Katolišk cerkven Ust.
Tečni T MM M.	I' Ljubljani 23. reficiya serpana 1855.	M A s! 9 i.
„Salte MMeginaw.
Cešena bodi. o kraljica, Nebes in zemlje Ti Gospa, Mogočna, vsmiljena Devica.
Vsa čista in brez madeža! Marija! k Tebi vboge reve,
Mi zapušeni, vpijemo. Objokani otroci Kve
V dolini solz zdihojemo. *)
Cesena bod' presveta Mati.
0 Mati Božje milosti! Tako Te smemo imenvati, Ker porodnica Božja si.
Cesena — naše bod' življenje!
Življenje počastimo Te, Castito Tebi to češenje Ko mater' Jezusovi gre.
Cešena hodi brez števila
Velikrat naša Ti sladkost! Cešena pomočnica mila
In upanje v naši slabost'!
Oči prijazne v nas oberni.
O Sladka in Dobrotljiva! Prihodnje z I e ge nam od ve m i,
Po smert' pokaž' nam Jezusa!
Iz Moravč.
Oil polerliga in sHesaniga serea•
4.
Premišljevanje velike rev šine, ki jo greh v duši naredi.
Oh ko bi moji grehi vender ne bili tako veliki, de bi jih vender ne bilo toliko število, in Sodnik ne bil tako natančen, tako ojster, ne tako nezmerno razžaljen, tako k jezi dražen, ko bi ne bilo obsojenje nepreklicljivo, jeca ne vekomaj zaklenjena! ne martre brez vsiga odjenjanja, brez polajšanja; trinogi ne tako grozovitni, tako neu-trudljivi, tako nepreprosljivi! Kako bi dolžnik ne bil od strahu ves zmoten, od svoje vesti osramo-ten, od svojih misel ne grajan, ko uiti ne more! Glej v kakšni nevarnosti se vedno znajdem, le de se jc vedno ne spomnim; pa zato sim še bolj reven, de je kedaj pozabiti zamorem. Zakaj vedno vidi Bog mene in moje grehe, vedno se mi pravična obsoja naznanuje, vedno stoji pekel odpert in kazen perpravljena, vedno so nevidni zalezovavci pripravljeni, mojo dušo kje potegniti. Taka je z menoj, ako bedim, ako spim, ako se smejam, ako se veselim, ako se napihujem, ako opravljam, ako se
*) -Marija k Tebi itd.-, odmenjeno za skupnost ali kor. se ponavlja pri vsakim odstavku.
jezim, ako žalujem, ako se, nesrečin jaz, mesenimu veselju vdam; ob kratkim, taka je z menoj, naj si bom, kadar in kjer .si hočem. Pa nesrečin sim, kjer sim in kjer nisim, ker ne vem. kje sim varin.
O me revo! kaj čem početi? Oh, kako dolgo je že moj duh potert, moje serce pusto, moja duša neobčutna! kaj je, ki me je tako omotalo, ki mojo glavo tako vklanja? Moja duša hoče, hoče svoj obraz k Tebi, o Gospod! povzdigniti, ali peza, ki na nji leži, jo tlači ko težek svinec na tla. Iše se rešiti; pa železne verige jo deržijo vklenjeno. Iše zbežati, pa železna ječa jo zaperto derži. Zeli k Tebi se ozreti, ali gosta tema jo obdaja. Od kod, o moj Bog! ta peza, te zveze, ta ječa, ta tema? Bi bili kje moji grehi kalj? Oh, ravno ti so, de bi tako ne! Živinske strasti so mi okus duhovskih reči odvzele: zijanje po posvetnih rečeK mi je dušni pogled od nebeških reči odvadilo; ljubezen do čas-niga je veselje do večniga v meni pokončala, navada grešiti, je počutek tega v meni zadušila, k»r je v resnici dobro. Oddaljen, izklenjen, odvernjen od teh zakladov, sim od hudiga vnet, vjet, vklenjen. Od tod moja peza, moje zveze, moja ječa, moja tema. Gorje mi, dan jeze je blizo! Pride ne-previdama, hitro. Morebiti še danes!
