. Takosem spoznal veliko ljudi z vrha navzdol. Močno sem sc ga oprijel za že takrat plešasto glavo. Poletne dni sva velikokrat preživela na bazenu, pozimi pa me je peljal smučat. Rad grem z njim po gobe in v naravo, saj me jo je naučil spoznavati. Z njim mi ni nikoli dolgčas, pozna veliko ljudi, saj je simpatičen mož. S šolskimi zadevami pa se ni hotel nikoli ukvarjali. "To prepuščam mami, je vedno dejal, pa čeprav bi mu pokazal slabo oceno. Ne morem reči, da je potrpežljiv, vendar več od povzdignjenega glasu od njega ni pričakovali. Spominjam se, da sem ga vedno rad opazoval, kadar je kuhal. To pa, moram priznati, je njegov konjiček in rezultati so vedno takšni, da obližeš vse prste. Mislim, da je zgrešil poklic. Ne morem si ga predstavljati za suhoparnim računalnikom, po mojem tam ni srečen. Je zelo delaven in skrben. Zadnje čase sc mi zdi od vsega tega dela kar malo utrujen. Upam, da bova našla čas drug za drugega. Rad ga imam.
Šivati pa ne zna
Moj oče seje rodil v Hrastniku, kjer je tudi preživel svoja mlada leta. Imel je skrbne starše. Oče mu je bil vedno vzor. Potem je spoznal mamico in sc poročil. Dom sta si ustvarila v, Trbovljah.
Tu pa sc začenja moja mladost. Oče je bil v šoli priden. Po poklicu je inženir. Že od malega me navaja na delo. Prepričanje, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa čedalje bolj sem prepričana, da je res! Njegovo prvo darilo je bilo skromno, a lepo. Pravi namreč, da sc ljubezni ne da kupili z darili, marveč z dejanji. Zame ima vedno čas. Če česarkoli v šoii ne razumem, ga vprašam. Skupaj predelava snov. Od njega sem se že marsikaj naučila. Zelo rad sc pošali. Včasih pa je tudi zelo strog. Takrat mi priskoči na pomoč mami. Oče ima zelo natrpan delovnik, zato ob sobotah rad malo polcnari v postelji. V prostem času rad bere, gleda televizijo in hodi z bratom na treninge s psom. Psu je ime Nit. Tudi ta je del moje mladosti. Toda tudi moj oče ima slabe strani. Ko sije nekoč poskušal prišiti gumb na kavbojkah, je ukrivil šivanko, gumb pa mu je padel na tla. Mami se je tako smejala in mi rekla, da bi hodil po svetu odpet, če ne bi bilo nje. Kadar gre službeno kam drugam, nam vedno kaj prinese. Jaz ga imam zelo rada in ga spoštujem.
Upam, da bom te izkušnje prenesla na svoje otroke.
Vastič, (Le
Tina Šnntej, 6.e
NAGRADO
za nalogo prejšnje številke dobi Matjaž 'Prošt, Novi dom 6.a, Trbovlje
NALOGA
današnje številke pa je literarna. Objavljamo odlomek iz črtice Prvi maj, ki jo je napisal znani slovenski književnik. Rešitev pošljite do 5. maja 1992.
Počasi sem vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nagel jnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletcu in skupini ljudi na poti. Še zahvalil se nisem za prekrasni dar.
I)a vam ho rešitev lažja, vam prišepnemo, da je avtor črtice eden izmed naslednjih: France Bevk, Prežihov Voranc, Tone Seliškar

'Mm jutro

iffl
>:
a
"Čakam, da vrne se, vse kar umrlo je. Rad spet bi pel o lepih stvareh, ki življenje pestre. Ne damo Slovenije..." Tako pojejo v eni izmed desetih pesmi na novi kaseti člani skupine Veter. Naslov: Dobro jutro.
Od svoje zadnje kasete Beli cvet se je Veter v marsičem spremenil. Skoraj v celoti seje spremenila zasedba skupine. "Dobesedno smo iz vseh vetrov države Slovenije," pravi Slobodan Filipovič, ki je ostal iz prejšnje zasedbe. Drugi člani so še: Marjan Špendal iz Tržiča (v skupino seje prebil preko avdicije), Ivan Kovač iz Galicije pri Žalcu (pravi, da je povratnik, saj je s Slobodanom sodeloval že pred štirinajstimi leti), Željko Mevželj prihaja iz Trebnjega (bivši član nekoč popularne skupine Rendcz vous), Srečko Erjavec pa iz Celja (pri skupini Veter igra že eno leto, prej sjeupina .locker).
Nova kaseta se je odpovedala tradiciji kaset in je čisto drugačna. Drugačen je že njen stil, glasba diši po glasbi ameriške pop scene. "Ves prejšnji repertoar smo ohranili, le da smo ga razširili z bolj udarno rock-disko glasbo," poudarja Slobodan. Novo kaseto so posneli v studiu Metro v Ljubljani, producenta sta bila Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar. Pri izdaji so ansamblu pomagali EMENS Hrastnik, ORIA Zagorje in EV.I ELEKTROPROM prodaja YAMAHA glasbil Zagorje.
Od nove kasete pričakujejo veliko, saj je bila posneta v težkih časih: finančnih in psihičnih. Čeprav se tržišče manjša, skušajo širiti svoj krog poslušalcev. Namen nove kasete je tudi prodor v diskoteke, kjer doslej niso nastopali. Hkrati s stilom glasbe je skupina spremenila tudi svoj zunanji videz za kar je poskrbel TRIKO iz Celja.
Kako se primerjajo s skupino Pop design, ki je trenutno številka 1 po svoji popularnosti v Sloveniji.
Koto: It. Klančar
Željko:" Mi na vrh šele prihajamo, oni pa so že na vrhu."
Slobodan: "Mi smo z Belo snežinko uspeli narediti tak hit, kot ga oni verjetno nikoli ne bodo. Glasba med njimi in nami sc ne more primerjati, kajti mi igramo drugačno glasbo kot oni."
Marjan: "Vsaka primerjava je odveč. Mislim, da smo z glasbo dosti širši kot oni."
Katja Božič
Rad bi pel, rad bi posnel kaseto, rad bi... so želje mnogih, ki so si že od nekdaj želeli razdajati svoj glas drugim, delali v zabavo drugih. Za takšne stvari je potreben snemalni studio. In snemalni studio (deluje od novega leta) imamo tudi v Zasavju. Svoje prostore ima v Delavskem domu v Kisovcu. Imenuje se po čudovitih zvokih, ki lahko nastanejo v takšnih čudežnih delavnicah glasbe Zlati zvoki. Lastnika sta Igor Podpečan in Branko Jahn. Oba sta izkušena glasbenika.
Igor pravi: "Že dolgo sem razmišljal o takšnem projektu. Vedno je dobro imeti pri roki snemalni studio, kajti posnetki so dragi..." Ker so stroški za rojstvo snemalnega studia za enega človeka preveliki, seje odločil za partnerstvo z Brankom Jahnom in skupaj sta poleg studia oblikovala še založbo. Ravno po založbi pa sc nj un studio razlikuje od takšnih, ki tega nimajo.
V studiu se ukvarjajo še z aranžiranjem, produccntstvom, pišejo skladbe in nudijo mentorstvo. Z opremo, ki jo imajo (Taščam, Studiomaster, Neumann...), lahko naredijo zadovoljive posnetke. Najnovejša pridobitev studia je računalnik za programiranje predvsem zabavne glasbe. Ansambli glasbo programirajo v studiu. Tisti, ki želijo posneti kaseto, lahko to storijo v okviru založbe.
"Po svojih zmožnostih poskrbimo za reklamo po lokalnih radijskih postajah", hitro doda Branko, ki se ukvarja predvsem z založbo. Kar nekaj skupin in posameznikov je že preizkusilo studio, med njimi Orlek, Virgo Intacta, Geos, ansambel Borisa Razpotnika, nekaj avstrijskih skupin... Drugače pa lahko v studiu
Na otvoritvi.	Foto: T. Brezovar
naredijo svoje posnetke kantavtorji, rock skupine, narodno zabavne skupine, zbori, komorne skupine, snemajo tudi reklame...
Ansambli so studio lahko odkrili po številnih reklamah v časopisih. Igor, kije med drugim igral tudi pri ansamblu Avseniki, pa pozna veliko skupin, tudi avstrijskih, ki prihajajo v studio.
Največ dela je januarja, februarja in marca, ko skupine pripravljajo nove kasete, bolj sušna meseca sta april in november. Takrat je največ koncertov in prireditev in so tudi skupine polno zaposlene.
Igor in Branko si najbolj želita, da "bi studio odkrile komercialne skupine, ki bi studiu in založbi pomagale, da se uveljavi v glasbenem svetu".
Katja Božič
HOROSKOP
01)30.4. 1)0 14.5. 1992
OVKN
Če hočete, da Vas hodo opazili, morale nekaj žrtvovali - morda svoj ponos. Vsekakor se ho izplačalo, saj bo partner takoj dojel pomen. Na delovnem mestu manjši problemi, ki bodo rešljivi le z marljivim delom.
BIK
Obdobje v katerem sta zunanja in notranja moč na vrhuncu, torej boste z lahkoto reševali morebitne probleme. Sedaj je pravi čas. da poračunate s tradicionalnimi običaji in pričnete z novimi. Sprva vas bo mogoče kakšna stvar razočarala, vendar kmalu sledila zadovoljstvo in sreča. DVOJČKA
Iz. neke zabave boste odšli zaljubljeni do ušes in naprej. Kakorkoli že. pričakujte spremembo in to predvsem v duhovnem smislu.
RAK
Bolje bi bilo. da hi eksplozivno pristopili k situaciji, saj bi se prej razrešila. V ljubezni ne bo problemov, lahko pa jih pričakujete na delovnem mestu.
L KV
Obdobje, ko se boste lahko naslonili le sami nase in prav to Vam bo prineslo dobitek lakov materialnem kol v duhovnem smislu, kar Vas bo napolnilo z zadovoljstvom in energijo, ("as je ugoden tudi za revitalizacijo,
DKVICA
Izredno ugodno obdobje za ljubezen, poroko in vse kar spada zraven. Paziti morale le. da prevelika harmonija ne preraste v razuzdanost, saj potemtakem nujno sledi propad zveze.
TKII I NICA
V	začetku obdobja boste zaskrbljeni zaradi nedavnega dogodka. Pa se Vam bo kmalu nasmehnila sreča. Prevzeli boste vodstvo in s tem blago u\ torilclo ter sijali kot sonce opoldne.
ŠKORPIJON
Očitno sprememba. Odprlo se Vam bo novo polje ustvarjanja, o katerem sle že dolgo sanjarili. Pazile, da ne napravite napake pri vpeljevanju. Kajti lahko se zgodi, da izgubile vse.
ŠTRKI.KC
Po začetnih težavah pričakujte zajetnejši dotok obresti od vloženega kapitala (ne nujno denarja).
V	sredini obdobja pričaku jte spremembo, ki Vam bo omogočila uresničitev že dolgo načrtovanih planov.
KOZOROG
Zaprli se boste v svoje delovne prostore in se posvetili delu. Pazile, da zaradi vaše nenehne odsotnosti ne zaškripa v ljubezenski zvezi, ki je v lem obdobju še posebno občutljiva.
VODNAR
Meditacije in drugi posegi v dušo in telo Vas bodo. prenovili in Vas napolnili z. lepoto, srečo in ljubeznijo. Ne dopustite, da bi Vam kdo vsiljeval svoje mnenje okrog lega in ostanite v lastnem ravnotežju.
RIBI
Obdobje ljubezni in predanosti. Možni so tudi kakšni škandalčki v zvezi steni. Čas je ugoden tudi za obširnejše debate s prijatelji in znanci. Da jim končno poveste, kar jim gre.
Zoran Jurij Tomšič
ODGOVOR VEDEŽEVALCA
ŠIFRA : DAJDAM
Zanima Vas, kako bo z Vašim ljubezenskim življenjem v prihodnosti. Kot kaže, ste si nedavno tega ustvarili novo navezo, ki j c sicer še prazna, vendar ima svojo prihodnost. Vi jo ogrožate z vašo avtoritativnostjo in ostrostjo do partnerja (bodite bolj spontani). Poleg tega lahko pričakujete pritiske od marljivega in verjetno zavrnjenega viteza, ki bo iskal svojo pravico. Kakorkoli že - v Vas sc j c prebudila pomlad in harmonija (sonce je prižgalo iskro v veliki Materi).
Vendar, vsaka strast ima svoj začetek in konec. Tako lahko tudi Vi s časom pričakujete povsem običajno zvezo, ki jo ho držala skupaj predvsem srčnost posameznika (ali Vas ali partnerja) in ne več harmonija, dokler ji spel ne boste dali novega vetra. In tako sc vse vrti v neskončnem krogu.
Kmečka godba je najboljša
V soboto, 18. aprila, je bil v domu Svoboda v Trbovljah koncert skupin /\gcnt L.t.d., Stromrau her in Kmečka godba.
Najprej se je občinstvu prvič predstavila skupina Stromrauher. Za njimi Agent L.t.d., ki še išče svoj glasbeni izraz, podobo in zvok. Fantje so prizadevni in delavni.
Skupina Kmečka godba, glasbeni gost iz Ljubljane, se je predstavila z agresivno, udarno in silovito glasbo, kot se za hard- mre spodobi. Med njihovim nastopom se je občinstvo nekoliko zredčilo, tako da s(m)o ostali samo najbolj vneti in zagreti glasbeni pristaši. Najbrž je bil to za hard-corca nevajene Zasavce prevelik šok. Kljub temu so kmečki godci dali vse od sebe in navdušili.
Razveseljivo je vse večje število zasavskih rock skupin in takšni koncerti so prav doh-
rodosh.	MC I R11AIL
Ena soba, ena kitara...
1’etek, 17. aprila, si bodo med drugim zapomnili oboževalci (še posebno oboževalke) Borisa Novkoviča in njegove Nočne straže. Po krat kem odmoru se je Boris zopet predstavil publiki z. njegovimi starimi hiti in nepozabno Tamaro. Kmalu bo Boris prepeval nove skladbe, saj pripravlja novo kaseto, ki ho izšla septembra. Pravi, da bo kaseta nekaj posebnega. Njegove pesmi nastajajo po starem sistemu: lina soha, ena kitara. tako nastane melodija. Zato Boris potrebuje kar precej časa in mu moramo oprostiti za dolgo čakanje.
'jzaj'Oiv
ltnc in priimek; Vpraša nje: . . .
Datum rojstva: .



