Sp8:. .-»»^••'^stoW
■ ■ - -

■ki
Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemŠi nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki.

The first Slovenic Daily In
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.	Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1S03, at the Post Office at New York, N.	Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR
NO. 115. — ŠTEV. 115.	NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1908. — V PETEK, 15.	VEL. TRAVNA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVI.
Iz delavskih krogov. Strajk premogarjov.
V INDIANI JE PRIČELO ŠESTNAJST TISOČ PREMOGARJEV ŠTRAJKATL
Trust za jeklo je svojim premolar jem prepovedal vrivati opojne pijače.
Strajk pivovarjev.
Evansville, Ind., 15. maja. Unijski premoga rji tukajšnjega m«*ta in okoli** »o pričeli včeraj popoludne štraj-kati in sedaj počiva delo v vseh rovih, izinnši onih v okraju Block. Z delom je prenehalo 16,000 premogarjev. fttrajkati so pričeli, ker so dobili tozadevno povelje iz glavnega stana svoje organizacije.
Quinev, Mass., 15. maja. Devetsto delavcev, ki delajo v kamnolomih bli-z«» tukajšnjega mesta, pričelo je štraj-kati in zahtevajo, da njihovi delodajalci v nadalje jemljejo na delo le linijske delavce. V vuA wdikih kamnolomih dek) počiva, le v nekterih manjših se še «lela, ker so lastniki slednjih privolili v zahteve delavcev.
Pittsbursr. Pa„ 15. maja. H. E. Friek I'oke Co., ktera je last trust* za jeklo, je izdala danes nova pravila za svoje [»renxrpar^e. Med drugimi odredbami je tudi ona. ktera premogar-
jem prep,
-dni
nje vzirati opojne pija-
če tako pri delu. kakor tudi izven dela. Na ta način se bode mnogo nesreč prepncčilo.
Katwa- < ity. Mo., 15. maja. Osemsto delavcev raznih tukajšnjih pivovarn je prenehalo z delom, ker jim delodajalci niso hoteli povišati plačo za j»-den dolar na teden. Radi strajka j« delo v pivovarnah dokaj ovirano.
ROOSEVELTOVE ZMAGE V SE NATU.
Foraker ae je udal in te velja tudi o Raynerjn.
Washington, 14. maja. Predsednik Roosevelt je včeraj v zvezmem senatu dosegel dve zmagi. Seuator Foraker je odstopil o* 1 znane browns-villbke afere in seuator Kayner je odstopil <m1 svojega predloga, v sled kterega naj s^nat [»omaga polkovniku Stewart u, ki živi v prognanstvu v Arizoni.
Foraker je nepričakovano kapituliral. kajti dosedaj je vedno izjavljal, da bode brownsvillsko afero dokončal, nikdar pa odnehal. Včeraj je pa predlagal, da se ta zadeva preloži do prihodnjega zasedanja kongresa, oziroma da se ta zadeva zopet prične po predsedniških volitvah. Njegov tozadevni predlog je bil sprejet, dasi-ravno so bili demokratje za to, da se zadeva že sedaj reši.
To dokazuje, da bode kongres o-stala bvoja dela ktnalo rešil in da je v republikanskej stranki zopet zavladalo jedinstvo, ktero je tudi zelo potrebno, ako pomislimo, da se približuje doba volitev. Zasedanje kongresa se konča najbrže 23. maja.
-o-
Lov na pse.
p. Mestno zastopstvo v Freeholdu, N. J., je sklenilo, da se mora v imenovanem mestu uničiti in pomoriti vse pse in mayor je radi tega razpisal za vsakega ubitega psa nagrado v znesku $1. Radi t epa se je sedaj pričel v mestu in okolici splošen lov na pse in povsodi je slišati streljanje. Mayor je napovedal vojsko psom radi tega, ker je nek stekel j>es llletnega Raymond Bennetta, kterega »o morali poslati v Pasteurjev zavod v New York, ugrizel. Ta pes je pogrizel tudi vež druži h psov in radi tega je potrebno, Čla se vse pse, kar jih je v mesto, postrelja.
