\r
/4=
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i>

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki


&
The »first olovenic Daily in
the United States. Issued every' .day* except Sundays and Holidays.
4>
rZLEFOX PISARNE: 187» &EGTOA.
Entered as Second-Class Matte, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ muter the Act of Congress of March S, 1879.
TELETON PISARNE: 1879 BEOTOE
NO. 97. — ŠTEV. 97.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1907. — V ČETRTEK, 25. M AL. TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Taft ali Hughes. Bournejeva izjava.
PREDSEDNIKOVI NAČRTI ŠiJ NISO ZNANI. LE DOMNE-VANJA.
Taftova prva naloga je poraziti senatorja Forakeirja
PREDSEDNIŠKA KANDIDATURA.
-o———
VV i.su::igtoii, 24. aprila. Objavlje-nj- znanega Bournejevega pronun-ci imeni i dosedaj i:i našlo odiueva. Niti pn Isednik Roosevelt, niti njegov zasebni tajnik Loeb do sedaj s--uisla dejala, da je senator Bourne aarotnik proti predsedniku, kar velja tudi o senatorju Penrose ju iz Pemi-sylvaruje. Mogoče je, da v Belej liiši 11».' vedo, kako stališ-če naj zavzamejo napram tej zadevi. Ljudje, kteri so p; i akovali uovi odpor proti zopetnej nominaciji Roosevelta predsedniškim k uididatom, »o ?e toraj motili. Zopet drugi, ki so u.i»lili, da l»de predsednik nigovoril na Bournejovo izjavo gle«ie u jogove (Kooseveltove) kandidature, tudi niso prišli do svojih računov, dasi ravno >o pričakovali, da m.* in »d.- -edaj predsednik odkrito iz-ji v |»! t ■ i k.k.didatttiv vojiirga ta j -n k i Tatta. Kdor je toraj mislil, da b i 1 M'daj Tat'tovo mesto k »t admi-n.raeijski kandidat prevzel sedanji : ivvot^k: guverner Hughes, mora za
'i i / ' . vati boj proti senatorju 1	•! ■ ■ • v ii poli-
T.- . ■	:t sk >ro • '""i. ki hi
LJUB A VN A Ž&LOIGRA.
dveh miaisli ljudi ir. sn. aeke ne-
Ta ir S. Ross nameraval -o je včeraj zve or o?.«-niti z gospodično Edito Drue ill o Su i [»sell iz Oil City, toda tek <ii p poludneva ga je njegova biv-ha ljubica Miss Belle Stroup ustrelila, nakar j« tudi sebe na i~=ti način končala življenje.
Strmca, ktera je zvedela, da <e Rutm unuer .va poročiti, dos]>ela je «> pdulae semkaj ter je po telefonu p../valu K—; v urt 1 dr. fie. rge W. Mateja, ne da bi naznanila svoje ime. Ko je prUel zdravnik ob 1. uri v *voj urad, na.se 1 je tu trupli . beh. Ro^ j« lel na stolu, drže« obe roki v ž< i i i! hlač. 'ločini je dekle ležalo pi -'o nj< _ •vinu nogami.
mesto na stolu oataviti. Nanj je sire-Ijala trikrat in v-aka t:.-da je bila smrt ■ tao^ns.
Povišanje plače.
Dallas, Tez- 23. uprila. Po tri tedne trajajočem* strajku, so tukajšnji kamnoseki danes zopet pričeli z delom. Delodajalci so privolili v njihove zahteve in so jim povečali plačo za dnevnih 35 centov.
ffio si namenjea«^
—rsddta ter	v Ameriko rati,
niti ta Doiasnila m voine cene na: FRANK lUCSER. Qrecmrlcli SC. New Yerk, N. Y, ker tu bode* najpoiteneje in najbolje postreteo. Fr. SaVaer je priraani zastop-sik vseh	parobrodnih dru*»
Iz delavskih krogov. Ulični železničarji.
POVIŠANJE PLAČE ULIČNE ŽELEZNICE V PROVIDENCE,
V	RHODE ISLANDU.
Zahteve vslužbencev uličnih železnic v San Frr.nciscu.
UREDITEV DELA.
P' vlb-i 'o. R. T., 25. aprila. — F*i: ■ ti Island »'.>;upany. kbra je last-licn vso!: uličnih želcznie v državi. ,,iz:ia-r.ila .je svojim vsi-ižbencem, da ji»r. s pri •■Injo nedeljo poviša plačo z,-! 1') oj s}, t kov na podlagi desetur neira dnevnega dela.
Sm Franeisco. < al., 25. aprila. — Vslužbenci tukajšnjih ulični n železnic so (predložili United Railroads načrt nove »godbe, ktera določa: Plačo po $3 na dan pri osemurnem dnevnem delu, za delo preko teira časa popolno plačo; popolno pripo-zv mje unije in njenih agentov; vslu-Ix'iii i se zamorejo odsloviti le iz i»'btnib razlogov, inač se jta mora unija za <m1sIov1 jenega vslužbenea zavzeti.
-o-
Razstava v Jamestownu.
V	juliju bode gotova.
V	J1MESTOWNU SE RAV-
NATANČNO PO DRUŽI H RAZSTAVAH.
i1.ureunjeLov.
BLATO.
X " . Va.. 2-" r-; :"a. Več nego
• a c. v k .!ikcr pride v po" te v
tdposlanje vojnih ladij. pripravJJene-
Lroiova. < i'lo na razstavnemu : še dares čevelj globoko Poslopja, ktera ?o v arhitekto-1» irledu : ' l<"pa. so le po-<lo.!-?laun' in n i'.^oli bodo celi '. ; 1 d- ■ hod v njih razstavili P. -.sej okolici Nor-je shranjeno razstatuo blago ir. iisl za gi*t.lr.jo, toda pred v-> ■ r»rimarjkn'e d?!avoev.
Na dan otvoritve bn.lo dogotovlje-"tii; vladina ; < lopja. ■ a. v kforih bodo razne av-.: . s*;nv-i.V pokazati kaj - p. ponora prazna. Ak ■ i.ihro šlo. bnde razstava dogo-Jrr.a do 1.julija.
-o-
Ncrgcda na Michiganskem jezeru.
H mr Beach. Mich., 25. aprila-Ki'ii-ki ]>arnik Searchlight se je v :ni «i'ej noči za jod no z osmimi mor
■ i i jiotopil. Parnik je bil last tvrd-ke Brown <&' Sons iz tukajšnjega mesta.
Novi tajnik otoka Puerto Rico.
San Juan de Puerto Rico, 25. anr. W F. Willoughhy. sedanji blagajnik ■ •!".■: Puerto Rico, bode imenovan uajbr/.e tajnikom kolonije, ker po-b'-clanji tajnik Post gover-er kolonije.
Vd ra ostane tudi po smrti vdova.
3! f rd, C'ohii.. 24 nprila. Tnkaj-v:-;e i- e je danes moralo z:!o kočljivo vprašanje, o-: vdova tudi po svojej smrti :i i.p, in končno je izdalo raz-, da o-tane vdova, ako se ne
■	vedno in naravno tudi po
■	i:rii. vdova. Gospej Lonisi II ."i je n.ien pokojni soprog o-
vse svoje veliko premično in !. : mično premoženje, ktero naj o ane r.jena last le toliko časa, dokler se ona ne omoži, o/iroma dokler ostane vdova. Po smrti Heinejeve je pa nek njen dedič zahteval, da se nje-mn izroči zapuščina, in je svojo za-hfnvO podpiral s trditvijo, da je ime-'a testamentarna določba veljavo le toliko časa, dokler je bila vdova pri življenju, kajti kakor hitro je umrla, je prestala biti vdova. Sodnik je pa raz>odiI proti tožitelju, čel, da se pokojnica ni zopet omožila in teko ostane 'tndi po smrti vdova.
Južne republike.
Sklenitev miru.
OBRAVNAVE V AMAPALI SO KONEČNO DOSEGLE PO-VOLJNI USPEH.
Nova revolucija v Honduras v prid bivšega predsednika Bonilla.
BONILLA V MEHIKI.
Washington, 25. aprila. Državne-n:u odui ku ^e poroča, da so se mi-rovne obravnave v Amapali ugodno d n.kučaic in -'i", je s tem ski- njen njir. Mirovni kon.Lgarji so že cstavili Amap»alo. Topničarka Boston je od-i nia v C 'i ii io. od kjer pluje preko Acapuleo, M« xico, proti severu. Sal-vadorski zastopnik, senor Garcia odpotuje v Aeajutlo, Salvador.
Mobile,	25. aprila. Semkaj se
poroča, da se je v Honduras ponovno pričelo nstaško gibanje v prid bivše-pa predsednika Manuel Bonilla. To pihanje se je že razširilo do El Pi-miento in Chalome, kjer so ustaši razdejali železniški most. V Laguni (Puerto Cortez) je v trdnjavi toliko dinamita in bomb, da je mogoče vse me-lo pognati v zrak. Ob meji je vse pno iuatemalskih čet.
H n Antonio, Tex.. 25. aprila. Iz i ! /;;<.1 ,i'e»is. Mexico, -e hrz-^avlja : Bivši In r d n' -ki n;ini-teiski prrdsed-'k M- • 1 Bi ' lila d •'•-pel je semkaj p-, ko S lina Cruz. Tu bode Čakal • . t-*' :■, - Ur-rim p?-i<"7e nek rt'egov •; •: rn i-ir poti? i a v Belize in j
< '	< : 2 i. •" V j
lepublike '"'hi:e se vul-|
• . / u] 'ih ■■ a la-tjuji jo. Mesto ;
s :>;. ■ m in ob-1
-0-
MAF.VINOV ZGUBLJENI DEČEK
V Doverjn, Del., so prijeli nekega moža, ki "baje ~e o osodi zgi-nolega dečka.
D iver, Del.. 21. aprila. Deček, ktf rt -ga -u našli v di/avi New York \ j (11 ii ?' j i ;:eke zak*/i:-ke dvojice, ni bil j pravi. S, daj -o tukaj ar.-!ovali Frank I ■1. I5k • •! ja. n rt: ar j a pa mik a John j i'. \V i i-•••'.: a. k", ri se bode moral za- j u: v:;:-j.:ii radii u:i .va Štiriletnega | d -..a T	Mai vira. Detektiv,
L- : ••. N •'. J; . ya je namreč izra-...c, Ja je bil zginoli deček , i Li.dir.-i- umerjen, aH pa slučajno ubil j in Bu'ier irora \\ •.!,•;i p-.drohnošti. 1 •. d: '"'-ar so tndi zaprli. Jetnik •,..."':no tidi. da o dečku ničesar ne j \o jn ponavlja svoje prešnje trditve.
a je videl o i rok a isti dan, ko je zgi- j r,ol, sedeti na skednju za seno, med tem, ko je on z drugimi delavci prej-šnjega lastnika Marvinove farme selil pohištvo.
Imenovani detektiv je namreč zvedel od nekega druzegr delavca, da je istega dne, ko je deček ^ginol, nosil zajedno s sedanjim jetnikom iz skednja pšenico v vrečah na voz. Pri tem se mu je pa je dr. a vreea dozdevala mnogo pretežka. Ta vreča je po zatrdilu tega delavca potem med potom zcrinola. Iz tega je prav lahko izvajati. da je bilo v tej vreči truplo u-inorjeneea oziroma ubitega otroka in radi tccra so oblasti sklenile, Butlerja obtožiti ra.ii umora. Tukajšnji farmer j i so pa prepričani, da sedanji jetnik le malo ve o osodi nesrečnega dečka.