Hot, Hot, Hot
Da se lahko tudi zasavska problematika lepo prikaže v glasbi, je dokazala skupina Orlek, ki jo lahko prepoznate tudi kot "ansambel iz strehe". V njihovih pesmih prevladuje tipična zasavska tematika (delavstvo, zasavski posebneži...). Naslov kasete j c Funštcrc in Jctrnicc (ni povezano z rubrikami iz časopisa Zasavc).
Prva večja promocija nove kasete skupine Veter bo 30. 4., na kresovanju pri Valvasorjevem gradu na Izlakah. Organizatorja sla LDS Zagorje in Gostinsko podjetje Zagorje.
Druga velika promocija bo 9. maja v Športni dvorani v I Irastniku. Prireditev bosta vodila Miša Molk in Bogdan Barovič. Obeta pa se tudi velika modna revija, pa žrebanje vstopnic. F. n a izmed gostov bo Irena Vrčkovnik.
Veseli Zasavci še niso izdali nove kasete, ampak delajo na tem. Na novi kaseti bo nekaj priredb znanih pevcev, v glavnem pa bodo na njej skladbe njihovega komponista Martina Zve 1 ca. Nekaj promocijskih koncertov bodo imeli tudi v Avstriji.
Igor Podpečan (glasbeni studio Zlati zvoki) pripravlja svojo kaseto z zabavno in narodno zabavno glasbo za široke ljudske množice. Pri izdelavi tega projekta bodo sodelovali sami kvalitetni glasbeniki.
V diskoteki Mesečina bo v maju ena izmed predstavitev popevk za Pop delavnico 92.
K.B.
Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje
Domači del:
1.	RAD BI Tl RF.KFL NFKA.J LFPF.GA - Don Juan
2.	V MF.NI.IF CALIFORNIA- California
3.	UUBFZFN VFČNO N Al ŽIVI -Agropop
4.	ZASPI PRI MF.NI NOCOJ - Pop design
5.	L1TF.R CVIČKA - Miran Rudan
Tuji del:
1.	DONI' GRY -Gunst roses
2.	GOODNIGI IT GIRL - Wct vvet wct
3.	VOLJ - Ten Sharp
4.	STAY - Shakespeares sister
5.	HUMAN TOUCII - Bruce Springsteen
Lestvico Zasavca in Radia Trbovlje lahko slišite vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. Glasovnice na dopisnici s svojimi predlogi pošljite na naslov Radia Trbovlje do 5. 5. 1992. Nagrajenka: Barbara Jenko, Sp. Izlake 15, 61410 Zagorje. Dobila bo regal in videokaseto.
K.B.
Modulus d.d., Hrastnik je pripravil v poslovni stavbi pred štirinajstimi dnevi pravi podjetniški večer. Z vsem, kar spada zraven (odličen predavatelj, dobra zasedba gostov, lepa dek leta, vrhunsko vino in lepo pripravljen hladen bife).
"Modulus je delniška družba, ki želi vnesti v zaspano dolino prepih in dokazali, da je v Zasavju kljub vsemu polm > idej, znanja, življenja in hotenja po nečem boljšem," je zapisal direktor Modulusa Leonardo Pcklar v vabilu na podjetniški klub na temo Kako živeti in preživeti današnji čas.
V uvodnjem referatu je redni profesor ljubljanske Pravne fakultete, ugleden sodelavec Bajtovega inštituta in svetovalec Banke Slovenije dr. Jože Mencinger najprej povedal, da ne ve, kako preživeti. Potem pa nanizal vrsto zanimivosti v anal izi sedanjih slovenskih razmer. Tako sc padanje industrijske proizvodnje manjša, število prostih delovnih mest že nekaj mesecev narašča. Manj je podjetij, ki imajo težave s prodajo na slovenskem trgu (še vedno več, kot polovica), tudi s prodajo v tujini je manj težav. Devizne rezerve so večje, kot je tolarjev v obtoku. Slovenija je izgubila polovico tujega trga, če upoštevamo tudi bivšo Jugoslavijo. Mencinger sc zavzema za pragmatično gospodarsko politiko z npr. petimi tcmcljimi cilji. Slovenija ima precej prednosti pred državami bivše Jugoslavije, tudi pred Madžarsko. Prednost je relativna samostojnost podjetij v preteklosti, predvsem pa se znajo ljudje hitro prilagajali spremembam. Tolarje bil po Mencingerju v tistih dneh precenjen, ker je gospodarska aktivnost tiščala tečaj precej nizko. Ne zavzema se za zaviranje uvoza. Mencingerje opozoril še na precejšnje težave, ki čakajo Slovenijo pri urejanju medsebojnih obveznosti s Hrvaško.
Seveda so udeleženci kluba izkoristili obisk v Hrastniku tudi za svoje pogovore. Na klubu smo med drugimi opazili tudi politike Emila Milana Pintarja, Gojka Staniča, Janeza Kopača, Marjan Kramarja, direktorje Staneta Gošteta, Zdenka Fritza, Marjana Pergarja, Stojana Binderja, hrastniškega župana Leopolda Grošlja, pa izvršnike Hrastnika, Laškega in Trbovelj Staneta Kirna, Romana Matka in Franca Beravsa, precej pa je bilo tudi mladih podjetnikov, ki so klub izkoristili za navezovanje stikov.
Leonardo Peklar je povedal, da namerava Modulus pripravljati klube vsak mesec. Težko bi zdržati tako visok nivo, klub pa bi gotovo znal vsaj malo prepihati dolino, kot je zapisal Peklar. Dobro nikoli ne škodi. Le jadranske jegulje, kijih je na bogato založeni in izjemno pripravljeni mizi med drugim postregel kuharski mojster Branko Podmenik, bodo verjetno prihodnjič zamenjali s čim manj eksotičnim.
Marko Planinc Foto: Branko Klančar
Dr. Jože Mencinger in Leonardo Peklar med predavaiip-m.
Mane Loste vcasdi nejeverno spremlja govornike.