Tepeni sfcabje.
Chicago, 11L, 14. maja. Uslužbenci železnice Illinois Tunnel Co. so pričeli žtrajkati in družba je najela ska-be. Ko so slednji priSli iz dela v tn-»eiu, so jih itrajkarji in množica, ki ■ itrajkarji, pretepli. Več odvedla v ječo.
Governerji raznih držav Bančni polomi
pri predsedniku.1 v Cleveland!!, 0.
predsednik je sklical go-vernerje v washington k posvetovanji; o domačem bogastvu.
Koraki, ktere je treba storiti, da se prepreči zapravljanje prirod-nega bogastva.
za bodočnost.
Washington. 34. maja. Včeraj zjutraj se jf pričelo v Belej hiši zborovanje governerjev raznih držav, ktere je povabil predsednik Roosevelt, da sp pomeni z njimi, kaj bi bilo najboljše storiti za poboljšanje plovitbe po velikih rekah in za varstvo prirodnega bogastva. K posvetovanju so prišli vsi governerji naših držav in teritorijev in razua teh prisostvujejo posvetovanju tudi milijonar Carnegie, železniški magnat James J. Hill in razni zvedenei in vse polno senatorjev in članov kongresa.
Uro kasneje, ko je bilo določen«, .je prišel tudi predsednik Roosevelt za-jedno s podpredsednikom Fair-banksom, nakar je takoj odšel na govorniško tribuno, od kjer je došleee pozdravil z lepim govorom, v kterem je naglasa), da je namen konference storiti vse. kar je mogoče, da se prepreči zapravljanje naravnih pripo-nHx'knv in naravnega bogastva, ker inače mora tudi to bogastvo končno usahniti. Potem je povdarjal, da se
prvotno domnevalo, je bogastvo dežele neizerpljivo in da je dežela tako neizmerno velika, da je tu še pro-»toia za neštete milijone novih prebivalcev, kteri zamorejo tukaj dobiti svoje domovje tudi, ako ga preje še nikdar niso imeli. Sedaj pa vemo, da -o že vsa zemljišča naseljena in •'•» in:a vlada na razpolago le še taka zemljišča, ktera je treba preje knna-lizovati, ker inače po za vsako rabo brez vrednosti. Ravno to velja tudi o gozdih. o kterih se je preje tndi mislilo. da jih ne bode nikdar zmanjkalo. Sedaj nam pa že preti pomanjkanje le-a in le skrajna varčnost nas l>ode obvarovala pred popolnim uničenjem nekdaj neizmernih gozdov. Ravno to velja tudi o velikanskih ležiščih premoga, v kterih kmalo ne bode več m«>goče pridobiti toliko premoga, da bi to zadostovalo za potrebo. Tudi rudniki postajajo siromašnejši, pe-trolje je skoraj že porabljeno in to velja tudi o naravnem plinu. Radi te-" ira naj bode dolžnost governerjev paziti na to, da se saj ono reši. kar se da rešiti, pred vsem pa gozde, vodna j>ota in zemljišča, za kterih obdelovanje je treba bolj skrbeti in sieer z umnim gospodarstvom.
Oovernerji so predsednikove predloge odobravali in izvolili potem reso] ucijski odbor, na^ar so določili, da sme pri sejah govoriti vsak govornik '•eset minut. Zborovanje bode trajalo tri dni.
Solnčarica.
Predvčerajšnjim je v našem mestu vladala prava jioletna vročina in na Park Place ter West Broadway je zahtevala svojo prvo žrtev. Tam se je namreč vsled vročine onesvestil nek karih 50 let star mož, kterega so odpeljali v bolnico, kjer je pa umrl, ne da bi se zavedel.
Elmer Peterson iz Braddocka, Pa., se je na pomolu št. 54 Hudson River vsled vročine onesvestil in tudi tega so morali odpeljati v bolnico.