-o-
Pričetek dela v Goldfield, Nev.
Goldfield, Nev., 23. aprila. Včeraj s" je tukaj pričelo v vseh rudnikih zopet z delom in rudarji so sklenili z d.lodajalci pogodbo, s ktero so se odpovedali organizaciji Industrial Wor-k rs of America.
Velik škandalozni proces ▼ Belgradu.
V ta proces je zapletenih več poslancev. V pravdi se hoče dokazati ministerskenra predsedniku PašiČu. da je podkupil več kmetskih poslancev z lesom iz državnih gozdov.
Snežni vihar t MontanL
Missoula, Mont., 24. aprila. Po za-pndnej Montani divja izreden snežni vihar. V rezervaciji Flathead - Indijancev je že sest palcev snega.
Sumljiva katastrofa. Požig v Toulonu.
VELIKANSKI POŽAR V TOULON-SKEM ARZEN ALU SO ZANETILI INOZEMCI (NEMCI?)
Nekaj časa je bil arzenal v nevarnosti, iz zgori.
GAŠENJE.
Toub>: , Francija, 24. aprila. Sedanji j>< r v Inka jšnjej v.«j :< j !;iki je že še-ii. o kterem sc ue ve, kako č na- :•!. o kojem se p^. na [>« <ilaiii raznih < ■■k zov lahko sumi. da je žanru;: po -k; d<v/.eljnin in sovražnih uj. il; (X*. :n' ili). tSkoda, ki je na--tala pti p ilaru v arzenalu, je k sreči le materijelna.
Goreti je pričelo k malo po polu-noči v shrambi vrvi. Stražar je takoj alarmiral vso stražo in hipoma so hiteli vojaki in mornarji na lice mesta. Z gašenjem so hiteli, kar se je dalo, toda še hitrejše se je razširjal požar. V bližnjih poslopjih je bilo 200,000 funtov mateiijala za čiščenje strojev; velikanske količine košar za ladine uteže, jader, terpen-tina. olja itd., kar vse zelo rado gori. Plamen je kmalu preskočil arzenalski zid i n 30 bližnjih hiš s-> morali sia • lovu i ki le na pod i hlič-ni ostaviti. Gašenje se jt na.laiji yal : ves dan in -e le zvečer so zamo»:i požar ome-
'. Pri t :n jo bil '• :'• l 30 < - 1' i
Pet velikih posl.-pij j- } »pol::.>•.'.-.
,,.'■..i o*. -	i 7:1 JJO■:!!■?O■>
Kako ie nastal požar, že ni .na.io.n-
:nje v Franciji niso v rabi. Iz te-;., je sklepali, da so požar zanetili so-, ražni inozemei.
Delavski minister Viviani je do-■ -1 s,-ni'-'.'j iz Ni/7<\ da si oglt-du azvaline.
(tolas'i -o prej i i? a ne. da je Idi I-o-/ar zaneten in sedaj -e o 'era veda d. l j m no.le dokazi.
Pri j.i;š( njn se je zjutraj "pud la velika s.ena aekega skladišča, k.era j p. kopala 30 gasilcev, kteri v.-d tako raajeni, da s., jih morali odat-.i v bolni«'-.!. Tndi več stanovanjski!, i tis -e je vnelo in rel>.
T, kaj s razvaline # d- il^ 12 i,s.di, kicre - . pa še vse "i • dvl/lli na :
Sk.ida»si ga v več ndlijono-. :. u.: k<m Zgorelo je tudi poslopje* \ ka-1ti ai s t? je vršila prei-kava o kata-st; h okb-pnice Jene i.i \c--ina na uuo katastrofo nanašajočih se ;uk > mc-ntov je zgorelo. Duplikati so b.-'ie rešeni.
Vesti iz Rusije. Car in predsednik dume.
RAZGOVOR MED PREDSEDNIKOM DUME, GOLOVINOM, IN CARJEM.
O razpustu gosudarstvene* dume ni misliti.
KMET SKI NEMIRI.
Petrograd, 25. a]H-ila. Zaupniki pred-i dnika 'bim« . < »«>li»vi;.r, ntrej-i mnogo povedati • G.-Ic.\ i novem raz-g'(V.'Mi > carjcn; ; . avdijenee. \ cn.dar se je pa t<diko z\ctb.-lo, da j bil ta razgovor i<k: <-••. Car •• sv.;, mnenje odkrito juntda' in j«- dokazni. da je o dog :kih v parlamentu natančno informirau. Zadržanje Go-hi\ i na je le v toliko krit ikoval, da mu je očital pristramst, ker dovoli radikalcem prostej-e gibanje, nego konservativcem. Pri lem očitanju -e je car posebno skliceval na govore socialista Aleksinskega, ktere bi Go-lovin ne smel privoliti. Golovin je dejal, da je njegovo stališče nekoliko težavno, ker je on predsednik po večini radikalnega parlamenta.
Nadalje sta govorila tudi o raznih točkah vladinega programa, toda ni jed na beseda ni bila taka, iz ktere iii bilo sklepati, da bode duma zopet razpuščena in radi tega se je razburjenje mt 1 liberalci poh-ulo.
V	nekterih pokrajinah so se pri-pi illi kmei-ki neniiri.
r " U '>-c' pripetili kmetski, rit mi sli^ji onim na Rtimitctskem.
Teror isti so umorili šefa tnkajšnih 'a- • ■•".. ker je k. -.i- p.«si»»]val « kanj i. •
S
MRTVAŠKI NAPIS NA KRUHU i
Radi t^ga se je Mrs. Bronsonova t
^	preselila.
—«>— »
'••''.'..•	. < -inr... >. ii.-«. \ •
>i-l • ■ a j Bi i: , - ir. d-.m-.v.
na- i ji- * i i-' sv! i jo rnae : >. Ni "_'uva ena Isain Ha je namreč f;d- a in vila doma listek z napisom: "Naž 1 :i'.t; V.deš pri :'• : . ,	1 jei . s:.;-
•ion;, dokler ne d<«bim nu'.ega s.ano-\~anja.''
V	svojo hišo se nami č ;.--»• vtč vi iii:i. ker se jej je pri. e ilo nekaj izvanrednega.
V	nedeljo je v starej peci pekla kruh. Ko je bilo to delo dokonča.: čitati je bilo na vsakem hlebeu napis: 4<Naj v miru počiva! Umrla dne 1. maja v 30. letu svoje dobe. Glory Hallelujah!" Bronsonova se je prestrašila in sedaj trdi, da je osoda določila, da mora umreti. Sosedje se zaman trudijo dokazati jej. da so tla peči izdelana iz starega nag; .• nn»ga kamenja, k. ' i «»na bolje" ve.
_0 . j
i
V malej ladiji na dolgo pot.
)
Sau Francisco, Ca!.. 25. aprila. J. j London je odplu! od »u m al t? j, jed-f .a >5 čevljev dolgi ;:'.• i .- okrog j -•.';•'a. Z .-jln: po= ,r. ' ' kapllan IV.ms. jap . ' ' .-Inga iti je-1 len mo: .lar. Najprcje plujejo v Ho-no'nlu. Ladjica iu:a tudi motor, tako da bode tudi v slučaja, da ni vetra, lahko plula. London mi- i, da bode za pot okrog sveta potreboval dve leti. —
$500,000 škode.
V	Port Blakeley v državi Washington je zgorela velika parna žaga Port Blakeley Mill Co. Škoda znaša 1500,000.
ROJAKE V PENKSYLVA2UJI
obišče te dni zastopnik saiega Usta, Mr. Janko PleSko, glede naročnine na list In dragih zadev. Rojakom ga naj-topleje priporočamo.
Uprmiitvo "Glasa Kinds".
Iz Avstro-Ogrške. Nagodbene razprave.
ŽELEZNIŠKI MINISTER DERŽA-TA JE GOVORIL O NAGODBI.
Soorazum z Ogrsko v prid Avstrije je ner >goc.
AMNESTIJA.
Dunaj. 25. apila. Av-t.ij-ki ui-fi-re-r Der> ita je ravnokar v Gr;. b u :.;» Štajerskem ^ • vil v. : 1 i u
kterem j" izjavil, da .-i je avsi.:!.; ska vlada pri najdbe ;i;h ra/p.-ai z Ogrsko do-edaj h-Iim "hranila bodne roke in da tega siališea ne b--ost a vila. Sporazum z O;_sko pr i i koristim Avstrij«i je netr >ioe.
Der/.ata je povdarjal, da ima le raka nagodba z Cfgisko kako vrednost, ktera jamči trajno varstvo go spodarskim koristim.
Dunaj, 25. aprila. Zupan in i£kr ščatrski socialist" dr. Lueger. ki se zdravi vsled alkoholizma v Lovrani v Istri, se vrne te dni na Dunaj, da se udeleži volilnega gibanja. ''Krščanski socialisti" so razdvojeni in zamorejo biti pri volitvah poraženi.
Dne 8. junija l>ode 40 let, kar so Fran Josipa "kronali" za ogrskeua kralja in tem povodom je v Cigani,i pričakovati amnestije vsem onim. kateri bi morali biti vojaki, ki se pa ■p .de v inozemstvu.
Fia .i J -ip pride v maju v Budim-]»esi. . kje - se ' do tem po\ iom v;
Samomor v navzočnosti gostov.
Frank Walker je včenij zvečer izvr-o ■• "u. s :•■" -da ie nov-il več 'o
. . . ... ,,!- P ' ' t * - .
količino stri!:!:*! i v stanovanju biv-: •.'•■! so d o • k a 11 '■"rtsona.
Ko j.1 p« v •:' .p, je pri'el nr." ': v S'.bo. kjer je 1 ; več gostov in j' :n le naznanit, kaj je stori'. Ku..;' > za em je umrl.
Velikansko potomstvo.
M i am "kin. Pa . 24. aprila. Včeraj it- bližnje j l-.lahantongi umrl v sta-m-'i 02 "et -T. h:: Gehres. Pokojnik je >-<avli \.]..■»• . 11 otrok, 100 unukov In 70 praut u..- . .
/i ? ;.
'[ Jjji•
KRETANJE PAXNTKOT
DjEpeli t«'
Petoria 2li. apr. iz Hamburga z 2562 potniki.
Statendam 24. aprila iz Rotterdama
s 1900 potniki. Pannonia 24. aprila iz Reke z 2199 potniki.
Dospeti imajo;
Kegina iz Trsta. Zeeland iz Antwerpena. Gera iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Barbarossa iz Genove. Teiitonic iz Liverpoola. Deu4ehlan l iz Hamburga. Patricia iz Hamburga. Main iz Bremena. Ca'liomie iz Havre. G era iz Bremena. ilT-ii..pia iz <ila-go\va. LueaAia iz Live:*]«oola. La Lorrai ie is Havre. Californie iz Havre. Giulia iz Tr;fa. La Bret ague iz Havre. Celtie iz Liverpoola. Bulgaria iz Genove. Kr onland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kai-er Wilhelm der Gro&se iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplmli se:
Amerika 25. aprila v Hamburg. La Provence 25. aprila v Havre.
Razne novosti
i i inozemstva,
MAROKANSKI SULTAN AED UL AZIZ JE ODGOVORIL NA FRANCOSKE 2A-H T E V E .
Avstrijski nadvojvoda Leop. \voelf-ling neče hiti vegetarijanec.
RUSKO BRODOVJE ZA JAMESTOWN.