Pogled hrastniškega župana Leopolda Grošlja je lahko tudi čisto prijazen.
ZAČARANI SVET
O dobrem in zlem bi lahko človek dolgo v noč razpravljal in s tem v zvezi z belo ali črno magijo tudi. Pravijo, da sta praznoverje in množična psihoza dve jasno razlikujoči se obliki človekove umske zablode. Kakorkoli že, danes nočemo verjeti, da je bilo toliko čarovniških procesov, ki jih imamo danes za donkihotski boj z nečim, česar sploh ni. Ostalo pa je pravilo, da imajo čenče tem večji vpliv, kolikor bolj "vraževerni" so njihovi pristaši. Seveda so pravilo, da so ukane, prevare, laži le hudičevo delo, izkoristili mnogi danes bolj ali manj znani mojstri magije, ki so na ta način poveličali samega Zlodeja ali Hudiča ali Kakorkoli že ter si pridobili potrebne pristaše. Nekateri med njimi so s svojimi deli zaobsegli širok ciklus. Po načelu, da s svojimi deli človeka "vračajo" na njegov prestol.
Vsega sc nismo spomnili čislo naključno. Ker smo že nekajkrat namenili vrstico ali dve prečudnim oblikam praznovanja pri nas, smo tokrat pokukali v "obrobni" svet, ki bolj nezavedno upravlja z nami. Vse gre seveda v kult praznovanj. Ne samo zato, ker sc ljudje radi veselimo, temveč preprosto zato, ker nas zanima, kaj vscs(m)o praznovali. Seveda sc nam sfinge tradicij ne bodo razkrile v vsej meri. Kulture imajo danes pač drugačen pomen.
Prvi maj, ki že trka na vrata, je svojski pečat dobil leta 1890, ko je postal tudi delavski praznik. Toda tokrat bomo omenili Valpurgino noč ali Bellain (keltski naziv), ker od tam tudi izhaja. Praznovali so jo v noči iz 30. aprila na 1. maj. Dejstvo je, da se sozvočja "čarovniških noči" ne da daseči. A vendarle. Tudi danes je veliko stvari na zemlji, ki burijo človekovega duha in bi nenak-ljučnost dogajanj radi zvalili na kakšnega vraga. Cc ima Zlodejeva (s)lepota čar, ne vem, predlagam samo, da se vsega samo spomnimo na večer kresovanja.
Petra Radovič
RGD pod palačo Bernheimer
Trboveljskemu podjetju Rudarska gradbena dejavnost je uspelo pridobiti pomemben posel v Nemčiji. V Munchnu bodo njihovi delavci pod palačo Bernheimer zgradili 21 jaškov globine 14 in širine štirih metrov. Ti bodo služili za temelje garaže, ki jo bodo zgradili pod omenjeno palačo.
Po pogodbi, ki sojo predstavniki RGD podpisali zglavnim izvajalcem, nemško firmo Kun z, bodo njihova dela vredna 2,5 milijona mark, opraviti pa jih bodo morali v šestih mesecih.
Pomembno je, da trboveljsko podjetje tokrat nastopa v Nemčiji s svojo tehnologijo in znanjem, ki so ga njegovi strokovnjaki pridobili pri gradnji rudniških jaškov in pri drugih podzemnih delih doma in na tujem. Tudi večino potrebne opreme, ki bo vredna več kot pol milijona mark, bodo izdelala slovenska podjetja (npr. Strojegradnja Trbovlje).
Po predvidevanjih bodo z deli v Munchnu (pri njih bo zaposlenih povprečno 20 RGD-jevih delavcev) začeli oktobra letos. V podjetju so prepričani, da jih bodo tudi uspešno končali in potrdili zaupanje nemških partnerjev ter si tako pridobili nove posle. Zaradi velike konkurence iz vzhodnoevropskih držav lahko RGD računa le na zahtevnejša dela, pri katerih se bodo morali dokazati z lastnimi projekti in opremo ter kakovostjo.
M.O.
Začelo se je
Zasavska poletna turistična sezona se sicer začne v drugi polovici junija, na Izlakah pa vselej že 1. maja. Takrat namreč napolnijo s termalno vodo vse tri zunanje bazene in najbolj neučakani kopalci ne zamudijo priložnosti za prve plavalne zamahe. Čeprav prve lastovke ne prinesejo pomladi, tudi prvi kopalci ne naznanjajo takojšnjega poletja. Vsi, ki bodo prihodnje dni prihajali v ta turistični kraj, se bodo zanesljivo ustavljali ob kopališču in zaželeli, da bi čim p rej prišlo v deželo visoko vroče poletje.
Prezgodaj je napovedovati, kakšna bo letošnja poletna turistična sezona. Po pripravah naj bi bila vsaj malce boljša od lanske. Prvi znanilci so bili vsekakor tuji gostje, tako v Medijskih Toplicah, kot na Vidrgi. V izlaškem hotelu so gostili Švicarje, na Vidrgi Nizozemce. V obeh turističnih objektih se nadejajo že maja in nato poleti še več tujih in domačih turistov. Tako obljubljajo številni med njimi, ki so sc večkrat že mudili v obeh krajih in so se jim priljubili zaradi značilnega zelenja, blagega ozračja, možnostih za številne daljše in krajše izlete ali sprehode pa tudi zaradi odprtih, gostoljubnih ljudi.
Za vse, ki se poleti radi kopajo, je turistično gostinsko podjetje že pripravilo sezonske kopalne karte. Izbirali bodo lahko med eno, dvomesečnimi in poletnimi za vso kopalno sezono. Karte bodo najmanj za četrtino cenejše, kot če bi jih kopalci kupovali vsak dan sproti.
Med poletjem se bodo na Izlakah zvrstile še nekatere večje turistično kulturne in športne prireditve, na Vidrgi pa, kot smo že dejali, junija tudi vseslovenska kmečka ohcet.
M.V.
V	TKI pa praznujejo
V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov so sredi aprila praznovali 30. obletnico obstoja obrata kloralkalne elektrolize, ki poleg programa fosfatov predstavlja železni program podjetja. Tako na tem programu kot na proizvodnji kozmetike, pralnih praškov in programa široke porabe nameravajo graditi tudi vnaprej. Podjetje s trenutno 450 zaposlenimi čaka v prihodnjih letih še uresničitev treh projektov, če se želijo - in tako tudi zatrjujejo -preobraziti v firmo, ki bo lahko konkurirala kateremukoli zahodnemu trgu.
Sicer pa jim je po zaprtju južnih trgov uspelo prodreti zlasti na češki in slovaški trg, medtem ko se na italijanskem in madžarskem še uveljavljajo.
V	prvih mesecih letošnjega leta so v TKI ustvarili za 1,3 milijona dolarjev izvoza, kar jim daje upanje, da bodo do konca leta prodali v tujino za okrog 5 milijonov dolarjev svojih izdelkov.
A.H.
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19-00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
&



Komunalno stanovanjsko podjetje	Hrastnik
Novi Log 4
OBVEŠČA
vse občane Hrastnika, da bo 5. in 6. maja 1992 potekala DRUGA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih.
POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih torej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki.
NaS PREMIČNI ZBIRALNIK bo v teh dneh postavljen na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik.
ZBIRAMO:
-	neuporabno kozmetiko
-	ostanke barv in lakov”
-	pesticide
-	akumulatorje, baterije
-	neuporabna zdravila
-	odpadne kemikalije iz gospodinjstev
Hrastničani, prišel je čas, da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše:
ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV.
/
« _________________________________________________
*■

■ na zalogi imamo veliko izbiro italijanskih čevljev in sandal cene so ugodne
prodaja na 2 čeka brez obresti
pri gotovinskem plačilu nad 2000 SLT -
üW
VSAK DAN	^
8-30 - «-O« uje, 15.30
8.00	- 12 00 ure
" ' "
----N
Ker življenje potrebuje varnost
IN
M	CO
s/nic*
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTALI SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije št. 14, Telefon: 0601-21 844, 21 298
P RED S TAVNIŠ TVI:
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tel 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.š„ tel 61 450
rx
i
te
■■■»■H
Težke kovine v tleh
Težke kovine prihajajo v obdelovalna tla neposredno z mineralnimi gnojili, s pestieidi in čistilniškimi goščami, posredno pa z emisijami iz proizvodnje in predelave kovin, fosilnih energetskih virov, prometa in sežiganja odpadkov, z izpiranjem deponij, z odpadki ga Iva n, tiskarn,...
V rastline težke kovine prehajajo skozi reže, krovna tkiva in preko zemlje (vode). Hitrost prodiranja težke kovine sla odvisni od rastlinske vrste. Po prehranjevalni verigi težke kovine iz. rastlin pridejo v živali in ljudi. Kisla tla pospešujejo sprejem težkih kovin v rastline. Dolgoletno gnojenje z mineralnimi gnojili povzroča kopičenje težkih kovin v tleh.
Če je v tleh preveč posebno strupenega kadmija, veljajo naslednja priporočila: če tla vsebujejo 3 - 5 mg Cd/kg tal, naj se vanje ne seje špinače, zelene, korenja in solate; če je kadmija 5-10 mg/kg naj se ne goji korenjaste zelenjave in dodatno h gornjim še kolerabe, peteršilja, ohrovta. Če je kadmija nad 10 mg/kg tla niso primerna za prehrambene kulture. Za sadje (jabolka, hruške, jagode, paradižnik) tla s kadmijem do 10 mg/kg niso nevarna.
Pomemben vir težkih kovin, predvsem svinca, je promet. Šele 25 metrov stran od avtoceste se npr. količina svinca v sadju res pomembno zmanjša, v razdalji 100 metrov pa doseže "normalno" vrednost.
Povprečen človek dobi tretjino vse količine strupenega svinca, veliko kadmija, arzena in živega srebra prav s sadjem in zelenjavo. Pri jabolkih z lupljenjem, kuhanjem, pranjem ali sončenjem v najboljšem primeru odstranimo polovico težkih kovin, ki so na ali v njih. Vsaka tuja snov, naj bo količina še tako majhna, sproži spremembe v organizmu. Vsako bitje se na določeno količino strupa drugače odziva, poleg tega pa je reakcija odvisna tudi od starosti (otroci hitreje kopičijo snovi, kot odrasli), spola, letnega časa, zdravstvenega stanja ...
Težke kovine sc ne razgradijo. Ko so enkrat vgrajene v telo, se jih težko znebimo. Povišane vsebnosti težkih kovin v ččloveškem organizmu povzročajo: poškodbe plodu, okvare živčevnja, bolezni srca, povečanje krvnega pritiska, spremembe kostnega mozga, rakasta obolenja, mišično paralizom, poškodbe jeter, okvare ledvic,...
V Zasavju so se težke kovine nakopičile v tleh, vegetaciji in prebivalcih. Zalo zemlje, svojega pridelka in sebe ne obremenjujte dodatno z mineralnimi gnojili in pesticidi.
Nataša Vidergar Gorjup
Carino v Zasavje
Zasavski gospodarstveniki vse pogosteje opozarjajo na zastoje pri carinjenju uvoznega in izvoznega blaga, še posebej po vzpostavitvi nove južne meje. Dolga čakalna doba pri carinjenju, administrativni zapleti in težave s špedicijo dodatno povečujejo stroške poslovanja. Zato predlagajo, da se čim p rej uredijo carinski odnosi z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, posebej še s Hrvaško. Carinarnicam naj bi omogočili tedensko carinjenje, poenostavili carinsko dokumentacijo in sploh celoten postopek carinjenja, ki bi ga uredili po evropskem vzoru.
Čeprav so zasavski izvozniki in uvozniki z delom celjske carinarnice v sedanjih razmerah sorazmerno zadovoljni -manj pa s špediterji - izražajo zahtevo po carinski izpostavi v svoji regiji. Njeno upravičenost dokazujejo z več podatki v lanskem in predvidenem letošnjem zunanjetrgovinskem prometu. Lani je zasavsko gospodarstvo na tujem (brez menjave z jugoslovanskimi republikami) ustvarilo za dobrih 70 milijonov ameriških dolarjev prometa. Letos naj bi ta dosegel 100 milijonov dolarjev. Izdanih je bilo skoraj deset tisoč izvoz.no-uvoznih deklaracij, menjava izdelkov, merjena v količinah, je bila prav tako precejšnja. Sem velja prišteli še menjavo z repuhlikamo nekdanje Jugoslavije, ki zdaj predstavljajo tuje trge.
Ker zasavska podjetja na teh trgih že letos načrtujejo še večjo blagovno menjavo, saj se dolgoletnim izvoznikom pridružujejo nove zasebne oz. mešane firme, menijo, da je njihova zahteva po carinski izpostavi v regiji upravičena.
Pobudo je podprl tudi odbor Območne gospodarske zbornice, ki sc bo skupaj s pristojnimi v vseh treh občinah z republiško carinsko upravo skušal dogovoriti o odprtju carinske izpostave v Zasavju.
Manca Ocvirk
Zagorske posmrtnine
V Zagorju že 37 let deluje Sklad delavske samopomoči, v katerega so poleg upokojencev vključeni tudi zaposleni iz zagorskih podjetij. Trenutno šteje Sklad okrog 6800 članov, ustanovljen pa je bil z namenom, da pomagajo svojcem umrlega člana ali članu ob smrti svojca. Zadnje leto vodijo finančno poslovanje Sklada pri Društvu upokojencev. Njegova posebnost je la, da se vanj lahko vključijo tudi zakonski partnerji upokojenih članov - ne glede na to, ali so v Sklad kdaj plačevali ali ne. Omejitev je le ta, da niso starejši od 70 let.
Od L maja bo za delavsko samopomoč potrebno odšteti 250 tolarjev, v primeru smrti pa od tega datuma naprej izplačujejo po 15.000 tolarjev pomoči.
A.II.
_______„