V glavnem poštnem uradu se je vsled vročine onesvestil voznik Wm. Putnam iz Bellporta, L. I.
Včeraj in danes dežuje, pri čem je zavladalo zopet malo hladneje vreme.
POZOl! mm
eveliko-rati, da ta ali ona poSiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetit' kdor ne zavestno obrne na F K AN K SAKSEH CO., 109 Grcenvi. h St., New York in 3104 St. Clair Avo., Cleveland, O.
reserve trust CO. JE PRENEHALA Z IZPLAČEVANJEM; NJENI DOLGOVI PRE-SEZAJO DVA MILIJONA.
Tudi American Savings Bank v imenovanem mestu je včeraj prenehala poslovati.
ODMEVI KRIZE.
Cleveland, O., 15. maja. Tukajšnja Reserve Trust Co. je včeraj napovedala konkurz ter naprosila oblasti, da se njeno premoženje pripiše onemu Superior Savings & Trust Co. Dolgovi bankerotne tvrdke znašajo .$2,700.000. Uradniki imenovanega denarnega zavoda zatrjujejo, da bodo vlagatelji dobili ves <svoj denar nazaj. Banka je prišla vsled tega v zadrego, ker jej baje ni bilo mogoče iztirjati zapadle tirjatve.
Tudi tukajšnja American Savings Bank je bila včeraj prisiljena zapreti svoja vrata, kajti tekom dopoludneva
je prišlo toliko vlagateljev, da je postal p« doza j za njo nevaren. Sedaj skušajo njeni zastopniki pridobiti kako večjo banko za to, da jej pomaga i/, blata in uradniki npa.jo, da se jim l>ode to posrečilo, tako. da bode za-mogla kmalo pričeti poslovati.
ŽVIŽGAJOČE GOVORJENJE.
Posledica ponarejenih zob in tozadevna obravna pri sodišču.
—o—
Kansas City. Mo., 1.'!. maja. Miss Emma Virginia Nice si je dala pri zobozdravniku dr. W. D. Sniitlin napraviti novo zobovje, za ktero je plačala rjCiti. Ko je pa imela zobovje ne-kaj rasa v ustih, je opazila, da se je njen glas oziroma govor popolnoma spremenil in da govori tako. kakor da bi žvižgala. \'sled tega je vložila pri tukajšnjem sodišču tožbo proti imenovanemu zobozdravniku, od kterega zahteva, da jej mora izdelati novo zolxivje ali pa jwvniiti denar in dati vrhu tega še primerno odškodnino.
Ko se je vršila obravnava, je bila sodna dvorana polna radovednih Iju-dij. Prvi je bil zaslišan zobozdravnik, ki je zatrjeval, da je gospodični zelo težavno ustreči in da je tudi zvedel. da je pri nekem krojaču dala napraviti obleko, ktero je pa moral krojač osemkrat predelati, predno jej je ugajala.
Nato se je ona oglasila in zatrjevala, da sedaj radi zob vedno, kadar govori, žvižga. Potem je prosila sodnika, naj jo pazljivo posluša. Ko je pričela govoriti, se je v resnici zaslišalo tiho žvižganje, kar je sodnika prepričalo, da je njena navedba resnična. radi česar je zobozdravnika obsodil, da jej mora vrniti za zobovje plačan denar, dočim mora ona zdravniku vrniti zobe. Ta poravnava se je takoj pri sodišču izvršila, nakar sta žvižgajoča dama in zobozdravnik odšla domov.
Tožbo je Miss Nice vložila radi tega, ker so se jej prijateljice norčevale, kajti kadarkoli je pričela govoriti, so dejale: "Look out, the tx~ain is eomming!"
Napad z dinamitom.