-o-
Tange 1% Ma. •:.<•. 2t. r.r.rila. XI:.ro-rranski srltr.n :•• i . v:u sen kaj priposlal odgoovr na francoske zahteve glede odškodnine za umor francoskega državljana dr. Mau.d.ampa. Odgovor je do?u.>. {.ida nejasu« pt-mo, ktero ne odg. \arja v<eui zahtevam Francije, \ kterem ]»a izraža sultan željo jx> posredovanju.
Geneve. Švica. 24. aprila. Avstrijski nadvojvoda Leopold T<.>rai:ski iti sedanji Leopol i Woelflirg. /< na vsak način ločiti od svoje žene. bivše natakarice Viljemine Adan.oviČ. \*čeraj so obadva pozvali k sodiše-u, da ju zopet pomirijo, toda oba sta odklonila živeti zopet kot žena in mož. Nadvojvoda izjavlja, da se je naveličal vegetarijanstva in druzih ek>«-. ntri«'- :•. svoje žene. Na dvoj vo-dii:.;a se je sedaj pridružila koloniji vegetarijaneev. kteri žive v jamah >koraj na i. X'ii jemina je sk išala tndi c. kr. n.-v 1 vojvodi' p vi d »iti :a to. da bi r.ag i 1 ' p • .. .d. ; i j, del sa-n: > SOial Ta : tr-m so on » < "e za-
i,, ■ • .
'<	•	f ' - '. v	O,
S!av;! ■ d	ko„.c: si ^ai^-snjene
k rr .1 v Jamestown. Lr-diie so bile ravnokar ra daljšem kmarenju in ako '.-d - treba j-reno\ ti, ne
ocp.'.'" v A .....s.o. \ -letju pride
v Likj'«o vv "je angleško brodovje.
P. i •, 2-L apr. Xa Rne de Louvre pri- ^ : " . . _a sp- pada med štrnjk--.j -1». i r.aii:k; rji m peki ter policijo. Pri tem je bilo n nogo štraj-karjev aretovanih. Štrajkarji so skušali jetnike oprostiti, na kar so prišli na 1'ee n:< -ta tudi vojaki, kteri so štrajkarje razgnali. Po deželi po-v-..di : i I p: ki. kt< i so na perji-; ; p: nrdl:tari/.inu. Vlada je skle-ui'.	1 ".'■-' a.-e«' kat najstrožje
M a 'i :<i. 25. aprila. Governer me-G-.. ' ; ':■ -ddii:	vanje, da
nemud •:, .. >{ -.re p- t '••■•:i koraki za ohi.m::rv i-i-adn A dir ■•■bra. kteri je v nevarnosti* (la se podre. Grad je star 660 I-11. Več poslopij je popravi-!a k r	i-:-.:. • \-r . - noleera
stoletja.
TRI DEKLETCA UBITA.
^ m
Vsled nevihte se je podrl dimnik in jih ubil.
Millsville. N. J.. 25. aprila. Včerajšnja nevihta je tukaj podrla velik dimnik elektrarne T. C. Wheaton Co.
Dimnik .j- ":■■> "v! st ■ ho in razvaline so p-k pa'p \ e delavcev. Iz vseh po-slopij -o prihiteli uslužbenci na pomoč -v.dim tovarišem. Med razvalinami so našli Leno Doughty, Lydijo Thurs'.f in Syivijo f»allairb"r mrtve.
-o--
Vsled nojev zakasneli parnik.
Hava: ... Cuba, 25. nprila. Parnik Allemania včeraj ni z a mogel pravočasno odpluti, ker so vsi mornarji iskali dvn zgubljena noja. Iz Nice v Franciji je dospelo 30 nojev za neko nojevo farmo v Marianao. Vsi noji so imeli zavezane oči, da bi ne ušli. Cu-banci so pa dvema nojema odvezali oči, in ta dva sta takoj ušla. Vsi mornarji so odšli potem na lov na noje, ktere so končno vjeli. Allemania je odplula v Vera Cruz, Mexico.
Požar v poslopju miru.
Portsmouth, N. H., 25. aprila. V poslopju št. 20 tukajšnje Navy Yard je v minolej noči nastal požar, kteri je napravil za $150.000 škode. V tem poslopju so, kakor znano, sklenili Rusi in Japonci mir. Kako je nastal požar, Se ni dognano.
125 ČEVLJEV DOLG KIT. Videli so ga potniki parnika Atlantic
Boston, Mass., 25. aprila. Kapitan in potniki semkaj došlega parnika Atlantic od United Trust Co. pripovedujejo, da so na poti iz Cube pluli kac-ih 10 milj vzporedno z velikim kitom. Velikansko žival so ugledali bli-zo Race Point. Ko se je parnik kitu približal, je slednji več milj daleč poleg parnika plaval. Za njim se je vsa voda penila. Končno se je potopil in ni hotel priti več na površje. Kapitan Xilscn trdi. da je bil kit 125 čevljev dolg.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za S1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma m nalragane vsote popolnoma Izplača je htm vinarja odbitka.
Nafte denarne poifljatve izplačuj* e. kr. poitai hranilni urad t U. Co IS. dneh.
Denarje nam podrti je aaJpriUt-aeje do |86.00 v gotovini v friporote-nesB aH reffctrovaMm lian, vetje
Older aH pa Kav York Bank Draft
FBAHK EAKffil 00. 10» Gmnrld Street, Kav Tark. «104 StGlafar Ave. Ift, OlnJW, O.
Odpiatt
Philadelphia 27. aprila v Southampton.
Etruria 27. aprila v Liverpool. Neckar 27. aprila v Genovo. Pretoria 27. aprila v Hamburg. Zeeland 27. aprila v Antwerp©*.

"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev v AraerikL
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK ER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
«a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
' pol leta............. l.r,o
ta Evropj, za vse k to.......4.50
" pol jcta....... 2.50
4 " " četrt leta...... 1.75
7 Evropo pošiljamo list skupno dve __žtevilki.
^GLAS NA KODA" izhaja vsak darTTH reemSi nedelj in praznikov.
»GUAS NARODA"
("Voice of the People")
ssued every day, except Sunday;, and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Tub1 i shed by the
<lovemc publishing company
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
?a oglase do deset vrstic se plača 30 rntov,
Dor>i«i brez podpisa in osobnosti se »e natisnejo.
Den.ir naj se blagovoli pošiljati po «foney <>rder.
Pm spremembi kraja naročnikov JTosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-'.č-.' na/ . i-ij da hitreje najdenjo• aslov-lika. Dopisom in pošilja tvam nare i te jaslov:
"Gin« Naroda"
f09 Greenwich Street, New York Citv. Teleicn 127!» Rector.
Draginja.
—o—
Mod delav-tvum v^rera sveta je opažati mnogo nemira. Iz vseli evropskih državic se poroča o velikih štrajkih in od-Ii»vii v ah delavcev, kar enači, <ln položaj ni več* v onem ravnotežju. v ktereni hi moral biti.
Temu je tudi v resnici tako. Večkrat >m< na tem nie>tu že razmotri-vali, kako so se vse potrebščine podražile. Ker pa povijanje plač ni tako napredovalo, kakor podražitev potrebščin, naravno ui pričakovati, da bi bili izdatki delavcev jednaki njihovim dohodkom. To je vzrok, da se vrše v \>eh deželah živahni boji.
Nedavno smo poročali, da je wash-ingLou^ki urad za ljudsko šteje naznanil, > > -e vsa živila tekom zadnjega de-etletja podražila za 35 odstotkov. Vendar pa oticijelna statistika nikdar ne pme vso resnico. Sedaj je newvorska tvrdka Dun objavila izkaz o podia/.itvi 350 različnih pred me t ti v in pri-la do zaključka, da so se tekom zadnjeira desetletja podražile v>e j>ot ich-čiue za več nego 51 o :- :»likov. Za ono. kar so morali ljudje pred 10 leti plačati $100, morajo plačati danes najmanj $152 do $157. Samo v jednein leiu so se pri nas v Ameriki podražile vse potrebščine za 5.5%.
\ Angliji so cene tekom minolib pet ill let ?<e bolj napredovale nego pri nas. in to velja tudi o kontiiien-talnej Evropi.
Ona dela. oziroma delavska plača pa nikakor tako hitro ne napreduje, kakor cene druzih potrebščin. Le malo kedo, ki je imel pred 10 leti ^ $100 mesečne plače, ima danes po, $157 mesečne plače. To je tudi vzrok, da so delavski boji jia dnev-l nem redu.
Preiskava naseljevanja
Naša vlada v kiatkem odpošlje v Evropo posebno, po kongresu ustanovljeno in po predsedniku imenovano na-elniško komisijo, da prouči tamkaj na licu mesta izseljevanje. Kaj bode ta komisija pravzaprav preiskovala, nam je velika uganjka. A ko sta se glede kacega vprašanja ustanovili dve stranki, kteri se ne-četa nikomur zameriti, se običajno odredi prei-kava. Baš tako se je zgodilo tudi z ozirom na naseljevanje. S to preiskavo ne bode prišlo ničesar na dan, kar nam Še ni znano, pač pa bodo člani komisije imeli lepo priliko na račun ljudskega denarja v zabavi potovati po vsej Evropi.
Na račun ljudskega denarja? Pravzaprav morajo izdatke tacih zabavnih potovanj poravnati le naseljenci, kaj! i \>i ti stroški se pokrijejo iz na-»ebu-kej-a fonda, kteri ima sedaj že ■fj.ooo.ono prebitka. Naloga komisije I k m 11- torej ;a prebitek po možno-
Hn i komisije so si že najeli pometim L'a l u :. i k a iii razne klerke, kateri h«.do potov :i'i z njimi po Evro-["■ b';i ■! i i vznibp vsak član ko-T> '' 1 .1 ■ Inega zasebne-■ komisarji po-t ■ v s,,	i dam, je sarno-
>'"'< ' • i t. ! I h de "preiskava" ' ;,r ' 1 ' ■ " zabavno potovanje. —
«nyrim -t brzoparnik dobiš za 1IV Ti I rr<>«iruŽbo hočeš naj-
i■: in bodeS nai-o
■t ] t I >S.	. . i J.. ^AKSEK . t
Naš človek.
Ako premišljamo naš splošni duševni nivo, nikakor ne moremo biti zedovoljni. Opazimo pri nas razmer-no majhnega človeka, ki je rad tudi malenkosten, in kakoršen je posameznik, taka je družba. Pogrešamo tis ega velikega človeka — človeka in P<>1 — ki je vzrastel iz svoje sile in volje, ki je jedini odgovor velikemu pojmu človeka sedanjega časa. Ostali
smo majhni, malenkostni, nizki.... In zakaj? Odgovor nam da naša literatura. knjižnica in gledališče.... To 11 oje in družba, to se spopolnjuje, taste drugo ob drugem. A človek, kot ~ila gre pred učinkom, pred delom. 1 zato je bila in je deloma še mize-rija v slovstvu, v knjižnicah (mislim: domačih) in v gledališču. Naš člo-vek je tema ktiv. Majhen človek je bil. hotel je malo, ni hotel velikega, bal se je velikega. Zakaj? rNaš človek. zla-:i intelige.it je hladen napram velikim vprašanjem, ki gredo mimo njega, misli nerad ali sploh :iečc mi<li i. Da, ta lenoba v mišljenju je postala počasi del našega narodnega značaja. Nič velikega ni na šlo v ,ia- svoj odmev. Slutili smo. da g~e po svetu velika doba, a mi smo .sli v .šentklav/, boječ se, da ne bi prišlo v naša srca tir.to veliko. Moida smo tudi slučajno čitali o čem takem, slišali smo morda na odru, a šlo je mimo iti prešlo je brez sledov, kor nismo premišljevali o tem. Rajši smo verovali, nego mi-—lil«, ali pa nismo niti verovali, niti mislili, in to je bilo. kar nas je pustilo tako majhne. Bali smo se velikega človeka v sebi, nismo si zaupali, da bi ira m-igli vzdržati, in nismo živeli velikega življenja. Ncdostajalo je nam sile in volje, zato smo še suž-iji v okviru s arih forem. Nič višje-aa! Svobode, prave svobode nismo mocrli doseči, kajti verovali smo besedam: osvobodite se in pride prevrat. ki vas ubije; pomislite na revolucijo.