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zašlonj. Izpolnili morale le priloženo naročilnico in jo poslati do 7.5.1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, Kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine.
ZAPOSLITEV
■	AVTOMEHANIK, voznik B, C, E kategorije, išče kakršnokoli delo. Inf.: Alan Povše, Trg svobode 10, Trbovlje.
■	IŠČEM delo na domu. Sem pripravljen sofinancirati. Inf.: Max Kraner, C. 9. avgusta 87, Zagorje.
■	V VARSTVO vzamem majhnega otroka - v Zagorju. Tel.: 61-096.
■	SEM UPRAVNI TEHNIK, iščem možnost opravljanja pripravništva. Tel.: 63-162 (popoldan).
■	INŠTRUIRAM matematiko, računovodstvo - knjigovodstvo za srednje šole. Tel.: 61-917 (popoldan).
■	SPREJMEM varstvo otrok na domu. Ljudmila Breznik - tel.: 25-715.
GRADBENA PARCELA
■	PRODAM zazidljivo parcelo v Šemniku pod Marelo -1500 m2. Inf.: 73-573.
■	PRODAM parcelo za vikend cca 800 m2, do parcele cesta, voda in elektrika, parcela je na sončni legi in 3 km od glavne ceste: Tori Stanislav, Zgornje Izlake 19.
■	PRI TROJANAH prodam gradbeno parcelo za vikend - cca 450 m2. Inf.: 24-593.
■	PRODAM primerne parcele za vikend in strojno obdelavo, travnik- njiva (3 ha), ob asfaltni
cesti, v bližini telefon, elektrika, sončna lega, v naselju Suhadol, p. Zidani most. Tel: sl. 0608/43-107. od 7. do 15. ure - Martišck.
STANOVANJE
■	PRODAM stanovanje v Hotiču - 56 m2 - dvolaslniška hiša. Inf.: Angela Kučiš. Kidričeva 2a, Zagorje.
AVTOMOBILIZEM
■	PRODAM. Mercedes 220 D. letnik 1973 in suri' ALFA 130 -komplet z jadrom 5.5 m2. Tel.: 73-532 in 061/325-748.
■	PRODAM Jugo45, letnik 1987, prevoženih 31.000 km, cena 3000 DEM. Tel.: 73-713.
■	PRODAM Mitsubishi cclcsta, letnik 1978 in M/. 250. letnik 1979 in 126 P letnik 1989. Tel.: 061/877-033.
■	PRODAM Mercedes 240 D tip 123, letnik 1979 (z manjšo okvaro). Tel.: (dopoldan 21-003), (popoldan 22-383).
■	UGODNO prodam P 126, 1.10/80, reg. do 10/92, garažiran. Tel.: 76- 178.
■	PRODAM avto GOLF unis, letnik 78, avtoradio - NUJNO! Cena po dogovoru. Inf.: 22-808.
■	PRODAM Zastavo 101 G TL. letnik 85 - po delih. Inf.: dopoldan - služba: 61-031 in popoldan: v kino blagajni Delavskega doma Zagorje, od 16. ure dalje.
■	PRODAM rezervne dele za Jugo 45 Koral. Inf.: 81-169.
■	PRODAM hundava 13 LS. star 1 leto, garažiran. Cena po dogovoru. Tel.: 22-889.
MOTORJI
■	PRODAM Avtomatik. izvozni model, črno-zlate barve, prevoženih le 500 km. kol nov. Tel.: 24-614.
■	UGODNO prodam moped APN COL113RI, star eno leto. Tel.: 42-209.
IIIŠA - GARAŽA
■	PRODAM vrstno zidano garažo v Trbovljah. Tel.: 24-428.
■	PRODAM večjo garažo v farčnikovi koloniji. Tel.: 61-663.
■	PRODAM garažo v Žabjeku, zidano z elektriko. Inf.: Emanuel Jerman, Gimnazijska c. 15/E, Trbovlje.
■	NA KLEKU, oddaljeno 1500 m od centra Trbovelj, ugodno prodam nedokončano hišo z nekaj sadnega vrla. Lepa sončna lega. zunaj onesnaženega območja. Tel.: 25-427.
■	PRODAM dvostanovanjsko hišo v zgornjih Trbovljah. Cena ugodna. Informacije: Okorn Emil, C. Tončke Čeč 39. Trbovlje.
■	PRODAM garažo v zgornjih Trbovljah. Cena po dogovoru. Teh: 22- 88!?.
roiiiswq:
■	UGODNC) prodam raztegljivo sedežno garnituro. Tel.: 23-854.
■	PRODAM okroglo mizo in štiri stole bele batve: Tel.: 42-081.
RAČUNALNIK;
■	PRODAM računalnik C-64, cena 250 DEM, lahko tudi po delih. Tel.: 22-736.
■	PRODAM računalnik Gomori o re 64. kasetnik, disketnik. diskete in kolo PONY. Tel.: 24-841 (od 19. ure do 20. ure).
■	PRODAM računalnik AM1GO 500. razširjeno na 1MB s TV modulatorjem, džojstik, literatura ter 107 disket. Cena po dogovoru. Tel.: 62-311.
■	likavc pudle, odličnih staršev, bele, cena po dogovoru. Tel.: 21-740.
■	PRODAM čistokrvne perzijske mucke z rodovnikom. Tel.: 22-899.
■	UGODNO prodam 1 mesec stare kraške ovčarke odličnih staršev z rodovnikom. Tel.: 41-854 - dopoldan.
RAZNO
■	PRODAM njivo v Šemniku cca 1600 m2. Tel.: 71-528.
■	PRODAM otroški voziček Rt >KY. okroglo stajico in dolgo belo obleko za pivo obhajilo. Tel.: 25-947.
■	UGODNO prodam novo še nerabljeno okroglo otroško stajico. Tel.: 61-711.
■	PRODAM kotni brusilnik Iskra 2000 W, 8500s/min. Tel.: 42-208.
■	PRODAM rabljene kovinske sode za kurilno olje in udarno kladivo Makita - v okvari. Tel.: 73-592.
■	PRODAM jadralno padalo X3. cena 1200 DEM. Tel.: 73-795.
■	SMREKOV opaž neposušen. z dostavo, cena 250 SLT/m2. Tel.: 063/760-686.
■	PRODAM pasjo hišico, novo. izolirano, za srednje velikega psa. Cena 2.000.00 SLT; Marija Simončič, Kcšctovo 3. Trbovlje.
■	PRODAM otroško posteljico. Cena po dogovoru.Tel.: 71-222.
■	PRODAM plinsko peč in jeklenko za plin. Cena po dogovoru. Tel.: 71-853.
■	PRODAM obhajilsko. obleko št. 8/10 za 4.000,00 SLT. Tel.: 63-336.
■	UGODNO prodam motor za čoln T 4.5, rabljen do 50 ur. Cena po dogovoru. Tel.: 24-159.
■	SATELITSKO anteno novo,, zapakirano. 54 kanalov, stereo, premera 70 cm z. daljinskim upravljalccm. Cena 630 DEM. Tel.: 41-933.
■	PRODAM klavirsko harmoniko DEL1C1A, 60 basov. Tel.: 61-632.
■	PRODAM otroško posteljo z jogijem 120x60. rjava. Cena 3.500.00 SLT. Magda Šinkovec, Orehovica 16. Izlake.
■	UGODNO prodam žensko kolo City bike, 18 brzin, dobro ohranjen. Tel.: 42-249.
■	PRODAM štedilnik (2 plin 2 elektrika), šotor za 2 osebi in zmrzovalno omaro. Tel.: 41-251.
■	PRODAM govejo kožo, rjavo-bclo, približno 6 m2 (novo). Tel.: 061/874-152.
■	IZDELUJEM stružene lesene ograje za balkone in stopnišča -tudi montiram. Tel.: 81-376.
■	PRODAM slovensko italijanski in italijansko slovenski slovar. 'Tel.: 61-538.
■	ITALIJANSKA slovnica, Par-lamo L Italiano Facile. Tel.: 61-538.
■	PRODAM črnobeli TV. Cena 100 DEM. Tel.: 61-493 (po 20. uri).

KINO PROGRAM
HRASTNIK - Delavski dom
30.4. ob 19 Smrtna obsodba (am. akcija)
2.5.	-4.5. Kaj je z Robom? (am. komedija) sob in ned ob 17 in 19, pon ob 19
6.5.	-7.5. Neverjetni Harry (am. komedija) sre ob 17 in 19, čet ob 19
9.5.	-11.5. Najboljši strelec (am. akcija) sob in ned ob 17 in 19, pon ob 19
DOL PRI HRASTNIKU - Kulturni dom
2.5.	ob 19 Smrtna obsodba (am. akcija)
9.5.	ob 19 Neverjetni Harry (am. komedija)
TRBOVLJE - Delavski dom
2.5.	-4.5. Hladen, kot led (am. akcija), sob in ned od 17 do 19, po ob 17
5.5.	-7.5. Dober policaj (am. kriminalna komedija), tor in src ob 17 in 19, čet ob 19
7.5.	-11.5. Sneguljčica (am. risani film) čet, pet in pon ob 17, sob in ned ob 10
8.5.	-11.5. Poročna ogrlica (am. thrillcr) pet in pon ob 19, sob in ned ob 17 in 19
12.5.	-14.5. Dog Hollywood (am komedija) tor in sre ob 17 in 19, čet ob 17 ZAGORJE - Delavski dom
30.4.	-4.5. Tango in Cash (am. komedija) čet, pet in sob ob 18, pon ob 19
30.4.	-3.5. Barlfly (am. drama) čet in ned ob 20
1.5.	-5.5. Zelena karta (am. komedija) pet, sob ob 20, ned ob 18, tor ob 19
6.5.	-9.5. Dobri policaj (am. komedija) src ob 19, čet, pet in sob ob 18
7.5.	-11.5. Na tuj račun (am. komedija) čet in pet in ned ob 20, pon ob 19
9.5.	-13.5. Kraljevi ribič (am. komedija) sob ob 20, ned ob 18, tor in sre ob 19
KRESOVANJA (30.4. zvečer)
Trbovlje: Kipe ob 19.00 (godba pevci, zabava)
Hrastnik: Praprotno ob 19.00 (godba, pevci, zabava)
Izlake: Medijski grad (Veter, brezplačen turistično liberalen golaž)
Podkum: šentjurska noč s kresovanjem -ŠD Podkum
Kresovanja bodo tudi po manjših hribih. BUDNICE (L maj zjutraj)
Budnice godb v vseh zasavskih mestih. Moto klub Rolling bones Zagorje prireja tradicionalno budnico. Zborno mesto pred hotelom MT na Izlakah ob 5.30 uri.
PRVOMAJSKA SREČANJA (L maj dopoldan)
Pleše: Pihalni orkester Svca, mlinški recitatorji
Mrzlica: srečanje ljubiteljev planin (PD Trbovlje)
Zasavčani bodo odšli še na Kal, v Gore, na Vrhe in še kam.
KONCERTI
Zagorje: 15. in 16. maja 13. republiška revi ja mladinskih zborov (koncerti in spremljajoče prireditve)
RAZSTAVE
Hrastnik: 8. maja v poslovni stavbi otvoritev razstave slikarja Antona Repnika z Mute. Kulturni program: 'Ione Kuntner in Stanc Hudolin
Trbovlje: 7. maja ob 18. uri otvoritev razstave Relika
POGOVOR
Trbovlje: 7. maja ob 19. uri socialdemokratski večer v predavalnici Delavskega doma. Gosta: Janez Janša in Slavko Kmetič Rimske Toplice: otvoritev nove kopalne sezone z Vetrom (1. maj)
Hrastnik: 9. maja promocija kasete Vetra v športni dvorani
Mesečina: večer z Andrejem Šifrerjem (8. maj)
ŠPORT
NOGOMET
Trbovlje: 3.5. ob 16.30 Oria Rudar - Mura Zagorje: 6.5. ob 16.30 Zagorje EE -Potrošnik (SNE)
Trbovlje: 10.5. ob 16.30 Oria Rudar - Primorje (SNL)
ROKOMET
Trbovlje: 2.5. ob 19.00 Omnikom -Pomurka (Supcrliga)
Hrastnik: 2.5. ob 19.00 Emens - Ormož (SRE)
Zagorje: 2.5. ob 19.00 Zaščita - Brežice (2.SRL)
Radeče: 2.5. ob 19.00 Radeče B - Trebnje (2. SRE)
Radeče: 9.5. ob 19.00 Radeče - Velika Nedelja (SRE)
Trbovlje: 9. - 10.5. - TURNIR ZA POKAL SLOVENIJE. Razpored: sob 19.00 Omnikom - Velenje, 21.00 Pivovarna Laško -Infotradc Preddvor, nedelja: 9.00 Omnikom -Infotrade, 11.00 Pivovarna-Velenje, 15.00 Velenje - Infotrade, 17.00 Omnikom -Pivovarna
STRELJANJE
Hrastnik: 6. maja ob 9. uri streljanje (upokojenci Zasavja in Posavja)
NAŠA
BODOČNOST
V trboveljski bolnišnici so v preteklih 14 dneh rodile:
11.	april: Ružiča Jurijevid, hči Sanja (Trbovlje), Sonja Klopčič, hči Nuša (Zagorje), Ksenija Špajzer, sin Timotej (Hrastnik), Andreja Laznik - Kršlin, sin Andraž (Hrastnik), Dejana Kneževič, sin Dejvid (Hrastnik)
12.	april: Mojca Gospodarič, sin Matic (Radeče)
13. aprila: Janja Juvan, hči Sara (Zagorje)
14. april: Marija Slokan, hči Ana (Trbovlje)
17. april: Anita Žibrct, hči Ana (Trbovlje), Urška Simnovčič, sin Staš (Trbovlje), Rozi Rozina, sin Denis (Litija)
18. april: Mara Jurič, hči Ana (Zagorje)
19.	april: Simona Vuga, sin Benjamin (Hrastnik), Darinka Kajbič, hči Sabina (Zagorje), Vanja Urbanija, sin Damjan (Zagorje)
20.	april: Mojca Martinšek, sin Miha (Radeče)
21.	april: Silva Dobelšek, sin Simon (Trbovlje), Nevenka Grden, sin Blaž (Zagorje)
22.	april: Lidija Klanjšek, sin Florjan (Celje), Mojca Komonaj, hči Neja (Zagorje)
23.	april: Nataša Klančišar, hči Saša (Zagorje)
24.	april: Nevenka Zupanc, sin Matej (Zagorje), Slava Murene, sin Miha (Litija)
ČESTITAMO
			