O moji grehi! ki ste moji duši toliko sladek kozarec ponujali, ki ste mojimu sercu se toliko sladko prilizovali; kako ste mogli toliko žalostne nasledke imeti? Zakaj ste mi to skrivali? Zakaj ste me golufali? Pa ne; ne vi, jaz sam sim se go-lufal, ker sim vam verjel; ne vi, jaz sam sini se oslepil, ker sim vas sprejel. Oh, zakaj sim vam upal, zakaj vam verjel! Pa ni bilo ravno upanje, verovanje, temuč strahovita, videča slepota je bila, s ktero sim se vam vdal; vidil sim, ker sim vas poznal, in vedil, kakšen zleg iz vas izhaja; slep sim bil, ker se vas nisim ogibal. O greli, grozno ime, zleg ves ostudin, hujši ko vsak drug zleg! Slepec ne vidi jame, v ktero pade; neumen meni, de mora storiti, kar dela: prostovoljni grešnik se verže z odpertimi očmi in s premislikam v brezen. Smert, in vsaka druga martra jc boleča, pa sama na sebi ne studljiva, ker so namenjene; pa greh ima ostudljivost v sebi, in za nasledek večno nesrečo. Bilo bi tedaj boljši, si večno martro z voliti , ki sama na sebi nobeniga studljiviga znamnja nima, ko pa greh, ki z večno martro večno stud-Ijivost sklepa. In res, o nesrečni človek! se je edine študijivosti greha bolj bati, ko narveči martre, bodi si še take. Zakaj z grcliam si se s sramotno zverženostjo natl svojiga Stvarnika povzdignil, kar je čez vse krivično: ko se pa kaznovanje greha preterpi, se pa stvar svojimu Stvarniku v nar
bolj primerjenim redu podveržc, kar se popolnama spodobi. Kaj je, o človek! iz tvoje žlahtne natore, kaj iz tvoje pameti postalo? Znano ti je bilo, de „kdor greh dela, je suženj greha" (Jan. 8, 34.), in ti si ga delal! Nezapopadljjiva neumnost, z zavednostjo grešiti! Znano ti je bilo, „de s^sapa, ki tje leti, in se ne po verne nazaj" (Psalm 77, 39.), ti si se v neizmerno globino greha vergel.
Kg teti prave keršanske zene —
za nadlozne in zlasti gospodinje.
(Naznanil A. B. v „avt»trijaa*kim ljudskim Prijatlu* tekočima leta.) (konec.)
Kazun tega praznika je pa še en dan v letu hil, o kterim je enako veselje vzivala, namreč dan njeniga sv. velikonočniga obhajila. Kakorkoli prosta in nepremožna je ta žena bila, je bila vender čislana v vsim kraji, in mnogo veljavnih oseb je malokdaj memo njene hišice šlo, de bi se ne bili s prijazno besedo nekoliko z njo pomenili. To je včasih nevošl jivost iti jezo v njenih sosedah obudilo, ker jim desiravno boljši oblečenim in obilniši omikanim ta čast ni došla. Tako sim družino pravnika veliciga vojvoda vsak dan pri nji vidil; in kar koli je ta**družina v dar prejela, je gotovo tudi stari krojačiei kaj podelila. Zato je ženi tudi vožnja na ponudbo bila, kolikorkrat bi bila liotla; še silili so jo, de naj bi se po dani ponudbi kam popeljala, ona pa se je pohlevno in hvaležno temu odrekla. Le zato, de jc svojo velikonočno dolžnost v cerkvi opravila, je za voz in konja poprosila; potem pa se je zgodaj v cerkev peljala; de bi drugih v pohožnosti ne motila, se je dala na stol v nekim voglu pred altarjcm nesli, kjer sc je brez ptuje pripomoči spovedati in sv. obhajilo prejeti zamogla, je nato pri vsih svetili mašah ostala, de so se vsi ljudje razšli, zato de tudi šum pri njeni odnašbi ui nikogar v molitvi begal. Potem ko je doma še nektere zahvalne molitve opravila, je ta dan v prednje liste svojih molitevnih bukev zapisala, kamor je svoje naj srečniši dneve zaznamnjevala.