Port Ilenrv, N. Y„ 13. maja. Nepoznani lopovi 5*o skušali včeraj z dinamitom razdejati tukajšnjo hišo G. I). SLeriuaua. ki je vredna $125,000 in ki stoji blizo tukajšnjega mesta. Dinaniitno bombo je nekdo vrgel pred hišo na tla in razstrelba, ki je sledila temu, je bila tako jaka, da so vsa okna na sprednem delu pobita. Hiša je pričela goreti, vendar so pa ogenj pogasili, predno je zamogel napraviti veliko škodo. Sherman in njegovi niso ranjeni.
Nepoznani napadalci so poslali Shermanu pred par dnevi pismo, v kterem mu naznanjajo, da ga bodo poslali v zrak. Zadevo sedaj preiskujejo detektivi, ki so prišli is Albany, N. Y.
Sherman je nedavno odslovil tri vslužbence in radi tega je policija nuienja,i da so ti priredili napad.
Vabilo k umoru. Poslovanje Guinnessove.
MORILKA BELLE GUINNESS V LA PORTE, IND., JE IMELA TUDI V OHIO SVOJEGA AGENTA.
Nekemu Konitzerju iz Chicaga je odvzela |10,000; ženitne ponudbe.
KJE JE MORILKA?
La Porte, Ind., 14. maja. V novejšem času prihaja semkaj vedno več pisem, s kterimi razne stranke prosijo pojasnila o raznih ljudeh, ki so brez v-akega sledu zginoli. V vsakem takem pismu je izraženo tudi mnenje, da je mogoče, da je bila ta ali ona osoba umorjena po morilki Belic Guinness. Tako je pisala Mrs. J. N. Jenkinsova iz Corapolisa, Pa., tukajšnjemu šerifu, da išče njenega moža; Mrs. J. T. Tennvjeva iz Binghaniptcr-na. X. T., je naprosila šerifa, naj išče neko lepo žensko, ki je zgirsila v aprilu. Neki A. Howard je pisal šerifu, naj nm pošlje kaka pojasnila o Švedu imenom Emil Tellu. kteri je pred letom dni odpotoval v La Porte, Ind., in nese] seboj $3000 denarja.
Dosedaj še vedno ni dognanj, je li Otiinnessova v resnici mrtva ali Še živi. Z lravnfki, ki so preiskali v razvalinah njene hiše najdeno žensko truplo, trdijo, .da je to truplo ono morilke. Xa sliki so preiskali z mikroskopom prstane, ria kar so jVh primerjali z onimi, kuje so našli v pepelu. Na ta način so pronašli, da so to njeni prstani.
Šerif je dobil tudi j z Stillwaterja v Hakoti popolni popis Andrew llelire-lrn.i. čegar truplo so našli zakopano na dvorišču Gninnes-ove farme. Iz tega popisa je razvidno, da je bil u-nioi i<-ni Ilelirelln deset let zaprt radi požiga in vloma.
Danes je tudi nekdo poslal'serifu pismo, iz kterega je razvidno, da morilka ni le potom kiseratov vabila moške na svojo farmo in jih morila, temveč da je imela tudi svoje aarente. ki
jej pošiljali žrtve v l^i Porte. To l>i-mo je dobil šerif od policijskega šefa v rievelandu, 0. Ta šef je poslal šerifu pismo nekega moža. ki naznanja. da ua je nekdo, ki je bil lepo oblečen. lani v avgustu na ulici nagovoril in ga vprašal, je li oženjen. Ko je Clevelandčan to vprašanje zanikal, ira je nepoznanec vprašal, bi se li hotel poročiti z neko premožno vdovo v La Porte, Ind., ktera hoče na \>ak način dobiti moža. Potem ga je vprašal, hoče li iti v La Porte. in ko je tudi to zanikal, mu je dejal, da bode ona v Cleveland prišla, ako jej plača jMitne stroške. Potem mu je pokazal sliko imenovane vdove iti sedaj se ta mož spominja, da je bila slika ona Guinnessove. Oblasti so tudi dognale, da je i.gent, ki je v Clevelan lu kazal sliko morilke, hodil po pisma v Chicago. Champaign, III., in Warsaw, Ind., kamor so prihajala ta pi.-^ma pod različnimi imeni. Njen agent jej je prinašal pisma običajno cam v La Porte.