Prijavljenih 32 zborov
Letos bodo v Zagorju že trinajstič gostitelji mladih pevcev, udeležencev Republiške revije Mladinskih pevskih zborov Slovenije. To bo prva Republiška revija mladinskih pevskih zborov v samostojni Republiki Sloveniji.
Poleg ustaljenih revijalnih koncertov bodo gostom ponudili zanimive spremljajoče prireditve in sicer: Ogled predstave V 80. dneh okoli sveta v izvedbi Osnovne šole Grm iz Novega mesta (projekt s 150 sodelujočimi), ogled Rdeče kapice v izvedbi zbora iz Grosupljega, ki uspešno vključuje v zborovsko petje elemente gledališča, ogled projekta pevskega zbora iz St. Jakoba prav tako s kombinacijo zbora in gledališča in ogled videokasete 1. svetovnega festivala mladinskega petja v Hamamalsuju na Japonskem, ki sc ga je v lanskem letu udeležil tudi MPZ Vesna iz Zagorja.
Mladim pevcem ponujamo poleg ogleda omenjenih predstav še ogled najlepših izletniških točk v bližini Zagorja: Čemšeniške planine, Zasavske gore, Slivne pri Vačah in Medijskih toplic, kamor jih bodo pospremili naši vodiči.
Jernej Habjanič in Vili Ravnjak sta obljubila pomoč pri organizaciji okrogle mize na temo glasba in gledališče.
Kako je s prijavami? Na Revijo v Zagorju sc je prijavilo 32 otroških, mlajših mladinskih, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih pevskih zborov, ki se bodo predstavili na štirih koncertih, 15. in 16. maja 1992, ob 11. in 17. uri. Zagorjane bosta na Reviji zastopala ML MPZ Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Slebana in MPZ Vesna pod vodstvom Riharda Majcna, Trboveljčane pa bo zastopal MPZ Trbovlje pod vodstvom Ide Viri.
Brez zapletov žal tudi mesec dni pred revijo ne gre. Spet so jo zagodli republiški "Zekaojevci", ki so domače zbore uvrstili v uvodni koncert, torej na petkov koncert ob 11. uri. Se bo omehčala stroka in privolila v zamenjavo, ali bodo popustili domačini, ki so vsa leta revije pridno obiskovali večerne koncerte z zastopstvom naših zborov?
Petje v družini
Rudarski pevski zbor Loški glas z Lok pri Zagorju praznuje 65- letnico obstoja. Na koncertnem listu, ki ga je zbor izdal ob jubilejnem nastopu v Kisovcu, je podpredsednik zbora in znani basist La d ko Korošec hvaležno navedel vse dosedanje zborovod je, še posebno pa je izpostavil dva, in sicer Mirka Prašnikarja, ki je vodil zbor kar trideset let, in Alenko Flere-Pavlič, ki zbor zdaj vodi. Ob jubileju, ki so ga praznovali 25. aprila, je takole komentirala naša vprašanja:
Je to nenavadno, če ženska vodi moški zbor?
Za liste, ki jim je vsaka druga si var nenavadna, morda je. Za mene seveda ni. V Loškem glasu sta namreč prepevala že moj oče in stari oče, zato sem z zborom rasla. Razgovori o petju, o pevcih, o uspehih in problemih zborovskega petja so bili pri nas vsak dan na mizi, tako kol kruh. Tudi sedaj je tako. Pesem ne sprašuje po spolu ampak po pojočem grlu.
Kdo vas je navdušil, kdo usmeril, kdo pokazal pot?
Naredila sem enajst let glasbene šole, nato sem bila v pevovodski šoli, ki jo je pripravila Zasavska pevska skupnost. Po tej šoli sem bila nekaj časa korepetitor pri Loškem glasu, ob njegovi 60-lctnici sem že vodila polovico slavnostnega koncerta, nato pa sc je Mirko Prašnikar odločil, da bo samo še prepeval. In tako je bilo in j c še danes. Enostavno, kajne?
Med pevci je običajno veliko prijateljstvo tudi izven zbora. Je tako tudi pri vas?
Seveda, saj drugače ne more biti. Mi smo kot velika družina. Medsebojne vezi poglabljamo z izleti, pikniki, potovanji. Mi nismo skupina, ki si nima kaj povedati, saj imamo veliko skupnih doživetij in načrtov. Za mnoga doživetja in srečanja poskrbi Ladko Korošce s svojimi prijatelji. Že več kot deset let sodelujemo z zborom Fran Venturini iz Domja pri Trstu. Z njimi nastopamo, z njimi praznujemo, mi spoznavamo njihove težave, oni naše. Najbrž so nas oni naučili, kako je treba držati skupaj, da obstaneš, pa tudi to, kako močna človeška in narodnostna vez je pesem. Drug drugega bogatimo. Maja se spet dobimo na Primorskem.
Ali ima zbor zaledje, pevski naraščaj?
Žal prihajajo mladi in uspešni pevci k zboru bolj po kapljicah. Redki so. Nekateri pridejo in ker pričakujejo hiter uspeh, tega pa ni, prej ali slej odidejo. Hitro se namreč pokaže, kdo ceni trdo in resno delo in kdo ne. V naši dolini se pevska vzgoja pri fantih
prezgodaj konča. Dekleta lahko sorazmerno dolgo prepevajo v mladinskih zborih, fantje pa po mutaciji nimajo kje peti. Obstoječi zbori pa zanje menda niso dovolj privlačni.
Kako vaš zbor sestavlja svoj pevski program? Katere avtorje še posebno radi prepevate?
Zbor ima obsežen notni arhiv, s tem pa ne želim reči, da prepevamo le starejše skladatelje. Res je, da izrazitih eksperimentov ne delamo, smo bolj za ustaljeno zvrst prepevanja, naš repertoar pa je vseeno zelo širok. Radi imamo našega Gallusa, Vrelovca, brate Ipavec, Vrabca, priredbe narodnih pesmi, spevne delavske in borbene pesmi. Vse ob svojem času. Upoštevamo kraj in namen nastopa, publiko, naročnikove želje in podobno. Nekatere pesmi so zaradi političnih sprememb padle v nemilost, a pesem ni nič kriva, da je takšna, kakršna je.
Kitko pa sodite o pevskih festivalih, revijah, šentviškem taboru?
Mariborska Naša pesem je za izobražene zbore nujnost, saj brez tekmovanj in strokovnih ocenjevanj ni napredka. Mi o takšnem nivoju petja, kot ga goji na primer zbor Srečka Kosovela iz Ajdovščine, lahko le sanjamo. Ta zbor j c moj vzor. V Šentvid redno zahajamo, saj je to veliko družabno srečanje pevcev ob koncu sezone. Radi hodimo na ta tabor in ne zdi sc mi prav, da kar naprej govorijo o ukinitvi te manifestacije. Udeleževali sc je bomo, dokler bo.
Torej volja je velika?
Da, pri meni in drugih. Petje je v naši družini. In Loški glas je plemenit podaljšek številnih pevskih družin.
Nande Razboršek
ZABELčžiftO
HRASTNIK
Anton Repnik, slikar samouk, ki jv sredi aprila razstavljal v hraslniški knjižnici, sc ho 8. maja obširneje predstavil hrastniški javnosti v poslovni, stavbi. Slovesna otvoritev bo ob 18. uri, potem pa si bodo razstavo lahko ogledovali še deset dni. Ob otvoritvi bo bral svoje pesmi Tone Kuntner, znani gledališki igralec in pesnik. Njegova z zemljo povezana govorica se bo zlila s samoniklim umetnikom z Mute. Pridružila sc jima bo harmonika Staneta Hudolina iz Zagorja. Povej naprej, povej naprej!
V	petek, 24. aprila so sc v
hrasiniškem delavskem domu na celovečernem koncertu predstavili godbeniki rudarske godbe. S tem so Hrastničani proslavili Dan boja proti okupatorju. Na Dolu so proslavo pripravili prizadevni člani Svobode Dol. Povej naprej, povej naprej!
Fariči Moljk
TRBOVLJE
Mešani pevski zbor Svobode II iz Trbovelj je pripravil celovečerni koncert v hotelu Atomske Toplice v Podčetrtku. Zbor vodi prof. Helga Brinar. Povej naprej, povej naprej!
V	galeriji Smelta v Ljubljani
so 13. aprila odprli samostojno razstavo akademskega slikarja Janeza Kneza. Ob otvoritvi je nastopil Pihalni orkester Svca iz Zagorja. Povej naprej, povej naprej!
V	Delavskem domu v Trbovljah je bila odprta samostojna razstava del slikarja Vincenca Hlebša iz Tržiča. Otvoritev je popestril pevski zbor Slavček pod vodstvom Ide Virt. Povej naprej, povej naprej!
21. aprila je bila v Delavskem domu zadnja abonmajska gledališka predstava v sezone 91/92. Mladinsko gledališče Svobode II je uprizorilo komedijo Jeana Variota Vzorni soprog. S tem seje zaključila 34. sezona gledališkega abonmaja v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Trbovlje. Povej naprej, povej naprej!
V	gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje je bila 24. aprila proslava v počastitev slovenskega državnega praznika Dneva upora proti okupatorju. V programu so sodelovali recitatorji in učenci ter učitelji Glasbene šole Trbovlje. Povej naprej, povej naprej!
26. aprila je potekala na Dobrni proslava v počastitev 40 - letnega jubileja Svobode Dobrna. Nastopile so sekcije društva, v gosteh sta bila zbor Zarja in plesalci Svobode Center. Na koncu so pripravili srečanje udeležencev. Povej naprej, povej naprej!
Aprila je razstavljal v knjižnici Toneta Seliškarja akvarele mlad slikar Igor Krhlikar. Povej naprej, povej naprej!
Tine Lenarčič
ZAGORJE
V	galeriji v Murski Soboti je
bila pretekli petek otvoritev velike pregledne razstave slik in risb akademskega slikarja Nikolaja Bcera. Otvoritev je bila prvovrstni kulturni dogodek v severovzhodni Sloveniji. In kakšno zvezo ima to z Zagorjem? Nikolaj Beer živi na Izlakah. Povej naprej, povej naprej!
26. aprila dopoldne je znani slovenski etnolog Janez Bogataj Čemšcničanom pripovedoval, kaj nas storijo, da Čcmšenik ne bo izgubil svoje identitete.' Menda še ni prepozno. Povej naprej, povej naprej!
Maja bo poleg republiške revije v Delavskem domu še nekaj privlačnih prireditev; najprej bo poslušalce navduševal Delavski pihalni orkester z gostom Vladom Kreslinom, sledil bo celovečerni nastop plesalk zagorske glasbene šole, konce meseca pa sc bodo publiki predstavili nekateri slovenski pari za kmečko ohcct na Vidrgi. Povej naprej, povej naprej!
Zagorski oktet, njegov novi umetniški vodja je prof. Igor Podpečan, predsednica pa Amalija Kuder, sc resno pripavlja na samostojni koncert v nemškem Bambergu, kamor bo odpo-
toval skupaj z godbeniki. Povej naprej, povej naprej!
Radovedneži, potrpite še malo, vsak čas bo na Izlakah v Medijskih To plieah otvoritev delno že napovedane razstave starejši slikarski mojstri v Zagorju. Iz varnostnih razlogov razstava ne bo dolgo odprta, organizatorji pa pričakujejo, da bo otvoritev prava podeželska senzacija, ki bo zanimala tudi slovensko strokovno javnosti. Povej naprej, povej naprej!
Nande Razboršek
Nasi pevci z Nizozemske na obisku doma
Na Vidrgi so se prejšnji teden mudili člani mešanega pevskega zbora Zvon iz nizozemskega mesta Harleen. Gre za edini slovenski pevski zbor v tej zahodnoevropski deželi, ki jo Slovenci dobro poznamo, saj je tja prihajalo v letih po prvi vojni, zlasti v letih gospodarske krize, zelo veliko naših rudarjev in drugih delavcev. Danes šteje zbor 54 članov, od lega le še polovico slovenskih pevcev in pevk. Kljub temu vsi marljivo prepevajo slovensko; kar okoli petsto naših pesmi imajo člani zbora v svojem notnem arhivu. Gradivo zbirajo že od leta 1929, ko je bil zbor ustanovljen. Deloval je celo med drugo vojno, čeprav v okrnjeni obliki in manj javnimi nastopi.
Zvon dobro poznajo pri nas doma. Njegovo sedanje gostovanje v stari domovini je bilo že pelo po vrsti; nastopili so v vseh večjih slovenskih mestih in središčih, ob sedanjem bivanju med nami pa so med drugim prepevali tudi v ljubljanski stolnici, ljubljanskem kliničnem centru, Velenju inše kje. Naj dodamo, da se je mešani pevski zbor Zvon vsestransko vključil v zbiranje pomoči žrtvam junijske vojne pri nas, saj je kar štirikrat poslal pomoč v zdravilih, denarju in oblačilih.
Sedanji zborovodja Huuk Höchstenbach je povedal, da visoko ceni slovensko kulturo, še zlasti vokalno glasbo. Pozna številne slovenske skladatelje in sploh sodi, da so naše narodne in umetne pesmi med najlepšimi na svetu. Prejšnjo soboto so člani tega zbora odpotovali domov s srčno željo, da bodo spet prišli, saj so vedno med gostoljubnimi ljudmi, o katerih radi pripovedujejo svojim doma.
M.V.
s