Naša hrana jc bila domača, pa obilna; nehli-njeno sc je veselila, ko je vidila, de se nam dobro prileze. Kdor je tačas k nam prišel, se je lahko prepričal, de ni zavoljo dobička učencov pri sebi imela, temuč le po gnavi svojiga serca, de bi mlade ljudi na pravo pot zavernila in v dobrim ohranila. Ko nas je stara dekla poklicala: „ad prai^lium vrnite!" (pojdite jest), smo k mizi pristopili, ter z molitvijo pričeii in končali. Z veliko previdnostjo nam je tudi za igranje primerjen čas odločila, in je rada imela, ako smo se pred njenim oknam razveselovali; pa tudi to željo si je potem odrekla, ko je eden zmed gospodov učenikov igranje na terzišu za nepristojno naznanil. Po večerni molitvi, pri kteri smo o poslu tudi sv. rožnikranc molili, se nam je ukazalo spat iti; in ako smo se potlej včasih na posteljah biti jeli in s temi o nepravim času skusenimi telesnimi vajami hrup napravili, je mogla stara dekla še enkrat iz postelje vstati, na naše duri poterkati in nas k spanju opominjati, kar je po navadi s temi besedami storila: „()uiescite, dormile, pueri!*4 (pri miru bodite, spite, fantje!)
Prava pobožnost se pa ne kaže le v verni molitvi, ampak zlasti v ljubezni. Tudi pri naši stari gospodinji tega sadu vere manjkalo ni. S svojo
staro deklo je tako lepo ravnala, de bi se v pervi keršanski občini v Jeruzalemu ne bilo drugači ravnati moglo, od ktere se bere, de so bili vsi eniga serca in ene misli. Tukej se je vidila prava razmera med gospodinjo in deklo, kakor sveta Cerkev svojim otrokam zapoveduje. Kakoršna je pa proti stari Anki bila, takošna je bila tudi prati drugim: ljubeznjiva sosednja, sočutna prijatlica, keršanska botra in teta, ki je vse svoje dolžnosti vestno spolnovala. In kako je do ubogih svoje blago seree razodevala! Kdor revšino ljudi ob Rudnim gor-ji pozna, zamore presoditi, koliko beračev se je vsak dan pred njenimi durmi glasilo. Odgnala nikogar ni, dnarja pa ni dajala, ampak le kruha. Starim in bolnim ljudem je pa memo tega še druziga jedila podelila, kar je od kosila ali večerje ostajalo, večkrat smo vidili, ko je stara Anka vnovič zanetila (zakurila), de je kterimu takimu siromaku gorke juhe ali soka pripravila. Sodbo, ali je ta ali uni milovšnje vreden, je Bogu prepustila. Na veliki četertik je edino gostovanje v letu napravila. Na ta dan je bilo vselej šest ali osem revnih osebenkov (gostačev) povabljenih, obilno pogostovanili in obdarovanih, kterim ste obedve stare mamici stregle in jih ua duši in na telesu okrepčane spustili.
Kakor je v tem blagim delu Zveličarja našiga posnemala, tako tudi v drugim, bila je bolnikam posebno dobra, in jim je pomagala, kolikor je bilo mogoče. —
llolgo že je bilo, kar sim bil Zlindrovnik zapustil, in mašuiško službo nastopil. Nato sim jo obiskal. Kolikšno je bilo njeno veselje, ko me ie spet vidila! Kakor mati me je jokaje sprejela. Ko bi bil kol vojskovodja ali pa minister, s častnimi svetinjami ozaljšan, pred njo stopil, bi nikakor ne bila tolikiga veselja občutila, kakor pa ko sini v prosti duhovski obleki prišel. rZdaj rada umerjeni, je rekla, saj vidim, dc me je Gospod oblagodaril. Vi ste bili eden mojih poslednjih učencov; vsi so srečni, veliko jih je mašnikov, veliko vradnikov, nekaj tudi umetnikov; zdaj sim si še bolj svesta tudi Vaše sreče in Vašiga spomina pri sv. maši-*. Nato mi je skazovala spominike od njenih nekdanjih odgojeneov, mi je pripovedovala od mnogih, ki so jo iz hvaležnosti obiskovali, in prepričal sim se, de je resnico govorila. Potem me je prosila, naj ji njeno poslednjo voljo ali oporoko (testament) spišem, ker se ji je smert že blizo zdela. Z veseljem sim ji storil to delo ljubezni, in v solzah od nje se ločil.
