Petruška: Grob ob cesti. — Vojeslav Mole: Solnčna pesem.           53
Grob ob cesti.
J-Zaokrog ni žive duše — Kdo si, ki tu sladko snivaš, ki tako mirno počivaš pod plastjo cvetoče ruše?
Živel si, kako, pokojnik? Morda drug vojne krvave, morda romar cerkve prave, morda tat, morda razbojnik?
Zdaj vseeno. Pod zemljo si, tam so tebi vsi enaki, kmetje, popi, poštenjaki, tam nikdo več kron ne nosi.
A kdor gre po poti, v čislih grob ima tvoj zapuščeni: „Mir s teboj, tu položeni, z Bogom spi!" tako si misli.
Petruška.
Solnčna pesem.
,Ko v prah prestoli zadnji padejo strohneli in plamen svobode zaplapola v polnoč, do večnih zvezd zahrepenijo spevi smeli in zarji pojdemo naproti vriskajoč.
In vstane iz gora vrhov ponosna, zlata
in vžge se solnce, naš edmi, zadnji car —
in stopajoč v bodočnosti blesteča vrata
žrtvujemo pojoč se solncu na oltar.
Vojeslav Mole.