sme®©«
v umstmo. 3Lüj)ii äu jnnij'H
-	Profesionalna kompletna oprema za gostinstvo z arhitektom montažo in dostavo ||
-	Profesionalna pisarniška oprema
-	Profesionalna oprema za frizerske salone
V svoji ponudbi imamo tudi obnovljene stroje za kuhanje kave.
Zagarantiran servis in enoletna garancija.
CELOTEN NAŠ PROGRAM JE UVOŽEN IZ ITALIJE.
Cene so konkurenčne, pri večjem nakupu so popusti.
"MAVROSTIK" d.o.o. Sežana Partizanska 70, 66210 SEŽANA
\ ________	j d J, ■ iiLS» : Li yj/JJ ' li'J'J.
Illliillllllillllll

v vseh i poslovalnicah
ZNIŽANJE 10 - 50%
FINALDEKOR HRASTNIK,-,
Podjetja za izvajanje obrtnih del
61430 HRASTNIK, C. 3. julija 15 telefon: 0601 41 063
adaptacije - novogradnje
-	PARKETARSKA DELA VSEH VRST
-	TLAKARSKA IN DEKORATERSKA DELA VSEH VRST
ZA PRIVATNI IN DRUŽBENI SEKTOR
ZA PRIJETNO POČUTJE NA DELU ALI DOMA
Vedno smo vam na voljo. Pomagamo vam pri izbiri materialov, katerih pa je veliko. So različnih kvalitet, barv, lastnosti. Vsa omenjena dela vam opravimo strokovno in v dogovorjenem roku.
ENKRATNA INVESTICIJA
In tudi tukaj vam pomagamo. Storitve lahko plačate v treh obrokih brez obresti. Pri takojšnem plačilu 10% popusta.
ŠOLE, VRTCI, PODJETJA, BOLNICE, STANOVANJA, VIKENDI BIROJI, HOTELI, MUZEJI, CERKVE
POKLIČITE NA tel, o«,^, J"
pošljite ponudbo na naslov FINALDEKOR d.o.o. Hrastnik, Cesta 3. julija 1S 61430 HRASTNIK
NOV
Nudimo vam tudi kompletno opremo pisarniškega pohištva v 16 barvah in po zelo ugodnih cenah
porodoi
RudARslu 72,Kisovec TeL: 0601/71 897
PARADOX GALERIJA
V ZAGORJU , KIDRIČEVA 4b.
VAM NUDI NAKUP:
-	OSEBNI RAČUNALNIKI: AIR, IBM, IPC, ACER, WEARNES
-	HIŠNI RAČUNALNIKI: C0MM0D0RE
-	REZERVNI DELI IN SERVIS ZA PC, TISKALNIKI: STAR, EPSON
-	PAPIRNA GALANTERIJA: PAPIRUS, MOBO, PAPIR ZA PC
-	KATALOŠKA PRODAJA
-	ROČNE IN STENSKE URE: SEIKO, ALBA, LORUS, PULSAR
-	PARFUMERIJA: NINA RICCI, CACHAREL, UNGARO, DIOR
-	KRISTAL
-	BIŽUTERIJA: FASHION BY0UX
-	TORBICE IZ USNJA
-	DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8h- 12h
OD 16h- 19h
OB SOBOTAH	OD 8h - 12h
podjetje za gradbeni inženiring 61410 Zagorje, C. zmage 3
tmls ®mnfm stss’


Andreja ...
"Reprezentančno igranje sploh ni obremenitev, dokler mi namizni tenis toliko pomeni. Bolj meje bilo strah, kaj bomo naredile. Vodstvo je z nastopi zadovoljno, s Frelihovo pa ne najbolj," je dejala po vrnitvi z evropskega prvenstva v namiznem tenisu v Nemčiji slovenska reprezentantka Andreja Ojsteršek - Urh.
Ilrastničanka seje po 10 letih vrnila v .evropsko areno. Leta 1982 je na članskem prvenstvu Evrope igrala še za Jugoslavijo. Pravi, daje imela kljub izkušnjam tremo -prvič igfati za samostojno Slovenijo m kar tako. V Nemčiji so našo reprezentaneo lepo sprejeli. Kljub vsemu je zadovoljna z nastopi: "V prvih dveh kolih sem zmagala, proti Francozinji bi lahko storila več. Cc bi jo dobila, bi se srečala z Madžarko Balor-fijevo, ki sem jo pred osmimi leti premagala... Mešane dvojice sva s Škafarjem odigrala solidno,izgubila sva z 2. nosilcema." Večkrat omeni:" Z Vesno bi bilo še boljše." Morda ji bo sestro le uspelo nagovoriti za ponovno igranje. "Sedaj jo bom kar prijavila za turnir v Monte Carlu, pa bo
Foto: B. Klančar
morala zaigrali,” pravi. Andrejo so sredi Sluttgarta precej spraševali po Vesni.
Poznavalci namiznega tenisa in igralke so sc čudile, da v reprezentanci ni tako dobre igralke.
Andreja Ojsteršek - Urh z možem in tudi odličnim hrastniškim igralcem Jožetom Urhom že tretje leto živi v Italiji, v Parmi. Andreja igra za Savono, Jože za Parmo. Oba kluba sta prvoligaša. Andreja je med najboljšimi v ligi, v kateri igra precej odličnih igralk - kopica Kitajk s svetovno prvakinjo Dai Lili na čelu, pa bivša evropska prvakinja Bulatova itn. Andreja se uveljavlja tudi kot trenerka. Nadzoruje in koordinira delo s pionirji in mladinci v pokrajini Emilia Romagna, ki je približno tako velika, kot Slovenija. Še eno leto namerava ostati v Italiji.
Za reprezentanco bi rada nastopila še prihodnje leto v Gotcborgu. "Upam, da pride zraven še Vesna," spet omeni. Namerava se vrniti v Hrastnik, kjer je solastnica dnevnega bara in trgovine. O hrastniškem namiznem tenisu ni hotela govoriti preveč naglas. Vsekakor pa bo njena vrnitev priložnost, da hrastniški namizni tenis izkoristi njene velike izkušnje in znanje.
Marko Planinc
... in Borut
Za večino ljudi je karate grob in grd šport z veliko krvi. Vendar tisti, ki se s tem športom ukvarjajo, vedo, da je to mišljenje zelo napačno. Veliko naporov in treninga je potrebno, da se dosežeta žel-jena hitrost in moč gibov, ki vodita k perfekciji obvladovanja svojega telesa. Prav obvladovanje svojega telesa in duše je eden od ciljev karateja. Borut Markošek, 27- letni diplomirani pravnik iz Zagorja, član Karate kluba TIKA-Trbovlje, bo prihodnji teden na Evropskem prvenstvu 'zastopal barve Slovenije.
"V državno reprezentanco sem sc uvrstil na zadnjih pripravah širšega kroga kandidatov za ta nastop. V reprezentanci so v glavnem vsi prvaki Slovenije po kategorijah in pa seveda tisti, ki smo se v izločilnih borbah najbolj izkazali. Sam bom tekmoval le v ekipnem nastopu, vendar je že sama uvrstitev v reprezentanco velik uspeh."
Kakšna so tvoja pričakovanja na prvenstvu?
"V svetovnem merilu je evropski karate najmočnejši, tako da bo konkurenca zelo velika. To je tudi prvi uradni nastop Slovenije na velikih tekmovanjih karateja, tako da kakšne boljše uvrstitve niti ne upamo pričakovati. Vsekakor pa bomo prvenstvo izkoristili za nabiranje izkušenj, znanja in za navezavo stikov z drugimi tekmovalci."
Vadba trikrat na teden v telovadnici najbrž ne zadošča za večje uspehe?
"Res. Telovadnica nam omogoča solidno vadbo, saj je ves čas ogrevana in dovolj velika. Na žalost pa jo imamo na voljo le trikrat na teden, tako da večino treningov opravim kar doma v veži ali pa na kakšnem travniku. V glavnem za svoj trening skrbim sam, z nasveti pa mi pomaga Bogdan Simerl, ki vodi tekmovalno ekipo."
Prehra na?
"Tudi v prehrano sem se malo poglobil, kajti to vse bolj postaja sestavni del športa. Jem veliko ogljikovih hidratov, špagete, riž, perutnino, sadje, zelenjavo in mlečne
izdelke, izogibam pa se maščobi. Najraje imam pivo z zlatimi kroglicami!"
Borutu torej zaželimo srečno pot na Nizozemsko in veliko športne sreče ter uspehov na prvenstvu.
Barbara Kus