Posilimal sim jo petkrat obiskal, in jo vselej po navadi pri oknu sedeti našel — s prijaznim obličjem in mirnim sercam, kakor poprej; kakor veselo je bilo sprejetje, tako britek je bil odhod. Jeseni 1851. leta sim spet v Zlindrovnik prišel in proti njeni hišici jo mahal. Nikogar več pri oknu ni bilo. Dozdevalo se mi je, kaj se je zgodilo, in v resnici sim našel staro deklo za dedinjo (jerbinjo) hišice, ktero so ji pa nekteri nepravični sorodniki ranjce s pravdo vzeti hotli. Pravila mi je, kako jc bilo poslednji čas njeni gospodinji, in v kakšnim žalostnim, negotovim stanji se sama zdaj znajde: jez pa sim jo tolažil in ji obljubil, v kaki potrebi je ne zapustiti. Pozneji pa ji ni bilo treba, moje ponudbe poprijemati se, ker neki pravosodnik jo je iz zaderge otel in ji obvaroval dobrozasluženo posestvo. Na grobu ranjce žene, kjer sva nekoliko molila, sva se ločila in se nič več potem vidila nisva. Gotovo je Bog tudi njo — staro Anko —
že k sebi poklical, in obedve duši v nebesih spet združil. Naj počivate v miru!
Letošnje popotvanje na Helo reko.
Na Zgodnji danici 27. sveč. — V šiluk-Ijanski pokrajini. — Kmal smo prišli iz lepih pogoj-zdin v kraj školjkarskiga obrežja.: Tudi tukaj se najde še lepih mimoz, ki so pa boij posamezne in delj od brega. Reka je zlo plitva in o majhni vodi ladija večkrat v pesku obteči. Letaš pa je reka nenavadno velika in Stella matutina zamore brez zaderžka dalje jadriti. Dolini ob bregovih ste brez prebivavcov; s tem krajem se prav za prav Zamorsko od Berberinskiga in Arabskiga loči. Le samo s svojimi čedami prehajajoči Arabci kterikrat do tod pridejo, tudi narodi Dinka včasi svoje čede do doli pripasejo. Šilukljanje prihajajo na svojih dolgih čelnih zavoljo lova, zlasti na povodnje konje, kterih meso na solncu sušijo, in ga seboj domu vzamejo ter se lepo z njim gostujejo. Celo v obgojzdje doli pridejo in ravno tam smo vidili, kako so povodnji-ga konja obdelovali in njegovo meso na solnce sušit obešali. Poprejšnje čase so Šilukljanje celo do Hartuma prihajali, ropali in grabili. Egipčanska vlada pa je roparske prihode ustavila. V teh krajih školjkarskih brežin smo vidili perve slone. Pa-sasti ris ali tiger tukej marsikterikrat na drevesih preži na svoj rop, nezmerna truma tičev oživljuje brezljudne bregove, bolj pogosto renči čamrasti povodnji konj, leno se solnči krokodil ob pešenim bregu in velikrat je viditi beliga tiča, ki na njegovim herbtu košato stoji. Kjer je pa toliko zverjadi, se starašina lev ne sme pogrešati, ki svoje nočno čuvanje po svoji šegi na znanje daje. Zoper vso divjašino smo varni na ladii Zgodnji danici; nasproti pa nam Gospod Bog pošilja druzih živalic, komarjev namreč. Imajo tenek rivček in nam delajo neprijetno godbo na ušesa. Ti poredni merkeji so posebno po mlakužah v obilnim številu, in take so pogosto na dolgo raztegnjene. Rečina voda tiho, tiho teče in ^ela pogosto otoke, kteri pa večkrat podstave ali dna nimajo. Na tacih mestih rase nad moža velika mlakužna trava, ktera je ob enim sta-novališe brezštevilnih merčesov. Ako je noč brez vetra in ostane ladija blizo taciga kraja, je gotovo tacih komarjev na trope v ladii.