In smo verjeli, nismo pa verjeli samemu sebi. ko smo čutili v sebi tnoč in silo, tisto silo človeka, kteri osvobojuje in osrečuje. Zver smo videli v sebi, človeka ne; zver bi vzbudili. človeka ne, smo si mislili in nismo mislili, da ubijemo zver, ko vzbudimo človeka. "Nič mi silnejšega nego človek", pravi stari Grk Sofo-klej, človek, ki ima silo proti vsemu, tudi proti sebi. "Misel je moč", pravi Viktor Hugo, misel je, ki dvigne človeka, mišljenje je pot k poznanju, in v spoznanju more biti človek velik vladar sebe in sveta. Ko sta prva Človeka baje hotela spoznati, jih je Bog zato zavrgel, kajti v spoznanju bi bi i a kakor Bog, in Bog se je menda čega bal; zdaj torej, ko smo od ljubečega Boga zavrženi, moramo nazaj k spoznanju in tam — mi za-vržemo Boga. Kajti tam vidimo silo človeka.
Velika vprašanja, ki gredo mimo nas. to so pojavi iz družbe, za družbo, i.i človek mora razviti svoje sile, da j ill razreši, in ravno v tem more človek ustvariti v sebi velikega človeka, ki je vedno bližje spoznanju. — Vprašanja so zato, da jih razmišlja-
bojenje človeka. Za Ijodi, ki «e pojmi jo napredka, so reforme nemogoče,
tudi nepotrebne, oni hočejo ostati siržnji: dolee far niente, če tudi v okovih. In kako bi s tem zaostal v našem hitro bežečem, hitro se meneče m času maš človek, in cel narod: Biti sin malega naroda ni sramotno, biti sin zaostalega, zanemarjenega, suženjskega naroda, to je strašilo za slabotne duhove, to je pri nas pogosto vzrok odpadnižtrva. Mi imamo sile, le razviti jih je treba; z njimi lahko stopamo vštric s človeštvom v njegovem napredku. In to je naša dolžnost, sicer postanemo coklja napredka. Preč torej z lenobo v mišljenju, preč s strahom pred svobodo! Dvignimo v sebi mislečega človeka, razvijmo svoje sile — to je edina pot napredka in svo-bode!
Na krivih potih.
Spisal dr. Armin Kausen.
ča pa nikakor tako hitro ne napreduje, kakor cene druzih potrebščin, mo, da iščemo odgovora na nje; in Le malo kedo, ki je imel pred 10 leti ( s tem v sebi budimo moči. mmože se $100 mesečne plače, ima danes poj nam sile, dvigamo sami sebe in v nas $157 mesečne plače. To je tudi zmaguje človek, veliki človek, ki je vrrok, da so delavski boji na dnev-j prost in svoboden. In prav zato, ker
smo pustili iti vprašanja nerazrešena mimo nas, ker jim nismo Tekali v sebi odgovora, ker nismo zbudili svojih sil, — zato je naš človek mali človek. Ta indolenca se maščuje sama na človeku, kajti svet je last mislečega duha, — čim več poznaš, tem več imaš. Ker nismo HOTELI vladati, smo obvladani, ker se nismo osvobodili, nismo svobodni. Rajši smo verovali, nego mislili, in ležal je Bog na nas s celo težo, da nas je skoraj zadušil. Komaj smo si upali di hati od svetega strahu. Bili smo čim dale manjši...
Reklo se je: kakoršna družba, takšen človek, človek jo produkt razmer, ne svetovnih, — majhne razmere, majhen človek: treba je obrniti: kakoršen človek, taka dražba. Hočemo torej imeti družbo z višjim duševnim nivo, dvigniti moramo posameznega človeka. Dvigniti se more sam, osvoboditi se mora.
Vzbudi'i je treba v nas mislečega človeka, ki ga bodo zanimali svetovni pojavi in bode neprestano iskal odgovora na vprašanja, ki ga obdajajo. S tem bodo naše zahteve od umetnosti in javnosti drugačne: vzrastlo bode slovstvo, knjižniee, dvignilo se gledališče in ob tem se bode ■spolnjevala nova družba, V tem vzraste razumništvo, ki bode odgovarjalo temu pojmu v našem času. V celi domovini je tega treba, na celi I črti. V dobi, ki ji na čelu svetijo I iruena: Tolstoj, Ibsen, Nietzsche, j Rjoerson, je treba, da da vsak in-teli<rent sebi jasen odgovor o sebi, o človeku, o življenju, o svetu. Treba je. da je sposoben misliti in govoriti o tem; bližjo se reforme v družbi, in le so nemogoče, dokler ni družbe, j ' i jc sjVis ?>nn za nje. Reforme so Iciiiee svetovnega napredka in pe-, i njo k več nem ti blagostanju k spo-, 1 ;jevanju družbe, njih cilj je osvo-
Iz skromnega žnpnišča, ki je stalo poleg visoke katedrale, je pravkar izstopila še mlada žena bledih in u-palih lic. Župnik, častitljiv starček, ki jo je spremil do vrat, zaklical je odhajajoči:
"Glavo pokonci, gospa May, vse bode še dobro. Ne pozabite na molitev, Bog bode že pomagal V'
Za hip samo je oblila lahna rdečica bledo ženino obličje. Sklonila se je naglo, poljubila starčku roko in dostavila s tresočim se glasom:
11 Še enkrat iskrena avm hvala, gospod župnik! Prišla sem iskat tolažbe in nasveia, dobrosrčnost vaša pa mi je takoj pomagala dejansko v moji stiski in potrebi. Bog vam povrni stotero.'*
Nekako boječe se je ozrla, predno je nadaljevala:.
"Da bi le mož o tem nič ne izvedel. Ubil bi me!"
'' No, no!" jo je pomiril sivolasi župnik, "tako hudo pa menda vendar ni!" Resno je nadaljeval: "Le nore ideje so ga spravile iz ravnotežja na napačna poita. Vihrav je, vihrav, hudoben pa ni vaš mož. Prizanašajte mu. Ljubeznjiva potrpežljivost- in pa moiitev sta že marsikomu pokazali pravo pot. Bog z vami, gospa May!"
Vrata so se zaprla za župnikom, žena pa se je še nkrat plašno ozrla po živahni ulici, nato pa je naglo stopila v katedralo. Tajinstven polmrak in sveta tihota sta objeli tudi njeno izmučeno dušo z blagodejnim mirom. Zgrudila se je pred podobo Matere Božje na kolena in vroče in iskreno je prosila, naj ji Bog da potrpljenja in moči — njega pa, zapeljanega, naj privede nazaj oia pravo pot.
Nekoliko potolažena je vstala in zapustila hišo božjo. Skoro strah jo je bilo pouličnega hrama in šuma, v kterega je vstopila. Ostra novem-berska sapa ji je brila v obraz in tesneje si je ovila skoro prozorni robec okoli vratu.
V tem hipu je stal pred njo kakor iz tal vzrastel oni, kterega se je tako silno bala srečati prav tu: v potrošeni delavski obleki, oa nekoliko in-•teresamtnem obrazu in rokah sledove težkega dela, v levi razna orodja, tako je stopil mladi mehanik k njej in zarohnel nad njo:
"Torej tukaj se srečava, Marija? No, sedaj mi je jasno, zakaj je doma ognjišče pusto in mrzlo. Zakaj Lizika hira z vsakim dnevom, zakaj hodi tako strgana okoli!"
"Bernard!" je zaječijala prestrašena žena, "dva tedna že mi nisi pokazal niti vinarja; kaj naj kuham, s čim naj oblačim otroka?"
"Meni ni treba kuhati!" zavrnil jo je, "jaz se že sam preskrbim s kosilom. Povem ti pa tn na mestu zadnjikrat, to klečeplastvo po cerkvah mora prenehati, sicer ti bodem pokazal, kdo da sem. Si me-li razumela?"
Le iz težka se je premagala, da mu ni odgovorila 6 prav tako oeornim glasom. Rekla je le že odhajajočemu : '' Bernard, pridi opoludne domov. Saj storim, kar je v moji moči!''
Glasno in zaničljivo se je zasmejal ter zavil v sosednjo -ulico.
Žena pa je s težkimi koraki stopala proti domu. Pet nadstropi visoko, v podstrešju je imela majhno' sobico. Tam e varovala stara soseda štiriletno Liziko, njeno hčerko.
"Mamica, daj mi jesti, tako sem lačna. Košček kruh a daj!" prosilo je plavolaso dekelce bledih ličic. — Željno je popila ostanke z vodo zalitega mleka, ki si ga je odtrgala od i ust dobrosrčna soseda in ga prinesla . lačnemu otroku.
Mlada žena se je stresla, ko je začula hčerkino prošnjo. "Precej se vrnem!'' je rekla . ter odhitela po stopnicah nazaj k branjevki, kjer je kupila detetu dve jajci in žemljo, sebi pa kos starega trdega kruha. Ostali denar, ki ga ji je dal gospod župnik, je zaprla, vrnivši se, v zgornji predal prazne omare.
Minevali so dnevi in tedni. Mož je hodil pozno v noči domov in je
odhajal v zgodnjem jutru. Zadaje
dni pa ni nič jemal svojega orodja seboj ia je bil vedno slabe volje.
Mlada žena j« hirala bolj in bolj. Lizika pa, ki je prebolela hudo bolezen, se je kmalo oživela in dobivala bolj in bolj okrogla lvSiea. Dobrosrčni sivolasi žiupnik namreč ni pozabil bedne žene v podstrešni sobi. Že parkrat ji je poslal po usmiljeni sestri najpotrebnejšega.
Vselej, kadar je tisaniljenka zapustila hišo, je mlada žena nekako olajšano vzdihnila. Kajti prav zadnje
dni je mož bolj kot kedaj preklinjal '1 t-rno dnuihal'' in. ^napovedoval v svo-ej zaslepljenosti boj tem "pijavkam ' \
Marija je kmalo spoznala, da je mož brez dela. Pri (branjevki pa je zvedela, da je pred 14 dnevi izbruhnil štrajk. da je blagajna, ki podpira štrajkujoče, izprva izplačevala polovico plače, pozneje pa isto vsled denarnega pomanjkanja skrčila na četrtino.
"Li veste", je nadaljevala branje vka, "da stoi vaš mož v prvih vrstah teh nevednežev? Včeraj je v neki gostilni govoril zbranim soci jalnim demokratom, in govoril s tako vnemo, da bi ga bili skoro aretirali. To sem danes brala v časniku."