Kakšen bo nogometni razplet?
Do konca prvega slovenskega državnega nogometnega prvenstva je ostalo še 10 kol. Prva polovica spomladanskega dela še ni prinesla nobene končne odločitve. Za naslov prvaka sc še naprej potegujeta Olimpija in Maribor. Tretje mesto je rezervirano za Izolo, v kateri zelo dobro igra Hrastničan, ki seje nogometnega znanja naučil v Rudarju, Peter Tosič. Naklo, Koper, Gorica s Trboveljčanom Milošem Breznikarjem in vse h> > 11<i luiospektcr sc bodo borili za tuno mesto, Slovan, Publikum, Mura, Svoboda, Steklar in Rudar (V) pa si bodo razdelili mesta od 8. do 13. Jadran Lama, Domžale in Medvode so že odpisani, Oria Rudni., Nafta, Primorje in Potrošnik pa bodo odločili, kdo bo izpadel.
Povsem zanesljivi glede obstanka s 27 točkami ne more biti tudi Zagorje Elcktroclcmcnt. Zagorjani so spomladi osvojili vsega 6 točk, toda počasi sc vračajo. Napadalca Žlak in Pctrušič sta začela tresti mreže, obramba na čelu z Boršt na r-jem je zelo zanesljiva in ko bo pravo igro pokazala že zvezna vrsta, sc bo moštvu brez dvoma odprlo.
Oria Rudar je spomladi začel izvrstno (v prvih petih kolih 7 točk. potem pa serija treh porazov in za povrh še remi doma z Nafto). Položaj je nekoliko boljši po nedelji, ko so Trboveljčani s pametno in disciplini rano igro v Medvodah dosegli prvo zmago v gosteh v sezoni. Vendar, prehiteti morajo še dva tekmeca. Imajo boljši razpored od Primorja in Potrošnika, ki imata trenutno odigrano tekmo več. Brez pravih možnosti torej niso. Na vsaki tekmi pa bo treba igrati borbeno, napadalno in na zmago. Prav takšna igra privablja tudi gledalce, zanimanje za slovenski nogomet je vse večje.
Naslednjo sezono bo v prvi ligi igralo 18 ekip, izpadle bodo štiri. Upamo, da bo Zasavje tudi v bodoče imelo v elitni ligi dva predstavnika. Bo o tem odločalo prav zadnje kolo (21. junija), ko se bodo Zagorjani in Trboveljčani pomerili med seboj?
Sašo Fabjan
Gorski tek pod Javorjem
AK Rudar je pripravil že 6. gorski tek iz štadiona Rudarja, do doma pod Javorjem (namesto Čebin). Enajst km dolgo progo z višinsko razliko 600 m je uspešno premagalo skoraj 60 tekmovalcev. Mnogi so se udeležili vseh šestih trboveljskih gorskih tekov. Absolutna zmagovalca teka sla Lado Urh (Kamnik) pri moških in Veronika Bohinc (Ljubljana) pri ženskah. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali: Tomas Koželj (Rudar Trbovlje). Lado in Ivan Urh (Kamnik), Lojze Malncr (Tintola), Ani Živko (Rudar Trbovlje) in Veronika Bohinc (Ljubljana). "Proga je zelo težka, pa tudi izredno razgibana. Trboveljski atleti na čelu s Pavletom Krežetom so sijajni organizatorji, zalo se vidimo tudi naslednje leto," so dejali mnogi tekači.
Hribar za Slovenijo
Zagorski kegljač Bogdan I Irihar s .. z odličnim nastopom na di zavitem prvenstvu bržčas /c zagotovil mesto v slovenski reprezentanci na svetovnem prvenstvu, ki bo od 17. do 23. maja v Bratislavi. Po polovici tekmovanja je bil celo tretji, na Ravnah pa ga j c kljub odličnima nastopoma (945 in 907 kegljev) prehitel Cerkničan Terzič. Pomembno je, da je Bogdan prehitel največje konkurente za majico s slovenskim grbom. Drugi zagorski predstavnik Bojan Burja je na Ravnah podrl 880 in 912 kegljev in osvojil 11. mesto.
S. F.
Ocepek namesto Škrinjarja...
Na krmilu nogometašev kisovške Svobode GIP je prišlo do spremembe. Po porazu z vodilnim Studiom D na domačem igrišču s 3:0 je trener Alojz Škrinjar odstopil. Na Jesenicah, kjer so Kisovčani iztržili točko, je moštvo vodil Marjan Ocepek. Izvedeli smo, da bi mnogi na čelu ekipe radi videli Leopolda Rogliča, ki je z njo osvojil prvo mesto v ljubljanski in jo pripeljal v drugo ligo.
... Dolanc namesto Jekoša
Tudi pri rokometašicah TAP1 Zagorja je prišlo do spremembe. Ivo J e koš je odšel k Omnikom Rudarju, ekipo je prevzel trener kadetov Borut Dolanc, njega pa je nadomestil Milan Aničin. Edina zasavska ženska ekipa v športih z žogo to pomlad ni blestela. Imela je smolo, saj je nekaj tekem izgubila z majhno razliko. Še kako sc pozna odsotnost najboljše igralke Vesne Cukjali, ki je pred nekaj dnevi povila sina Tilna. Čestitamo.
Uspešni zagorski karateisti
Deset tekmovalcev karate kluba Proletarec iz Zagorja se je v Novi Gorici udeležilo turnirja v šemi kontaktu za pokal tega mesta. V konkurenci 60 tekmovalcev iz devetih klubov so Zagorjani osvojili dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Zmagala sta Boštjan Potočnik v kategoriji nad 74 kg in Jani Dariš v kategoriji do 74 kg, drugo mesto je v skupini do 63 kg osvojil Igor Kalšek, v isti kategoriji pa je bil Emir Abdič tretji. Zagorjani se sedaj zavzeto pripravljajo za nastop na prvem državnem prvenstvu, ki bo 16. maja v Ljubljani.
Rokometni vikend
Teden dni po končanem prvenstvu v slovenski super ligi za rokometaše bodo zasavski ljubitelji te atraktivne igre znova prišli na svoj račun. V soboto 9. in nedeljo 10. maja sc bodo v Trbovljah v četrtfinalu slovenskega pokalnega tekmovanja ob domačem Omnikom Rudarju pomerili še Pivovarna Laško, Velenje in Preddvor. Igralo se bo po sistemu "vsak z vsakim”.
S. F.
REZULTATI
NOGOMET
SNL: Oria - Nafta 0:0, LM Svoboda -Zagorje EE 0:0, Zagorje EE - Steklar 2:2 (Žlak, Pctrušič), Medvode - Oria 0:1 (Agatič)
2. SNL: Jesenice - Svoboda GIF 0:0, Svoboda GIF - Slavija SET 1:0 (Grčar) MNL-Celje: Hrastnik - Fapirničar Radeče 0:2(0:0), Brežice - Hrastnik 1:0 (0:0)
SNL mlad. Kovinar (Mb) - Oria 1:0, Oria -Rudar (V) 3:1 (Herman 2, Smajlovič)
MALI NOGOMET - TRIM LIGA
Liga Zagorje -13. kolo Inž. Šarbck - LMuhi 3:0, Rudnik - Pstuhi 9:0, Mladi orli - Čolniše 0:0, Mlinše - Mcrli 2:1, G. Pirnat - Antimon 5:3, Izlake - Zlatorogi Ultra 4:2. Vrstni red: Izlake 19, Mlinšc 17, Inž. Šarbck 15 ...
Liga Hrastnik - L kolo: Young Boys - Steklarna 6:1, Čeče - Bife Žagar 4:3, Kaj - KOP 3:2, Čvck - TKI 8:5; 2. kolo: KOP - Čvek 3:6, TKI - Young Boys 2:6, ŠD Čeče - Kaj 5:0, Bife Žagar - Steklarna 0:3
KARATE
Mednarodni turnir, Trbovlje: 1. Hrvaška, 2. Slovenija, 3. Madžarska (Sl. A -1 Ir. A 3:2, Sl.B
-	I lr.B 3:2, Slovenija -1 Irvaška 2:3,1Irvaška
-	Madžarska 4:1, Slovenija - Madžarska 3:2) B. Markošek 1 zmaga, 2 poraza.
PLAVANJE
Sprintersko l)P:
Pionirji: 50 hrbtno: 3. Ličar RRT, 50 delfin: 2. Ličar RRT 3. 4x50 mešano: 3. Rudis Rudar; Kadeti: 50 prsno: 2. Štrovs RRT; Mladinci: 50 kravl: 3. Koncilja RRT,50 hrbtno: 2. Štimcc RRT
ROKOMET
SUPERLIGA: Omnikoin - Preddvor 27:21 (Kosec 7, Selčan 6, Privšck 5, Vrbnjak in Mašič 3, Stojakovič 2, Senčar 1), Pivovarna Laško - Umnikom 22:17 (9:8) (Mašič 6, Kosec 4, Vrbnjak 3, Privšek in Medved 2) SRL: Emens l)ol : Krško 18:19 (8:13) (Bekavac 7, Moljk 4, Žagar in Vidmar 2, Kranjc, Oblak in Špajzcr po 1), Mokerc -Emens Dol 20:21 (12:11) (Moljk 7, Žagar, Bekavar in D. Plevnik 3, Vidmar in Špajzer 2, Kranjc 1)
SRL (ženske): Piran - Tapi Zagorje 14:12 (Kralj 4, Bolte in Bregar 3, Klopčič in Pišck 1), Tapi: Kranj 19:14 (Kralj 7, Bolte in Bregar 4, Poglajen 3, Pišck 1)
2. SRL (moški): Loka Jutir (N.M.) - Zaščita 27:32 (Žibrct in Kirn 7, Fabjan in R. Ule 5,
Lipovšek in Fajdiga 3, A. Ule 2), Zaščita -Sevnica 33:22 (15:12) (A. Ule 11, Fajdiga 7, R. Ule5,Žibret in Lipovšek 3, Šink in Fabjan 2).
Kadeti: Radeče - Dobova 28:13, Umnikom -Brežice 29:13, Presad - Zaščita 33:14, Dobova - Emens 19:25, Sevnica - Emens 17:27
KEGLJANJE
DP, Ravne: 1. Kirbiš (Konstr.) 3767,2. Ivačič (Gradis) 3755, 3. Terzič (Brest) 3700, 4. Hribar 3691, 11. Burja (oba Piramida Tamara) 3555.
STRELJANJE
Tekmovanje z vojaško puško - Pekel, Dol: B.Rižner 44, E.Draksler 42, V. Zupan 41, S. Kostanjšek 40, V. Vidmar 38
PIKADO
Pekel, Dol: A. Peršič 94, M. Močilar 93, I. Zupan 89, F. Filipovič 86, E. Puder 82
GORSKI TEK - najboljši Zasavci
Moški:Čarman	(Lit.),	Kirn
(IIr.),Drobne,Čebin (oba RT)Motoh (Lit.) Kotar (Bambus bar Tr.),Juvančič,Berčon (obe RT)
Športni cik cak
PK Rudis Rudar Trbovlje se jc okrepil z veterani. Na Sprinterskem prvenstvu sc je Franko Jesenšek dvakrat uvrstil med osem, Tomažu Jazbecu je medalja na 50 hrbtno ušla za 203 mm (milimetre), Alen Štimecin Sandi Vozelj pa bosta morala še malo potrenirati...
Do konca prvenstva v republiški rokometni ligi so le še tri kola. Na vrhu sc ekipe borijo za 2. mesto, na dnu pa proti izpadu. Mokerc in Izola sta že odpisana, tretjega mesta od konca pa sc otepajo Velika Nedelja, Kamnik in Emens Dol. Dolani so si z zadnjo zmago v Ljubljani z Mokcrccm povečali možnosti. Do konca gostijo Ormož in Radcčepapir in gostujejo pri Dobovi. Oh normalnem razpletu bi morale hiti štiri točke dovolj za obstanek.
8. odprto prvenstvo Hrastnika v kegljanju se zaključuje. V sklepnem delu bo sredi maja nastopilo 8 najboljših članov in članic. Naslova branita Sonja Tušek (Ipoz Rudar) in Dušan Ivačič (Gradis Ljubljana). Letošnjega prvenstva seje udeležilo blizu 120 tekmovalcev iz 14 klubov.
Na kvalifikacijskem nastopu štirih regijskih prvakov za popolnitev 2. kegljaške lige seje kegljačem Bratstva Hrastnik uspelo uvrstiti v ligo, čeprav so le za 8 kegljev zaostali za Šoštanjem.
Izpadla sta Dravograd in Lokomotiva Maribor. Čestitamo Bratstvu.
Na kadetskem turnirju v nogometu v Milanu je za Slovenijo igral tudi nogometaš Orie Rudarja Balagič.
Strelci so se udeležili DP s serijsko zračno puško. Pionirji SD A. Hohkraut so za krog zgrešili kolajno. Kot posameznica je bila najboljša Gordana Jurič (STT) -12., pred tem pa v finalu ŠŠD druga. Sašo Korbarje nastopil v slovenski reprezentanci v obračunu s Hrvaško. V konkurenci najboljših strelcev obeh držav je osvojil zelo dobro 7. mesto.
Na regijskem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani je Tina Zalez-ina (TKI Kcmičar) osvojila 6. mesto. Trboveljski pionir Iztok Deželak je v finalu ŠŠD v Novem mestu osvojil bron.
V Orehovici je bil prvi letošnji turnir biljarda v mednarodni osmici. Zmagal je Zvone Župancc pred Matejem Sešlarjem, Grego Gobovcem, Janezom Udovičem in Robijem Kučevičcm.
SK Zagorje je pripravil klubski dan na Soriški planini. Družabno srečanje so popestrili s tekmovanjem v VSL. Letos so se prvič pridružili tudi snowbor-derji.
Pripravili: Barbara Kus, Jože Premec, Sašo Fabjan in Karmen Murn
Promet
14.	aprila ob 15.38 uri je v Trbovljah voznik osebnega avtomobila Č.M. iz Trbovelj zbil otroka, ki je hodil v smeri vožnje.
15.	aprila ob 7.30 uri je voznik osebnega avtomobila S. K. iz Trbovelj v Trbovljah s VW zbil učenko osnovne šole in pobegnil. Kasneje sc je sam javil na Policijski postaji.
15. aprila ob 20. uri jcvTrbovl-jah voznik opla S.N. izsiljeval prednost , ko je zavijal na regionalno cesto. Trčil je z S.R.
15.	aprila ob 22.40 uri je S.L. z goltom zapeljal v leseno zgradbo TKI in jo poškodoval.
16.	aprila ob 7.25 uri je J.M. z oplom vozil proti Steklarni. Zavijal je na Grajsko cesto in izsilil prednost nasproti vozečemo vozniku A.O.. Škoda: 80 tisoč tolarjev.
21. aprila jena Cesti 1. maja pri TKI Hrastnik voznik avta J. A. iz Hrastnika prehiteva osebni avto in pri tem oplazil vozilo B. U. iz Celja.
Vse nesreče so minile brez hujših telesnih poškodb.
________________________________
Kradejo kot srake
V	noči na 17. april so ukradli obe prednje pnevmatike iz stoenke, ki je bila parkirana na parkirišču pri Emoni v Zagorju.
V	noči na 18. april je neznanec ukradil GD Hrastnik okrog 18 opažnih plošč. S tem je "zaslužil" okrog 45.000 tolarjev. Iščejo ga.
24. aprila je neznanec ukradel kolo z motorjem pred lokalom Martin v Trbovljah.
Nasilno se vseljujejo
V	Zasavju se pojavlja vse več nasilnih vselitev v stanovanja. Tako je bilo tudi 23. aprila. V stanovanjc na Trgu svobode seje nezakonito vselil Č.D. iz Trbovelj. Na Temeljno javno tožilstvo bodo podali kazensko ovadbo.
Padel je s silosa
23. aprila malo po 12. uri je s silosa pri železniški postaji padel K.D. iz Zagorja in sc hudo poškodoval. Delal je na višini in ni bil privezan. Prepeljali so ga v trboveljsko bolnišnico. Še en dokaz, več, da se je dobro držati navodil o varstvu pri delu. Še posebej pri delu na višini, kjer lahko zelo hitro pride do nesreč. Na napakah se res učimo. Vendar so nesreče, kjer so udeleženci ljudje, veliko predrage šole.
Mater je zvezal in pretepal
V družinah je vse več pretepov. Največkrat med zakonci, ki se ne razumejo. Ponavadi plamen sovraštva pretepači zalijejo še z alkoholom. Še posebej grozno pa je, kadar se otroci spravijo na starše. Tako je 15. aprila R.A. iz Trbovelj pretepel svojo mater in očeta. Še posebej grozovito se je spravil na mater. Zvezal jo je na stol in se spravil nanjo. Bilje pijan, policisti so ga pridržali do izstreznitve.
Mladoletnika pretepla Trboveljčana
Mladoletnika sta sc 16. aprila ob 22.45 uri pri trboveljskem delavskem domu spravila na Trboveljčana in ga tako pretepla, da je obležal na tleh. Ko je ležal, sta opravila po njem še malo potrebo. Človek ostane brez besed.
Zaklal ga je
V gostinskem lokalu Bistro I) na Cesti 1. maja je 16. aprila prišlo do poskusa umora. I.K. iz Hrastnika je z nožem zabodel v trebuh L.B. Z reševalnim avtom so ga hitro odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer ga zdravijo.
Do podobnega dogodka je prišlo 21. aprila ob 20.30 uri na Logu. J.G. je po prepiru zabodel V.R., ki ga je hotel napasti. Na srečo sta jih oba odnesla brez večjih poškodb.
AUFBIKS
V Zasavju bo v naslednjih dneh spet pestro. Bojimo se, da bomo morali v prihodnji številki razširiti rubriko. Pa tudi v preteklih dneh ni bilo čisto mirno. Res se niso streljali, pesti pa so prekrižali. To pa. Pazile na bližajočih se veselicah, da jih ne dobite po kumari.
Če pridejo skupaj Zagorjani in Trboveljčani mora bili pestro. Tako je bilo tudi 15. aprila pred polnočjo , ko so sc v zagorskem lokalu Hors zravsali Zagorjana M.Č. in B.Z. ter Trboveljčan J.K. Policaji sojih morali popisati.
Včasih je tudi dobrega preveč. Pa čeprav v Mesečini. 18. aprila zvečer sc je očitno ljubitelj goveje muzke naveličal nabijanja disco lanov in jih prijavil. Bilo je res preveč. Uradniki v modrem bodo prijavili odgovorne tudi, ker niso imeli urejenih papirjev.
Če je človek daleč od doma, ga daje nostalgija. Tudi S.M. iz BIH, ki je koristil usluge hotela v Hrastniku, je bil v slabem stanju. Očitno si je usluge hotela predstavljal po svoje in vračunal zraven še nadlegovanje receptorke. Drago ga je stalo.
J.D. je 15. aprila ob 17.50 uri na dvorišču v Črdencu na Dolu pokazal ljubezen do V.L. tako, da ga je pobožal z roko. Božanje je bilo tako močno, da se bo zagovarjal pri sodniku.
M.N. iz Trbovelj je prišel v Čeče po zabavo. Spravil sc je na D.Z., ga vabil k pretepu. Pri tem pa je v hišo vrgel prazno steklenico. Ko bi bila vsaj polna, bi Čeča ni morda še popustili, tako pa ...
A.P. si je postlal kar v bližini hrastniške policijske postaje. Še dobro, da so organi budni in so ga odpeljali v hrastniški zdravstveni. Kakšnih posebnih zdravil ni potreboval, saj pravijo, da imajo pijanci ponavadi srečo.
TRBOVLJE
TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE
TEL.: (0601) 21 - 358, 22- 056, fax.: (0601) 21 - 228 UKV 103,9 MHz STEREO
II
1
1,
CENIK EKONOMSKO-PROPAGANDNIH STORITEV
I
M
:jp;