22. sveč. smo dosegli perve naselstva Šiluklja-nov. Vročina nam j e razodevala, nekaj de smo že precej v poletji, nekaj pa de smo že dosti delj proti jugu Od Hartuma smo okoli 5 stopinj (gradov) deleč. Per-vo šiluško naselstvo je pod 10'/4 širjavino stopinjo. So pa šilukljanje ob desnim bregu. Njih stanovanja so v vasi združene, ktere so le malo narazen in brez preterganja skoz 2l/,2 stopinj raztegnjene. Hiše so prijetno zdelane, tolike, liolikoršni so večji šotorji, vse okrogle, ilnate, streha pa čedno iz slame spletena. Vhod je navadno majhna, okrogla luknja, in k nji derži nekaka zvita pot z bičjem in slamo ograjena. Tudi malo dvoriše je tako obdano. Sicer pa so hiše precej na tesnim med seboj in v velikim številu. Te okrogle hišice v naselstva združene so podobne stanišu ali logarju iz zgolj šotorjev. Šilukljanje, mejači pravih zamur-cov, prebivajo po teh krajih ob reki. Pečajo se s kmetijo in živino. Je jih do pet milionov. Vlada jih glavar ali kralj. Ima pa po razločnih krajih svoje šejihe ali starašine. Šiluki so bojarski in precej divji. Pogosto se z druzimi narodi in tudi med seboj vojskujejo. Šilukljan je čverst, pogosto
do šest čevljev visok. Od glave do nog je ves čern kakor ogel, nekteri skleni biseri krog vratu so mu lišp, in močna sulica njegov neločljivi tovarš in njegovo veselje. Čudno je verdevanje glave. Dečki nosijo peresa v lase zapletene. Odrašeni, ki več las imajo, jih spletajo na temenu v nekak okrogel greben, narede s salam, de jim kodrasti lasje čversto stoje in korakajo v taki opravi prav po kraljevo.
Pravila,
po kterih je zveličani Peter Klavč v svojim novieiatu sklenil živeti in umreti.
1. „Boga v vsih rečeh iskati in si prizadevati, ga v vsih rečeh najti. 2. Vse v veči Božjo čast storiti. 3. Vse svoje moči v to obračati, se tako popolnarna pokoršine navaditi, de bi bil zmožin in pripravljen, ne le svoje volje, ampak tudi korenino volje, sodbo (misel) v vsih rečeh svojim višjim podvreči, kakor Jezusu Kristusu samimu. 4. Nič ne iskati na tem svetu, kakor le kar je Jezus Kristus sam iskal, to je: duše reševati, delati, terpeti in za njih zveličanje iz ljubezni do Jezusa Kristusa umreti*4. Te pravila se še v njegovih rokopisih najdejo. —
Ogled po Slovenskim.
iz Ljubljane. Preteklo saboto, v god rojstva Njih veličanstva presvitlijga cesarja Franca Jožefa. so naš prečastiti gospod knez in škof zjutrej ob desetih v Senklavški cerkvi vpričo deželske in vojaške gosposke in obilniga veruiga ljudstva slovesno sveto mašo imeli, de bi nain Bog verliga vladarja še dol«:o dolgo ohran.l.
~ Goriškima gimnazija naznanila nam razkazujejo, de je bilo ondi ob koncu le'ašiiii;a leta 251I učeneov, med njimi 136 Slovenca v, S"> Furlanov, 17 Lahov, 12 Nemcov. Med izverstniki jih je 42. s pervim redam 138, z drugim 2(1, s tretjim pa 24. Slo-veušino so učili prečastiti gospodje: M. Pire. M. Itlad-nik in A. Marušič; učilo se je pa slovenšiue 52 učeneov. Zavezani so bili k nji vsi Slovenci, kakor k itali-janšiui vsi Furlani. Med šolskimi nalogami skoz leto, ki so tudi naznanjene, najdemo marsiktere nravniga obsega; v kroniki pa tudi častitljivi prihod in vmestenje Nj. milosti prečastitljiviga kneza in viksira škofa, 18. in 24. rožnika, in več druzih mičnih reči.