Mlada žena je vedela, da ■ se bode nekoč tako zgodilo, vendar jo je ta novica zadela kot blisk z neab. Obupana se je vrnila v svoje stanovanje. Kar nekdo krepko potrka na vrata. Precej nato pa vstopi kriminalni komisar z dvema redarjema. Ko se legitimira, zahteva, da se mu dovoli preiskati stanovanje in pove prestrašeni ženi. da so njenega moža opoludne prijeli in odvedli v preiskovalni zapor.
Prva misel, ki ji šine v glavo, je, odhiteti k policiji in tam izprositi možu prostost. Kmalo pa je uvidela, da bi bil vsak korak brez uspešen. Spomni se sivolasega župnika pri sv. Martinu. Da! Ta ji bode svetoval, ta ji bode pomagal. Prišla je k njemu. Župnik je mirno poslušaj ihtečo ženo. Pomagati pa ji ni mogel z drugim, kot s tolažilno besedo.
■"Govoril ibodem s svojim kaplanom. Voditelj je katoliškega delavskega društva in to stvar bolje razume kot jaz. Tudi katoliški kovinski delavci so prenehali z delom, vendar se ne združijo z radikalei, včeraj pa so se že začeli pogajati z odborom delodajalcev."
Kmalo zatem je vstopil kaplan, vi-sokorastel mož, energičnih, a vendar prijaznih besed. Izpraševal je ženo natančno o imenu, o tovarni, v hteri je delal mož, o razmerah, v kterih živi. in je naposled obljubil storiti, kar ibode v njegovi moči, dasi je bil May zagrizen sovražnik "farških hlapcev", kakor je nazival člane katoliških delavskih društev.
Dva dni | ozneje se je v-nil Bernard i?, zap ra odkoder so ua začasno iz.nt.-tili. Marija se mu je hotela ovit' ok-.lo v ram, "n pa jo je pahnil od .sebi-, <-<*s; 1 * Pusti me! Tvoji črnci -o mi* spravili v zajmr, ti faloti in dem: nekinti!"
" i»i s ui.i, Bernard; kako moreš tsko irovoriti? Da bi vendar uvidel, kak<> krivico delaš gospodom!"
"M dči. žena. da me :ie raztogotiš if!ocelli''	je razjarjen.
Lizika, ki je začudeno gledala ta prizor, je z jo kaj učim glasom začela prositi:
"OČe, ne stori mami zalega! Tako skrbi za-me! Prosim, prosim, ne stori ji nič hudega!"
"Molči!" je zavpil in dvignil pest nad otrokom, soka pa nra je obstala Tuhno trkanje ga je zmotilo. Radovedno se je ozrl proti vboda, kjer se je pojavila molče usmiljenka, v roki z jerbasom. Nato je odstopila, ko je zagledala divjega moža. Že je bila namenjena oditi s tihimi besedami, tolažeč Marijo in Liziko: "Vrnem se pozneje."
"Le ostanite'', se je zadri mož nadnjo, "odidem takoj, prepovedujem pa vtikati ee v moje družinske razmere!"
Komaj je to izgovoril, je silno zaloputnil za seboj Vrata ter izginil po stopnicah.
Osem dni pozneje je stal Bernard zopet pred preiskovalnim sodnikom. Nepričakovano sta se zglasili dve priči, dva delavca kovinarja, ki sta pri padala razvpiti katoliški organiza eiji. Ta dva sta pričala njemu v korist. Bila sta navzoča na onem sno du, kjer je govoril Bernard, ter sta, ker sta stala prav poleg govornika-•vsako njegovo besedo razumela. Kako se je začudil, ko ju je zaslišal. Prav ta dva je dolžil dcnunciantstva in sedaj govorita zanj. In še več. Kaplan ga je po navodilu župniko-vem označil za pridnega in zelo solidnega delavca, kterega je zapeljalo le slabo časopisje in pa slaba druščina.
Strmeč je poslušal vse to in se čr,-dil še bolj, ko je izvedel, da ga je izdal njegov navidezni prijatelj, kterega je nekoč v naglici razžalil in ki se je zaradi tega na ta način nad njim maščeval
Bernard je poizkusil govoriti in ts-ko daii duška čustvom, ki so mu nn poln je val a srce. Sodnik pa mu je segel v besedo, rekoč:
"Bernard May! Nimamo časa za
nepotrebno govorjenje. Sveti večer je danes. Vsak si želi danes biti pri svojcih. Tudi vi pojdite domov, oproščeni ste. Preiskava zaradi razžalje-nja veličanstva je ustavljena. Zahvalite se župniku pri sv. Martinu, njegovemu gospodu kaplanu in pa tema dvema tovarišema, ki sta vas nepozva*a rešila. Tudi vaš gospodar tovarnar je včeraj umaknil tožbo zaradi poškodbe njegovega imetja. Naznanil je objednem, da vam za varščino pridržano tedensko plačo izplača takoj še danes opoludne. Od-idite in si zapomnite, kdor ne zna brzdati jezika, kmalo kaj iztakne!"
Bernard se je kratko zahvalil in je hotel oditi. Neki notranji glas pa mu je velel obrniti se in želeti sodniku vesele prazniku. To je tudi storil. Strogi obraz sodnikov se je malo razjasnil, rekoč:
"Vi ste pač vsi čudni svetniki."
Naglih korakov je odšel Bernard.
V	tovarniški blagajni je dobil zaostalo plačo, ktero so bili pridržali, ker je ob začetku ^rajka v zasebnem biroju gospodarja v jezi zdrobil neki dragocen kip.
S solznimi očmi ga je doma sprejela /ena — župnik ji je že preje vse sporočil. Danes šele je videl Bernard, kako sta žalost in strašno pomanjkanje mlado ženo izdelala.
Stisnil ji je roko in jo tiho prosil odpuščanja.
Marija pa se ga je oklenila in je v solzah radostno vzkliknila:
"Kako sem srečna, da je vse tako dobro izteklo!"
Lizika je prišla boječe do očeta.
V	rokah je držala punčko: '' Glej ! sestra Ljudevita mi jo je prinesla. Dal ji jo je Jezušček za-me. Sestra je rekla, da bode Jezušček tudi ljubi mamici in očetu kaj lepega prinesel."
Bernard se je težko prilagodil novemu položaju. 'Kakor luskine z oči mu je padlo nekaj od srca, ko mu je pripovedovala, kako sta župnik in samostan ves čas, ko je on živel tja v en dan in ženo z otrokom prepustil osodi, krbela za stradajoča.
"Kaj ne, Bernard, sedaj me ne bodeš zmerjal več, da letam po cerkvah?" je dejala Marija, se oklenila njegove roke ter pristavila: "In danes opolnoči greš z menoj k sv, Martinu k anaši?"
Bernard se je osramočen in od njene dobrote -premagan, obrnil nekoliko v stran ter dejal: "Si bodem še premislil. ''
Nemčija in Francija.
Novi francoski poslanik v Berolinu Cambon je pri svojem nastopu nagovoril eesarja sledeče:
"Predsednik republike in francoska vlada sta mi poverila prijetno misijo, naj pazno čuvam, da se ohranijo dobre razmere med Francijo in Nemčijo. Da po svojih močeh izpol-nujem to važno nalogo, drznem e zanašati na fVašo dobrohotno podporo."
Cesar je odgovoril: "Čislam zelo namene gospoda predsednika republike in francoske vlade. Vi, gospod poslanik, smete v vsakem oziru računati na mojo in moje vlade podporo, kadar se gre za izpolnjevanje dobrih odnošajev med obema vladama v korist civilizacije in napredka."
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da ae je naš potnik Mr. JANKO FLEŠKO zopet podal na pot. Obiskal bode rojake še po nekterih delih Pennsylvanije, potem pa v državah Ohio, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
Kje je ANTON KOZOGLOV? Doma je iz Novega mesta Pred jednim letom je bil pri meni v Kenoshi, odkoder je šel v Cleveland, Ohio. Imam mit poročati nekaj važnega. Zato pfroeim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Louis Easel, 24 Union St., Kenosha, Wis.	(22-27—i)
NAZNANJE SLOVENCEM.
Zahvalili pozdrav.
DR. E. C. COLLINS, M. t,
New York
Prečastiti g. profesor:—
Se Vam rčno lepo zahvalim za Vaš trud in Vam naznanim, da Vaša zdravila em prejel v redu ter em jih pričel rabiti po Vašem nkvodilu, kte ra o me tudi do kraja in popolnoma ozdravila. Kadar bodem zopet kaj bolan, e bodem že vedel kam obrniti in tudi druge rojake bodem oponu-' njal, naj e na Va obračajo.
Iskreno Vas pozdravljam ter osta-' nem Vaš rojak
v Rock Springs, Wyo.,
Fran Eržen, P. O. Box 32(1.
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
TTpravniatvo "Glasa Naroda".
Slovensko katoliško

podp. društvo

svete Barbari

SSledln]ene države Severne Amerike,
Sedež: Forest City*, Pa.
m MIU dn» au januarja I9Q2 v državi	r
-©-0-
ODBORNIKI;
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, p». Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, P*. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box ««7 Forest City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^'
Jem oder ni m kegljiščem,
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, III.
Čast mi jc naznaniti slavnemu občinstvu * Ciicagi, 111 kakor tudi rojakom po Zjed. aržavah, da
sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, II!.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrclna miza (pool table>. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
IVfohoi- Mladič,
So. Center Ave., Chicago, 111.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na »em želodcu slabosti in glavobolu, *lal>ern prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80,
za 6 Stekl. $2.75, za 12 Stekl. $5.00	Varstven« w«mka
ČUDODELNO MAZILO ZA L.ASE.
P9 zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospesuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 skat. $4.00. Manjaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark rej.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1S V RI V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkt^a hn ela. l«čdi te t a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficqelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v t-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pri«le na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.
Jugoslovanska ^^ Katoi. Jednota.
-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADN LKT:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. i>o; 57, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, E^y, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI :
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNTK. Ill, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
J AKOM ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4F24 Blflckberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOS EP PEZD1RC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha. Neb.
Vrbovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chieago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEOfrGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOIIN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Državnozborska volitev v Ljubljani. Kakor poroča iz Ljubljane, je župan Hribar končno sprejel kandidaturo za državnozborski mandat ljubljanski,
Umrl je v Ljubljani frančiškan p. Angelik Hribar v starosti 64 let. Pokojnik je bil izboren skladatelj.
Nova parna opekarna na Dolenjskem. Na Dolenjskem se je v zadnjem času zidanje novih stavb in po-ilopij tako pomnožilo, da obstoječe izdelovalnice opek že davno ne krijejo potreb na opeki. Zato je z veseljem pozdravljati novo domače podjetje, ki so je zgradili na posetvu graščaka Rudolf Smoleta in ki odgovarja popolnoma sedanjim zahtevam. To je primerno in moderno urejena t vomica na par. Podjetje je v veščih rokah akcijske družbe, sestoječe iz Rudolfa Smola, grašeaka na Ga-brui"ah, A. Hočevarja, tvorničarja usnja in Josipa Ogorška, trgovca v, Novem mestu. Tvornica stoji četrt ure od Novega mesta, vzhodno od Žabje vasi, tik pred državno cesto' na prostoru, kjer se kažejo vidne sledi najstarejše izdelovalnice na Dolenjskem. Materijal je bil preizkušen po strokovnjakih v Brnu, na Dunaju in Gradcu, ter je bil spoznan kakor najboljše vrste. Razteza se v obsegu 80 do 85 oralov in sega 9 do 12 metrov globoko. Materijal je izmed vse Dolenjske eden najizborne-jih. Začetkom tega meseca so pripeljali stroje in lokomobil, delo tvrdke Wolf iz Magdeburga. Lokomobil tehta 17,000 kg in vsebuje -60 konjskih moči. Tekom enega meseca bo vsa zgradba dovršena, na kar se prične z izdelovanjem materijala. Prva opeka iz te tovarne se vporabi pri novi ženski bolnišnici v Novem mestu. Naročene jo je do blizo pol milijona. — Z ozirom na izborni materijal in priznano solidnost podjetni- i kov in uvažuje okolnost, da ima Iru-go slieno podjetje točasno v rokah neki 2ii, je opravičena želja, da Dolenjci ne pozabijo velevažnega gesla "Svoji k svojim!"