OBČANI 1. ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 600,00
800,00 1.000,00 I
1.500.00	.
1.900.00	':w
2. KOMERCIALNI OGLASI	
tekst do 20 besed	600,00
vsaka nadaljna beseda	30,00
3. OBJAVE	
tekst do 20 besed	300,00
vsaka nadaljna beseda	15,00
4. ZAHVALE	
tekst do 40 besed	3.000,00
vsaka nadaljna beseda	70,00
5. OSMRTNICE	1.000,00

CENIK VELJA OD 1.4.1992 DALJE
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA. Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ah 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45 in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do" pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 224)56), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 m 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ah dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!


F11
/O ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Mladini nikoli ne zmanjka želja, toda kako jih uresničiti?
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje je za mlade pripravila posebno obliko namenskega varčevanja.
Varčevalec, ki se odloči za varčevanje za določen namen, sklene v banki pogodbo. S tem se obveže, da bo vsaj tri mesece zapored polagal na posebno mladinsko knjižico svoje prihranke. Najnižji znesek mesečnega pologa je tolarska protivrednosti 10
DEM.
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje pa namenja mladim, ki se bodo odločili za namensko varčevanje še eno prednost - možnost najetja kredita.
Odobreni znesek kredita nakaže banka na hranilno knjižico varčevalca - višina kredita je enaka višini privarčevanih sredstev in obresti.
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje - da bo pot do uresničitve želja vsaj nekoliko krajša.
LB - BANKA ZASAVJE d. d. TRBOVLJE
UREDNIŠTVO ZASAV CZ A, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek.....................
mesto....................... postna St..............
ulica....................... telefon................
datum....................... lastnoročni podpis. . . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
OBVESTILO
Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 1(1% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zagotovljeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zagotovljeni ceni v začetku polletja.