iz Gorenskiga, sv. Lorenca dan. Pičlo uro nad Železniki gre cesta, ki pelje proti Zalimlogu in Sorici skoz neko ožino, ki se imenuje „pri pokritim mostu". Dolina je ravno tu tafeo stisnjena iu ozka, de le prostor jc za tečaj bistre Sore in pa za cesto, tik katere sterme skale proti nebu kipe. Neka sveta tihata tu vlada, in nar več se čuje le pesmica kakiga ptička in tiho šumenje Sore. Unkraj pokritiga mosta derži stezica na desno, naravnost v hrib, ravno tako tudi druga precej tam, ko se cesta okoli roba prot Zalimlogu zavije. Ako še malo naprej gremo in se ozremo kviško, se nam nad robam gori posveti mala kapelica Matere Božje v Suši, ktera spada pod Zaliloško faro. — Ljudsko sporočilo pripoveduje , de je tu gor priprnst kmetič o kopanji laza izkopal podobo Marije, in vsled tega de se je sozidala kapelica v njeno čast in počeševanje. Še dan današnji pričuje o ti pripovedki tudi podoba na zunanji steni kapelice, čeravno že precej okrušena in od dežja izplak-njena. — Koliko je sploh resničuiga. ne bom tukej pre-tehtoval, toliko pa zamorem z gotovostjo reči, de ne le prebivavci vse Selške doline, ampak tudi bolj oddaljeni sosedje so že od nekdaj z neko posebno zaupljivostjo do te cerkvice romali, in vsako leto pridejo sem čez stermi
Bleraš Leskovški farani iu iz Goriška nadskofije Nova ca ni a svojimi duhovnimi pastirji v dan obiskanja Marije Device, lo je, 2. mal. serpana, in potem ko so tii navadno več sv. maš bere, greda a procesijo proti Zalimloca. kjer je velika av. maša, vae to v namen, de bi jih Bog obvaroval na prošnjo Marije vsih nesreč in nevarnost, posebno toče. — Sploh pak razun zim-skiga časa skoraj gotovo ne mine teden, posebno o so-praznikih, ds bi se, posebno iz Železnikov, kakor tudi iz Selc, Zalilo »a in Sorice ne brala tu ktera sv. maša v kterikoli si bodi namen. — Večkrat sim že mislil kaj od te kapelice povedati, prpravim se toraj koj danea, ker se mi ravno prilika ponudi, kaj o nji govoriti. —
ker kolera, ta strašna šiba Božja vedno bolj po Kranjskim svoje smertonoune krila razpenja, in so se posebno žalostni glasi od Kamnogorice sem čez hrib k nam razlegali, smo imeli v Železnikih ves teden do danes vsako jutro sv. mašo z blagoslovam v farni cerkvi in drugo v poddružnici sv. Frančiška v ta namen, de bi dobrotljivi B »g se utolažil v svoji jezi, iu ako tudi nam s to šibo žuga, v svoji veliki milosti prizanesel. Ginljivo je bilo viditi. kako so delavci, berž ko je zvon zapel, kladva z rok položili in hiteli proti cerkvi. Danes pak so romali po doma končani sv. maši k drugi v Sušo. in od tod k tretji na Zalilog, de bi nam namreč Marija sprosila dušno in telesno zdravje. Pri vhodu na Zaliloško polje so ljudje, kterih je bilo vkljub slabiga vremena mnogo tudi od drugih fara, vstopili se v pro-eesijni red iu peli litanije Matere Božje proti cerkvi, kjer so potem domači gosp. fajmošter sv. mašo in litanije imeli. — \a sv. Hoka dan bo v ravno ta namen ludi sveta maša v Selški poddružnici sv. Križa, v kteri se tudi podoba sv. Roka znajde, iu potem še tudi sv. maša z blagotdovam dooia. —
Upanje imamo, ker se zlo povsod toliko goreče molitve v ntbo pošilia, de bo Bog rešil nas in vse ta-jiste. kterim morebiti še žuga, ali jih že tepe, kmalo te žalostne šibe, ter nam podelil zopet zdravih in veselih časov. — Zgoiii se! Z Bogam! J. Levienik.
Razgieti po keršanskim sretu.
Laško. Z nagovoram 26. p. in. v skrivnim zboru sv. Oče Pij IX. vse zaveržejo, kar se je na Sard iiskim v škodo sv. vere, Cerkve, veljave in pravic sv. Sedeža sklenilo. Verh tega so zapadli v veči izobčenje (excommunicatio inajor), kteri koli so se v subalpinskim kraljestvu prederznili v lo zadevajoče postave nasveto-vati, teiditi in poterditi, tudi vsi, ki jih pomagajo spol-liovati itd.