PRIMORSKE NOVICE.
Napredek Trata v železniškem prometu L 1906. Zanimivi so podatki, ki jih prinaša "Eisenb^.hnblatt,, o železniškem prometu mesta Trst v letu 1906. V primeri z letom 1905 je bil promet lanskega leta uprav izdaten,; kar je nedvomno pripisati otvoritvi : nove železniške proge Čez Ture in Karavanke. Celokupni železniški promet avstrijskega primorskega emporija je znašal 1. 1906 nič manj rn-jro 20.903.890 kvintalov proti ! 39,242.831 kvintalov leta 1905. To da i prometnega prirastka poldrag milijon kvintalov. Ta prirastek je pripi-rati na račun matno povečanega dovoza po železnici, d oči m je izvoz iz Trsta primerno majhen. — Dopelialo se je po železnici 1. 1906: 11,991,855 kvintalov proti 9,780.646 kvintalov Jeta 190", a odpeljalo iz Tr-ta se je 8,910.055 kvintalov. železa 165,745 kvintalov, piva 108.913 kvintalov. surovega in obdelanega kamenja 233 tisoč 202 kvintalov. opeke «2.641 kvintalov. peska 67.362 kvintalov, eemrnta 65.701 kvintalov, mineralne p .ti 60.329 kvintalov. mineralnega oIm jjjcfroleinl 50.247 kvintalov, pa-: nn 38.710 kvintalov. premocra j 21.219 kv'ntaW. lesenega oglja1
10.854 kvintalov, stekla in steklarine j 21,687 kvintalov, alkoholnih pijač i 20.103 kvintale i. t. d. Ponajvee robe ' i se je dovozilo seveda še vedno po južni železnici, a znaten del blaga se je dovozil po novi. t. j. bohinjski že-, lezniei. Po istrski je doŠIo največ kamenja.
HRVATSKE NOVICE.
Pospeševanje poljedelskega pouka
! v Dalmaciji. V programu za splošno gospodaifelvo Dalmacije je tudi raz- ] širjenje in spopolojenje gospodar-' skega pouka, kar se hoče doseči s povišanjem državnih prispevkov, j Svota. dovoljena v prejšnjem letu za državne subvencije v poljedelsko-j poučne namene, je od 46,000 kron povišana za leto 1907 na 78.000 kron. j Kar se tiče uporabe te s vote, treba naglasitl. da se bodo subvencije po-j deljevale za šolske vrte in za nagrade ljud>kim učiteljem, zaslužnim za j |H>Ijedelstvo; dalje za štipendije v1 svrho študij in za podpore deželanom v olajšanje obiskovanja poljedelskih visokih in srednjih šol in živino-zdravniške visoke šole na Dunaju; [x>tern za štipendije obiskovalcem podkovske šole v Sinju in udeležencem učnih kurzov poljedelskega učnega in poskuševalnega zavoda v Splitu. Istotako se bodo dovoljevali državni prispevki za izdavanje popularnih publikacij o poljedelstvu; na drugi pa si je ministerstvo za poljedelstvo pridržalo, da bo po predlogih namestništva v Zadru olajšavalo s subvencijami nakupovanje poljedelskih strojev in orodja za rabo potovalnih učiteljev na praktičnih demonstracijah.
BALKANSKE NOVICE.
Več sto grških hajdukov, prihajajočih od jenidžejskega jezera, je udr-Io v kraj Kufalevo v Macedoniij in ubilo mladega Bol gar j a. Odgnali so seboj tudi štiri dozdevne člene mace-donstega odbora, o kterih usodi se zdaj ne ve ničesar. Banda je napadla tudi vas Šerbohovi in zažgala vse koče bolgarskih kmetov. Iz okrajev Seres in Drama poročajo tuji žandar-merijski častniki, da nastopajo povsod Grki napram Bolgarjev vedno bolj sovražno.
Iz Macedonije. Kakor poročajo iz BelegagTadu, je bolgarska četa napadla rudnik Topolčane. Bolgari so ubili v rudniku sedem Srbov, pet so jih pa ranili ter zažgali sosedna sela. Pogorelo je do trideset srbskih hiš.
Arnavti napadli srbsko vas. Iz Be-legagrada poročajo, da je na Kosovom okolu sto Arnavtov napadlo srbsko vas Banjane ter ranilo mnogo kmetov.
Velik škandalozni proces se je pričel v Belgradu. Zapletenih je več poslancev. V pravdi se hoče dokazati ministerskemu predsedniku Pašiču, da je podkupil več kmetskih poslancev z lesom iz državnih gozdov.
Ustrelil >e je načelnik poštnega in brzojavnega urada v Sabcu, Popovič, ker je poneveri! 160.000 frankov, a jih ni mogel založiti.
RAZNOTEROSTI.
Prebivalstvo Berolina je od 1. 1905
a in slo /n 100,000 duš lil šteje mesto cdaj 2.100.000 prebivalcev.
Obleka človeštva. Glasom neke ' t :i1 istike >e od 1500 milijonov prebi-
vale> v zptuVV redno in dovoljno obla-
If 500 n-- sjonov; 750 nnlijono*7 sel
b o1i';h pov-em površno, 215 mil.* «
hodi pa okolu brez vsake obleke, slasti prebivalci v tropičnih deželah.
Koliko kmetov v Avstriji mora s svojih domov. To je razvidno iz spisa dr. Kaiola Zwiedineka v statističnem mes-ečniku za 1. 1906, kjer pisatelj podaja števila o eksekutivnih dražbah leta 1904. V tem letu je bilo 672 kmetij eksekutivno prodanih. Največ prodaj je bilo v planinskih deželah. Na prvem mestu je Tirolska, potem pa se vrste Kranjska, Koroška in Štajerska. Ena eksekutivna dražba prihaja na Tirolskem na 456 oseb, na Kranjskem na 5695, na Koroškem na 5714 in na Štajerskem na 7089 oseb. Četudi prihajajo prodane kmetije večinoma v kmetske roke, -e vendar ne da tajiti, da pride država v doglednem času ob svojo naj-zanesljivejo oporo, če bodo take razmere še naprej vladale.
Uradni jezik avtonomnih oblasti v Galiciji. Gališki deželni zbor je na svojem zadnjem zasedanju na predlog poslanca Abiabamowieza. sklenil nov zakon o določbi uradnega jezika pri avtonomnih oblastnijah v Galiciji. Da se Je pred pohjenjem omenjenega zakona spremene lazirere v prilog Maloiu-ov. je v zadnjem času 100 maloiu-kih občin v vztoeni Ga-i lici ji sklenilo odpraviti iz občinskih ; uradov poljski jezik, i Prenos 80.000 mrtvecev. V Milanu : je izven nekdanjega mestnega ozidja i veliko pokopališče za umrle v glavni ( bolnišnici. Sedaj se mora ta svet zazidali, poprej pa je treba prenesti 80.000 trupel. In \>a ta trupla je treba prepeljavati skozi najobljudenejše mestne ulice. V 17. stoletju je uprava bolnišnice zgradila na dotičnem mestu kapelo z arkadami, pod "arkav dami pa 79 velikih grobnic. V te grobnice so spuščali mrtvece brez krste, navadno nage ter potem grobnico zaprli s kamenito ploščo. Ko je bila grobnica polna, so jo zazidali ter odprli prihodnjo. Tako se je pokopavalo od leta 1690 do 17S0. ko je cesar Jožef prepovedal ta način poko-pavanja. Vse grobnice so zazidali in v teku časa se je sploh pozabilo na ta mrtvaška skladišča. Okoli kapele in arkad so narasle hiše ter nastale i cple ulice. Leta 1880 se je spomnila ; uprava bolnišnice, da bi bilo treba 1 na mestu arkad zgraditi lazaret za kužne bolezni. Iz arkad so bile že na-I rejene celice, a ko so morali kopati nove temelje, naleteli so na one skupne grobove, v kterih je bilo na tisoče zaradi nedostajanja zraka deloma ce-j lih, deloma napol trohnelih mrlieev.
Iz odkritih grobnic pa je udarjal tak j smrad, da so jih morali brž zapreti, a celo odkritje je ostalo tajno, da bi | *e prebivalci bližnjih hiš ne razbur-Ijali. Leta 1885 so skušali v grobnice vlivati razne kisline, da razkro;? in zažgo trupla. Na ta način so pač izpraznili eno kripto. kar je pro vzrojilo 13.000 lir stroskov. Toda smrad je bil tolik, da so morali opustili nadaljnje izpraznovanje. Pred par leti I je prof. Menozzi predlagal, na j se na mestu napravi krematorij za sežiganje teh trupel, toda projekt je bil predrag ter se je opustil. Končno je isti profesor iznašel novo sredstvo, da se s pomočjo toplega zraka posu-še, potem desinficirajo ter prepeljejo na novo pokopališče. Močan ventilator goni v grobnice do 200 stopinj segreti zrak od zunaj, preme! a vajo z motikami trupla, da se dobro posuše. Ponoči tako posušena trupla prevažajo na novo pokopališče. Izprazne-nje vseh kript je proračunjeno le na 25,000 lir.
Tolstega misli o pravu. Obren Su-'
botič priobčuje v hrvaški strokovni reviji "Mjesečnik" nektere misli Tolstega o pravu. Tolstoj govori o j pravu v obče, o državi, zakonu, lastnini in sodiščih. Pri tem deli Tolstoj znanost na empirično na čelu z matematiko in na špekulativno na čelu z metafiziko. Obe znanosti sta zanimivi, a nista za življenje, ker ne rešujeta življenskega problema. Poleg teh znanosti je še tretja skupina nepopolnih znanosti, med ktere šteje Tolstoj tudi pravo. O državi razpravlja Tolstoj precizno in jasno. Država je komplicirana, posvečena tradicija; naprava za nekaznivo izvrševanje n a j jgrozo vi t e jši h zločinstev: v uboja, ropa in izrabljanja naroda po boga-, tih in takih, ki imajo oblast. Zato je t riba uničiti državo z notranjim ver-sko-moralnim izpopolnjevanjem in s pasivnim odporom, da se namreč ne plačujejo davki, da nihče ne vstopa v državno službo in k vojaštvu. Zakaj pač mislimo, da bi si ljudje ne moglf brez težave ravno tako lepo urediti življenja! Oblika bodočega zed in jen ja ljudi bi se osnovala na pametnem in moralnem dogovoru. Tolstoj zagovarja kmečke občine na o-<novi vzajemne nslužnosti in ljubezni. Preiskujoč vzroke delavske bede. prihaja do mišljenja, da so vzroki -u 'enjs{va zakoni in tisti ljudje, ki zakone vstvarjajo. A kaj so zakoni? Zakoni so naredbe, ki so jih ustvarili ljudje, ki imajo organizovano oblast. Vsebine zakona ne štvar.ia subjekt : :ili objekt prava, državne ideje, skup-I ne vo!?p naroda, temne le to. ker so j'judie, ki raz polagajo ?. organizova-| no -ilo in tako 7najo -prisiliti druse
n izpolnovanje njihove volje. To
organizovana moč države, zato pa je |
omahljiva. Država je uprav nevarna
in Škodljiva.