Po zatrdilu policije je dobila morilka vsako leto mnogo denarja. Tako je coroner dobil poročilo, da je imela najmanj $50,000 premoženja in da je samo jednej svojih žrtev, nekemu Ko-nitzerju iz Chicaga odvzela $10.000. Konitzer je živel v hiši 701 N. Hal-sted St. v Chicagu. Odpotoval je v La Porte in -pred svojim odhodom je pripovedoval svojim prijateljem, da se !>oIe oženil z neko bogato vdovo. Pred svojim odpotovanjem je dvignil iz banke tudi svoj denar. Guinnessova je objavljala svoje inserate tudi v nemških časopisih in Konitzer je čital ta oglas v nekem nemškem listu.
Oblasti so sedaj prepričane, da bodo lahko dokazale, da je jetnik Lam-phere zažgal hišo Guinnessove in sicer ko je bila vdova s svojimi otroci v hiši. Posrečilo se jim je namreč dobiti nekega dečka, kteri je videl Lam-phereja, ko je pribežal iz imenovane hiše, nakar je takoj pričelo goreti. S kopanjem na farmi bodo danes zopet oričeli.
Spanci in Francozi, i Iz Avstro-Ogrske.
Krvavi pretepi.' Razstava v Pragi.
MED FRANCOSKIM IN ŠPANSKIM VOJAŠTVOM V CASA-BLANCI, MAROKO, JE PRIŠLO DO STRELJANJA.
Jed&n vojak ubit, trije ranjeni; prvi so streljali Španci.
NESPORAZUM, o
Casablanca, Maroko, 15. maja. Mi-noli torek je prišlo med španskim in francoskim vojaštvom tukajšnje posadke do krvavega boja. Kakor trjuje je počil na španskej strani prvi strel in takoj na to francoski zuavi odgovorili s streljanjem. Pri tem je bil jeden Španec ustreljen in jeden ranjen, dočim sta na francoske j strani dva vojaka mnjena.
Do boja je prišlo pri nekih mestnih vratih in streljanje je bilo posledica prepira, ki je nastal med dvema španskima vojakoma in nekim neoborože-nini francoskim strelcem. Slednjega s« Španci pobili na tla in so ga tako pretepli, da bode najbrže umrl. Nek zuavski narednik, ki je bil pri vratih na >ti-A/.i, je zajedno s svojimi vojaki in nekim častnikom prišel vojaku na pomoč in v tem trenotku so Španci pričeli streljati. Temu je sledilo ži-vahno streljanje na obeh straneh.
Madrid. 15. maja. Minister inostra nih del je takoj na to, ko je dobil iz Maroka poročilo, da je prišlo med španskimi in francoskimi vojaki v Casablanci do streljanja, od vlade v Parizu zahteval jwijasnila in za sporočitev podrobnosti. Ta dogodek je tu provzročil dokaj razburjenja in ne-kteri časopisi zahtevajo od vlade, da takoj od pozo ve svoje čete iz Maroka, kajti med francoskim in španskim vojaštvom že d« d go časa nesporazum. Kasneje je niinistersrvo izjavilo, da ta dogodek ne bode poslabšal dobrih razmer med obema državama.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN
NAJCENEJŠI DNEVNIK!
- .
USTAJA NA FILIPINIH.
Na otoku Mindanao je prišlo do bojev med domačini in Američani
Manila. 15. maja. Governer Gard na otoku Mindanao, o kterem je poročalo, da so ga ustaši umorili, je najbrže še pri življenju. Oddelek kon-stablerjev sedaj zasleduje četo Moro-tov. kteri so napadli governerja in pri tem umorili uradnika Smitha in governerja nevarno ranil. Konštablerji so Morote došli in baje njihovega vodjo Aliha ustrelili.
Tudi nek vojak je bil v boju z ustaši tako ranjen, da je v taboru kmalo na to umrl.