T urin. V Chamberv je eden sodnikov službo po-pu-til, ter ni hotel k razieraoju kapucinskiga in karme-liškiga »aim stana pripomoči. Ta zgled pa ni edini, povsod men le p»trebn h Hodnikov, »indikov in prič k temu zopercerkveiiimu delu primanjkuje.— 21. u. m. so kloštre sv. Boštjana, sv. I^naeija in Avguštinaric napadli. Ker svoji poplavi zvesti mnihi niso hotli odpreti, so spolnovavci postave poklicali zidarjev , kovačev in kam-iiolonicuv, so trata razbili in s silo v samostane udarili. \une so b le v kom kleče pri molitvi zbrane; nektere so omedlele. V samostanu sv. Ignacija je bilo ra\n«» 40uriio izpostavljeoje sv. Rešnjiga Telesa, torej je bila cerkev ravno s pobožnimi napolnjena, ko so se udarci m kladvi jeli razlegati, s kteiimi so klaunuro prebijali. Knako je bilo pri nun* h sv. Ane. Ljudstvo izpolnovavce le grozne postave liho spremlja in v svojih obrazih veliko nejevoljo razodeva.— Kdo je pa vse lo napravil? IM vn p<»M'rdfijie nobeden drug ne. kakor
greh; — judje so bili le orodje, greh je Kristusa križal. — Cesar Aleksander je po svojim poslancu v Rimu sv. Očetu naznanil, de želi, naj bi sv. Oče škofe za izpraznjene škofije na Poljskim nasvetovali, in papež so se neki po kardinalu Antonelli-tu cesarju za to pervo stopinjo cahvalili. —
Sent-Hipolitanski skof so ukazali v pastirskim listu vsakoletne dvojne pastirske pogovore (con-ferencije). Njih vodba jo okrajnim dekatiam zračena, kterim je skerbeti, de se veči del dekanaškiga duhov-stva k pogovoram snide. Pogovori se s cerkvenimi molitvami začenjajo in dokončavajo. —
V Jablunki je zares grozna sila; na trume izstradanih prihaja v samostan usmiljenih sester živeža prosit. Z nekterimi pomočki, ki so jih nune od drugod dobile, so bile v stanu, skoz nekaj časa saj enkrat na dan živeža dati takim, ki so se sicer le a travo živili; po tem pa tudi tega niso več premogle. Od ondot je bila nedavno tista prošnja v „Daniciu. —
Tudi Monastirski škof so v pastirskim listu svojimu duhovstvu pastirske pogovore napovedali; razun vsakoletnih dekaoaških pogovorov, kterih se samo fajmoštri in namestniki vdeležujejo, imajo v prihodnje po vsi škofii vsaki mesec ali saj vsaka dva mesca duhovni pogovori biti za vse duhovne. Njih posebne vravnave imajo marsikaj duhovnim vajam podobuiga v sebi. — V Budejoviški škofii je bilo v duhovnih pogovorih mesca svečana obravnavano vprašanje zavolj tako imenovaniga „divjiga lovstva", to je. lovstvo brez pravice k temu, in določeno, de je taki divji lovec vselej in ojstro k povračilu zavezan, kolikor mu je mogoče; ako je pa grešnik k temu nezmožin, mora škodo kako drugači popravljati, p. z molitevjo, z odvračevanjem škode pri posestvu tistiga, komur je sam škodo delal itd.
Dunaj. Visoko mioisterstvo je poojstrilo ukaz, ki rokodelcam prepoveduje leni pondeljik, ali tako imenovani sivi pondeljik obhajati (t. j. brez dela dopernašati).
Tudi na Dunaji je kolera hudo poprijela, zlasti v Videnskim predmestji, kjer jih je v 3 dneh 50 umerlo. Še hujši je v Galicii in drugod; v Levovu. ki ima 67 000 prebivavcov, jih je do 1. vel. serpana 1625 umerlo; samo 1. t. m. je bilo 132 merličev.
JIM tiarori*
Za afrikanski mision. Iz Šenčurja 2 gold. —
Grobni napis•
\a grob device.
Vll.nla še sim svet /e zapustila. Ile >>i tebe. človek! o tem učila: kak neeimerno je vse na sveti. Ile tud' ti boš mogel vmreti.
Pogovori z gg. tiopisorarei.
t;o>p. J. t". v O: Prejeli I gld: tU kraje, od več »e Vam bo za prihodnje prihranilo. — Gosp. V. I*, v (': 33 kraje, od več poslanih se \ am bo pri 3. zvezku v>ielo. — Gosp. B. B. v S. J : Vam bomo postregli. —
Premembe riuhorsine.
V Ljubljanski škofii. (l.-kerbovanje Mehovske loka-lije je zročeno gosp. Jožefu Orešnik-u. Sentjernejskimu kaplanu. — Gosp. Anton >lejač. kaplan pri Fari. so prestavljeni v Idrijo, in sosp. Jožef Boneel. Zilški kaplan, v Polhov Gra-dee; v Zilče pa pridejo za kaplana gosp. 8eba»t. O ebasek.— Gosp. Franc llomicelj. bogoslovee. je 21. vel. ».erpana v Za-gorji za kolero umeri. Naj v miru počiva!