IŠČE SE
dobro izvežban urar, kteri zna fino . ročno graviranje. Delo stalno ter 1 dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti 1 po izvedeti je pri:
Joseph Debevc, 7 Park Place,	Carbondale, Pa.
JOHN VENZUL, 1017 E. Mod Street, N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
H A R|M O M K. !
Delo napravim na zahtevanje narečni- ' kov. Cene so primerno nizke, a delo ' trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do | £-15. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jednega meseca ne plačajo. Oni, kteri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupaiku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal.
Frank German,
po domače Kovač, (v d - do prek) Leadville, Colo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamoinji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, . 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
NAZNANILO. DELO! DELO!! DELO!!!
Naročnik Anton Basnik. P. O. Box 1, Elkland, Pa., Tioga County, nam poroča, da se dobi v ondotni tovarni za usnje stalno delo še za nekaj Slovencev.
Za navadnega delavca znaša plača od $1.50 do $1.60 na dan, dela se po 10 ur; kdor se pa v tovarni dobro priuči usnjarstva, zasluži po $2.00 do $2.50 na dan.
Kdor se zanima za ta posel, naj piše gori označenemu rojaku.
- — — -— — -- - ~ - -	nrmA ~t rxrxruuxn
POZOR!
Čitali
smo v časopisih, da bodo oni, kteri se do neke gotove starosti ne ženijo, kloroformirani. Tega ustrašil 7> J ako rojak JAKOB DROBNI«', doma iz Bločič pri Cerknici, d« je takoj odpotoval se ženit. Laže mnogo, zato mu nikar ne vrjamite. stanovali smo sknoaj pri Anton Koc-jančiču. kteri je pa mož istega kalibra, kakor smo ga spoznali. Po navadi je imel tudi pijačo na razpolago ter rojakom, ki so pili pri njem na kredo, zapisal vedno mesfo enkrat po 3 ali 4krafc. On namreč računa tako, da mu je oni. kteri je enkrat pri njemu na stanu, vedno dolžan. Ko-nečno smo se vendar sr ečno preselili in sedaj nam pa ne hoče dati naših kovčekov, češ, da nas bi pridržal.
Rojaki, pazite torej, če hočete kaj prihraniti, da ne pridete na taka stanovanja !
Frank Bencina, John Ozvolt,
P. O. Box 152.	Halion, Pa.
(22-25—4)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 57 J. S. K. Jednote v Exportiz, Pa., kakor tudi drugim rojakom v tem kraju naznanjamo, da bodemo imeli dne 3. maja zvečer in 4. maja zjutraj
SKUPNO VELIKONOČNO SPOVED.
Po končani spovedi bode sv. obhajilo in sv. maša, in sicer v tukajšnji poljski cerkvi v Export«. Spovedo-val bode Rev. Josip Zalokar.
Upati je, da se vsi bratje« polnošte-vilno udeležite.	ODBOR.
INA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 de 45 Motov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati,
Drošnik po $2.50 galona.
Slivovica po $3.00 galona.
Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
ŠTEFAN JAK ŠE,
P. O. Box 77,
Crockstt, Contra Costa Co., Oal.
WIII1T0D,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York. Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor Želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu ta-koj prašek pošljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500,
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREETT
STEELTON, PA.
DELO DOBE PSEMOGARJI.
Izurjeni nakladalci in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-housi *, nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIES,
Red Rock. W. Va., ob Baltimore, and Ohio železnici. ((23-30—4)
PRIPOROdlLO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
^.i Slovencem in Hivatom pri- ^ puiočam svi j	g
j SALOON |
M v obilen poset. Točim vedno	'0
^ sveži© pivo, dobra.	S
^ vina in whiskey ter	g.
gf imam v zalogi ze o fine
smodke.	g
g Rojakom pošiljam denar-	g
e -je v staro domovino	p
•jfl hitro in poceni.	§
Pobiram naročnino xa "Glas
gž Naroda". V zvezi sem z gg.	g. ji Frank Sakser Co. v New Yorku.
^ Z velespoštovanjem	g
j	Ivan Govže, g
j	Ely, Minn. I
/ vr—
/ ygPB^^X	Ako kailjai,
/	^^ \ ako si prehla-
f	CT	jen. ako imaš
f S^^^iSr \ kake vrste ka> t	" ff j t«r, ako trpiš
\	- { — J na kaki drugi
bolezni in si se ^Hj^EZj^flni^ naveličal zdra-vnikom denar ; ne odla-
Msfc. Scb. JCadpp. . Sajji^i.takoj.
po knjižico :
-NAVODILO IN CENIK (KneipDO-vih) Knaipovih zdravil" Vatero dobiS zastonj ako dopošiješ poštno znamko^ za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba jfe neprecenjlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in ni kaka sleparija, katerih je dandanes vinogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEIN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
* XX %
JOHN KRAGKER
Priporoma rojakom "tvoja isvr»tii-VIKA, ktara v kakovosti nadkrilji jejo m druga ameriška vina.
Radeč« vino (Conor -d) prodaja, pe Sfe galono; Wlo vino (Catawba) po 7tc galono.
NAJMANJŠE NAROČILO LA VTNc * JE 50 GALON BRINJEVEC, za kterega sem in portirml brinje iz Kranjske, veli« 1> steklenic sedaj $13.00, TROPINO VE' llil gaiona DROŽNTK $2.75 g Iona. — Najmanj« posode za ifanj' eo galona.
ViniOoa Je priložiti deaar. £a oWll* n»,r jžila %* priporoma
JOHN KRAKER
laclid, Ohie.
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OB5IRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa nuj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumati-tna v rokah, negah
'"Bil"	V dokaz nekaj najnovejših
Jj	Dr. E. C. COLLINS M. I.
raji^ 3" K	Jaz Vam odgo^rjam na Vaše
Sr	pismo in izpolni vsi Vašo željo
Vam pošilain mojo sliko, katero ^^re^'sss* ft	' ^ prosim da stavite v časo-
P'se in ^am it po zahvaljujem
jf^SSBBgi,	/f Apošilali, ker jaz se-n sedaj po-
Polnon,a zdrav* ne potrebu-
^^^^m^K^P^lf	Se Vam en^rat zahvaljujem
in vsakemu Vas priporočuioč, 3
» MIKE NOVAK,	MIKE NOVAK- F
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.	A
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku> naznanite koliko ste stari, koliko časa traja tjolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th Si.	New York N. V.
i
4 Potem smete r-i^rne duše biti prepričani v kratkem popolnega
j ozdravljenja. C ~ - -
• MARKO KOFALT;
^	Priporoča se Slovencem in Hrvatom v
"]\ Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih : pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem, gg^/ Dalje prodajem parobroene listke ;a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Alt*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
I______I
I Rojakom 7.
1 P	naznanjam, da j." za tamošnji okraj moj '
: > edini pooblaščeni zastopniK za vse posle -
JAKOB ZABUKOVEC,
i 9 4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa. |
Uradne ure: vsak dan od do ^8. ure, ter ob sobotah do I i * 8. ure zvečer.	"S
, [	B»J||IWI>I.	ptijjWiVt'WII.
ji	Frank Sakser, • <
Ill^WwVjf iii Miiy^l M I*
f Telefon 2034.
f €
[ Frank Petkovsek '
i 214-218 Market Street	Waukegan, III. :
'	priporoča rojakom svoj	i
\ ^ S A L O O JN, ^ \
i	v kterem vedno toei sveže pivo, dobra Tina in ter	>
►	ima na razpolago fine smodke.
I V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-	^
P	rije po nizkih cenah.
¥ Pošilja denarje t stnro domovino zelo hitro in cono; v	■
I*	l vezi je z Mr. Frank Sakser jem v Kew Yorku. *	«
_-
"Winnetou, rdeči gentleman..
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" E. (Nadaljevanje.)
'' M is- Eula ni»> hoteli dati julepa, Bob je pa rekel, da ga je poslal
Mju»a t'harlie, potem je pa dobil. "' 4 * Pij torej! To t i pomaga!''
Večerjamo zopet v 'sobi". Senora sedi poleg mene. Med pogovorom i mi pravi:
"Don Carlos, jaz bi vam rada nekaj zaupala." "Kaj pa?"
" Nekaj, a ne tukaj! Pujdiva po večerji pod tri platane!"	i
Torej sestanek! Ne smei^ ji odreči, ker mi pove lahko kaj važnega, j Pred večerom ^o pripeljali konje na dvorišče; vendar najdem vrata odprta. C.ivm \ .-n iii U /.< m pod platano. Toda kmalu se moram dvigniti iz prijetne
lege. Eulalia pride in začne:
•	• 1. 11 i i. i!. -, luaia vacn! Prositi sem vas morala za ta sestanek, ker j va:n moiaui p-iučati neko -krivnost. Povedala bi vam bila lahko tudi di agje, a -<m -i nalašč želela, da sva sama, ker---
"Ker >\a «b la dru_' poleg druzega in ste mi lahko povedali, kam naj grem. Ali ni tuko, donna Eulalia?"
•'S, veda! Senor Bernardo je pripovedoval od dveh roparjev, ktere zasledujete. Ta dva sta bila v našem ranchu." "Tako? Kdaj pa?" *'Predvčerajuem zjutraj sta odšla." "Kam?"
"<" j, . si i - . Nevado v S an Franeiseo. Govorila sem mnogo ž njima od
sonorja Al lana, kterega hočete obiskati."
1 , , ■ ,..r važna noviea, ktere zveza, mi je popolnoma jasna. Senora ■ ri rada z vsakim čle .kom od Allana. Omenjala ga je tudi pred Mor-,„,... .	•• je p*■ 31l:«i 1'- tem lepa prilika, da se maščujeta radi
P». i tiarda i.i da oropata vsekakor premožnega brata.
"A . .-ste natančno, da sta bik. baš ta dva, senora Eulalia.'"
- i. to veni pt. \ n-.iia-ično, da -i -la »e drugače imenovala." V vas izpraševala natančno glede vcŠe sestre in Allana?" [., X . , . i m m ;ia a n orala dati za d- kaz, da sta bila res pri nas." j
"K,-V um pa dali!" u_ tv	(i u pa ua.1.	.
•	; : k I«i. 4'a je pbal s vt 'i-.-asno moj svak v Sau -Jose.'"
'' \ 11 t-i <»• /I vi * "	r
- |,,	; i k hotela Valladolid v Sutter Streetu m se pise En-
rieo Gonzalez."'	.	(
, "K • -o je od tedaj, ko je šla senorita Alma od njega?'
' "Tri mesece."
"Ali mi hočete popisati tista dva. kterima ste izročili pismo?" lies It.: jih opiše; kmalu se prepričam, da sta prava. Povedala bi bila lihko vse pri mizi: ker je pa zadeva važna, ji ne zamerim, da me je zvabila n.i mai >prehod. Zahvalim se ji. na kar se vrne.
Kmalu prid« a« tu.li jaz v -ol>o, kjer so me že pogrešali. Tovariši hočejo i' >pai: prt j pa moramo urediti -lražo, ktera se nam zdi potrebna. Ko se
to z^odi, pogledamo za prenočišče.
K.M. težko p«.\e.hui, kdor ne ve. kakšna je notranjost
j	Te _ i U..- imajo navadno samo po jedno <sobo\ Tam stanuje in
so v,e,	kai >pada k hiši: tudi slučajni go-.je spe tukaj. Pod izrazom:
i' ,i, ,	i;-,/.;-,'; .. m.!! krave, konje, ovce, prešiče, k ure t in a, psi
:	'[••.. jz z|, : ,,v:«-e. po kteri je mai« trave ali mahu. Med tem j
.	t .,i, druui :.cp.rabljeni gostje k.»t škorpijoni, pajki, sto- i
. . ; V: , Don Toma mi •> de Venango, senora}
1	.	-ka. vsi v n ■ i vos in ani ležimo drug j
• i,J .li; i-j zunaj, a si nisem upai t
. , • .. . , ' "." --• ■ de Givalj-a v TI o-.,	precej Balec na konju ter se vtne šele opoldne. Zdi se, I
j < T mormonskih misijonarjev, dasi je ob ves 'Basilik julep'.
j	r. re Hulalijc -e nam in treba držati po-j
n Ko • »ridenio do iezera Mona, ne počivamo j :	■: so naši konji po«'-i vali v !
, .. . siom N evade do Stocktona. od tam i
■ 1 ■ ' ...	^ J
;	:a, ..... .biiega polotoka: na za padu meji'
:	' , i .i - vi ru pa \ hod v ta zaliv. Luka
S- ■ .	i n ..j... i ■ p-a ii najvarnejša na zemlji; velika je
• i,if.,i. v m «ra -veta. Ljudje so i/, vseh kotov ] .1'. Evr..pejca so divji ali napol olikani In-; e a;.i .■ *. tukaj dobe vsaj toliko zanje, da se ne mo-,, j.. .	kupčija prevara. Tam koraka ponosni Mehikanec .v svoji
., .	;; i /' . hv.i Kraneoz- Indijski kuliji j
H -	z un rt animi judi. Tukaj skrbno j
<-. kterega obraz je -krit v Vi , 1 ,a .-» iz Male Azije ali Indije, Malajee i
- .i v J	-i 11
' »a eesar^tva^ tvorijo najznametiitejši del med «b»načini, j .. : i. T„	i :.. -..vi. moleča spodnja>
:	uaz. oči postrani.^jednaka j
-vaki •• ga .v.evilnega rodu. Njihovi, -1 a za t -■ .»-' f« ;•«»: Ir- male. zalite oči
', v-- t- /:-i .le a v San Franci-eu. Male,1 K:	■;	- *	j
- o : po-iave i u. a jo redke zmožnosti za , yu ,x\ j,o ... taka, kjer je treba izredne spretnosti . t	V	Iz z: ju j--jo slonovo kost ali les, stružijo kovine,
.,,..	1,	bomba/, vin«., platno in svilo. P leto in tko, rišejo in
V	k;i:o dozdevno nasprotujoče barve ali blago, a napravijo
' ;„,:	. ktere pro.lajajo kaj lahk...
j»n	, ... . -iM, ... .',«,;, vito skromni in se zadovoljujejo z naj-
. ::i|i	/ , * t *' v •*. j« * -ir- v •.•-rami!" vi-ike cene. a popuste za po-
.	... , - .	Tudi dnevno plačo prejemajo nižjo kot
loiini net iii...i iio višja kot v naši stari domovini. w ■ ." • . /--. licn ;e - .;/;ne:iio dražje. Zato se nova previdno hraniti, t ,	K'.:.''; « ; :' 'a j«, t ud- -kuga • avadna dela od pranja
. . K a i«-i. '-i pa k Ct'1«. }»i«-bi tv«.. Ljudje zasledu-■ , i oeeio h'i'ai ir <ieer .1 -ti in hitro. Vsi t t i .?> uge zv Iržiije. -e »e zadržuje. Ker tega V-ak imdi. da -e umika
trži- -ih. Bleda a pono.-na Ameri-[ , /j	.' rim zan < ' ka hite. zna-
, . H -at h.i kir v traku, eiliudru in .. v ,lru'-'i z. 'eirtjavo. llancboro nese na . k,-bi - hran... Milični časiuik kupuje re-. . ; jorbas t:ik«» Vsa ta mešana družba ,, j v ne -e n.otili med seboj. V , 'nlf-rv. . rnotetli v mest«» zlate dežele ter gremo naravnost proti s., ■ , s 1 ; 1 .ion - .1 hotel Valladolid. Hotel je prav cali-• • -\i i ;«- .	....... It's." .. ; -lopje je. tako. kot so pri nas navadne
barake.
K ;« pi. ou- imo kovs. k-•.■perju, kteri jili pelje pod malo e.po. Mi pa -remo v -ob«., ktera je kljub -voji velikosti tako nabito polna, da dobimo komaj Pr«.stor. Barkeeper nas zapazi in pride poleg. Mi naročimo vsak za-e, kar kdo poželi: jaz pa začnem takoj spraševati:
"Ali !nhk«> govorim z Mastrom oziroma senorjem Henrico Gonzalez?" "Ves. Sir. Ali ga želite?" "Da, če smem prositi!"
Pride visok, resen Spanec in pravi, da je senor Gonzalez. "Ali bi mi ne mogli povedati, če stanuje še pri vas neki Allan Marshall?" ga vprašam.
(Dalje prihodnji!.)
#
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. I^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na jbo jše sredstvo v vseh slutajib, v katerih je treba po-močka zlasti pa za intluenco, pre-hlajenje itd. |U| Naša znamka Sidro je na . I . vsaki steklenici.
v vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
Spominjajte se ob raznih prilikah l&še prekoristne družbe sv. Cirila in SSetoda v Ljubljani! Mai paloži dar domu na oltar I	(t d)
_
((
Nižje podpisana priporo- • {am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK o o oo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrana
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
OOP v a J t>8 aa
AFSTBC-AMEBiCM LIP
Regularni potni parnlkl^
I 66Oiul|a*» Odpluje 4. maja." I "Eugenia" odpluje ll. maja.
"Sofia Hohenbe/R" odpluje 15. maja.
vcktIJo med New Yorkom, Trstoiri1n;keko.
isajprij-ravuejSa in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Sompepie Generale Transetianiigue.
(Francoska parobrodna družba.)
v^D QJ7
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno i>isarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v i:—rj dnevih. — Kupuje iu prodaja avstrijske denarje po dnevnem k ir .
Edini zaupnik v Zjed, državah* Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
e_____ ____
Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Vorkti domač ushižbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po i cent številka.
C7\v

mmmmmm
ROJAKj.. NASOČAJTE KE na J Za vsebino inseratov ni odgovorno EOJAJQ, JNj8JS,0CAJlU SE Ki. ! "GLAS "SiHODA", J i J\" i- Ji 1JS j ne uredništvo niti upravuištvo.	"GLAS ^ RODANA.ITEČJI D>
! NAJCENEJŠI DNEVNIK:	i Upravniatvo "Glasa Naroda". NAJCENEJŠI DNEVNIKI
[O
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vi jata................11,-JO-» ton, :«V«m) konjskih moči
' La Savoie" „ ,, „ ........... .....12.'hM) ,, J">,o>K)
''La Lorraine" „ ,, ,, ...............t>. 2 .,'in» Jf	^
"LiTourame" ,	,, ...... ...........l»».o m» „	,,
"La Bretatfene"...................*.........8,hj;) 9.»H>'i
•'t. i Ciasgogne"..........................n.i
Glavna AtencijK 19 STATE STREET, NEW YORK.
cor ier Pearl Street, Cnesebrough Bulidiag. Psirniki oilpluji jo od s<»(!:ij nuprej vedno eotrlkili <>1> 10. ui i dopuludne i/ pri. lanisča ši. J i North Eher, ob iloršou St., N. i'.
*LA LORRAINE	2. maja l!>07. "LA SAVOIE	fi. junija 1007
"LA SAVOIE	9. maja 1907. *LA PROVENCE	13. junija 1907.
"LA T OCR Al NE	16. maja 1907. "LA LORRAINE	20. junija 1907.
"LA PROVENCE	23. maja 1907. "LA SAVOIE	27. junija 1907.
•LA LORRAJNE	30. maja 1907.' "LA TOUR Al NE	4. julija 1907.
POSEBNA PLOVITBA;
La Bretagne 4. maja ob 3. u.ri popol. La Bretagme 1. junija ob 3. uri pop. La Gascogne IS. maja ob 3. uri pop. La Gascogne 15. junija ob 3. uri pop.
Parnika z zvezdo zaznamovali i imajo po dva vijaka.
Mm W. Kozminski, generalni agejit :.» z upad.
71 Deaborn St., Ck.it.tvjo, III.


O
| DlŽ WALNUTH |
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Stem svarimo vsa bolnike kateri se zdravijo pri America E'.irojje em:.; nt ' da .i-jo naslepars! o nekaterih, zdravnikov in zdravnišVii.-i z-v<»d uu,	| ' to
da, imajo „OR JSI" zdravila in da zastopajo Orosi L:b c ^ •r:.ii.i v M.	s io
•a Europe Companija ima pravico, pod tem imenom j>rodajati zdr;. vii.t. > liiino tudi, da nism o z nikakoršnem zdravniškem za v tlom (Medical Institut i v zv< kak ur samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodi h liaiir-zdravnikov zdravila.
$500 plaCamo za uspešno odsodfco, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali x>rodajati „<Jrosi" zdravila.
i* Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! j* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kiateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preueavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europo Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Euroj^e Co.	_
. r. Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	—
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen iu mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni-Itasi po celem s>eiii ki Vam „.irant;raj0 ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša » slavni profesorji. zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
fabeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdra>il poslati kakor mi I Zato bolniki
pišite takoj, "kjer preje ko pipete, preje bodete oidrauli. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši aH zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sletlt -"-o garancijo: Ako Vi 5 diii rabite naša zdravilu in se še ne počutite bolje in ne vidite da Aas I bodo Kaša zdi*: t. vila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Ksprc-ssu plačano s dozvoHjo pre-le dan j a m ako niste porabili več od ene tre inje, povrniti Vam hočemo t j denar.
Tistim kater' trpe na tajnih mož ki h ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo U| tajnih ali kroničnih Jjolezuih, katere so večinoma od lxudih posledkov at- se v pravem o.isu ne zdravi";... Ato ..r.oaki:< Vam svetujemo, da brez l -hšnega odi:.^a»ja na nas pišete >11 na i gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem :,a-teri pravijo da ta bolezen ni "za ozdraviti, kjer ako dobite dobra m prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko ^ morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako 'ženo katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne m ee samo na sistematični način popol-
r^ina ozdraviti morejo.
* e » ZOPE T NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * * • Samo še kratek Čas iu naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mow jgoSe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da Be v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako 8 ousti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška -vnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ,ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode earn spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo .mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j, pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Ml pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in srna o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo va Iruzega stanu iz stare domovine to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so priopeL do največjega Človeškega znanja, kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. - mftiTM NA SLOVENSKI ODDFXEJ^:	/"V ,
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. .
u* m	od ». «» Ao popoUte* » V mtV4jo od iu. sda 1 popoldan
CUNARD LINE
ne p Liže j Am"
m
PARINIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR N^ KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
mm mma ^
ClPATHlifF"
um s?-»
ULTONIA, SLAVONIA IN PANONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so xelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
Tlie U Steamship to, Ltd.,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
26 State St.	Guaranty Building.	67 Dearborn SL,
21-24 STATE ST- NEW YORK.