-o-
Michigan za Tafta kot predsedniškega kandidata.
< irand Rapids, Mich., 1,1. maja. — Včeraj se je vršila tukaj republikanska državna konvencija in tem povodom so se vsi delegatje izjavili za •ojnega tajnika Tafta kot predsedniškega kandidata republikanske stranke. Delegatje so dobili naročilo, da glasujejo za Tafta pri republikanskej nacijonalnej konvenciji v Chicagu.
lenarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.35 ............ 50 kron
za 20.45 ............ 100 kron
za 40.90 ............ 200 kron
a 102.00 ............ 500 kron
:a 204.00 ............ 1000 kron
za 1017.00 ............ $000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka.
Naie denarne poiiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-Ueje do $25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje meske po Dosaestic Postal Money Order ali po Now York Bank Draft. ' FRANK HAWSER GO., 10« Greenwich fet. Now York., 8104 Clair Atsl, N. B.
Oftft*
V GLAVNEM MESTU KRALJEVINE ČEŠKE SO OTVORILI JUBILEJSKO RAZSTAVO.
Otvoritvi je prisostvoval prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand.
VISOKI GOSTJE.
Dunaj, 15. maja. Včeraj dopolu-dne se je na slavnosten in sijajen tačin vršila v Pragi na Češkem otvoritev jubilejske razstave, ktero so oriredili (,'ehi v proslavo šestdeset letnice cesarja Fran Josipa kot češkega kralja. Razstavo je otvoril uje pro-tektor prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in otvoritvi je pri sostvmalo velikansko število najod-ličnejših gostov iz vseh slavjanskih ;»okrajin Avstrije. Vse mesto je v zastavah, ktere so v prvej vrsti češke narodne m za temi zavzemajo največje število slavjanske. Najlepše so »ile okrašene one ulice, po kterih st je prestolonaslednik peljal na razstavni prostor.
Avstrijski kabinet je bil pri otvoritvi razstave zastopan po štirih mi uistrili, med kterimi sta bila oba če-<ka ministra. Cradiiištvo Prage in udi Dunaja je bilo po v« likem številu zastopano, tudi zastopniki trgovine in obrti iz vseh krajev Avstrijt so bili navzoči. Celo iz Nemčije so prišli zastopniki obrti in trgovine.
\ svojem govoru je prestolonaslednik slavil pred vsem šestdeset let nit-o Fran Josipa in potem izreden napredek češkega miroda. njegove trgovine iti obrti. Kazstava je zelo bogata in prekrasna.
Za gledalce so razstavo odprli še K po olieijelnej otvoritvi.
Ihtnaj, 15. maja. ('lani avstrijske dinastije, kteri imajo svoja zasebna t k »sest v a v Italiji, oziroma v onih italijanskih pokrajinah, ktere je Avstrija zgubila, so sklenili ta posestva prodati. Tozadevne obravnave ~e ž« vrše.
Dunaj. 15. maja. VCJaliciji so prijeli nekega moža, ki je baje največji ropar v Avstriji in na Ogrskem. .Jetnik je rodom Newvorčan in mu je ime K. Dressier. Tekom zadnjih dveh let je gospodaril po vsem <Jaliciji in njegovo delovanje se je raztezalo t ud v druge avstrijske pokrajine vse do Kranjske, kjer so se njegovi pomagali oglasili tudi v Ljubljani pri prodajalcu in grocer ju Jebačinu. Tatovi, kterih vodja je bil Dressier, so pred vsem odpirali blagajne, kajti to je bila njihova posebnost. Tekom zadnjih d vet let so si na ta način pridobili par milijonov kron. Ko so Dresslerja prijeli, so našli pri njem $2000 v ameriškem denarju. Kazim tega so našli pri njeni tudi vsakovrstno orodje za odpiranje blagajn.
-o-
Nesreča pri ribolovu.
Pri Wellsburgu, N. Y., sta mladeniča Young Little in Harry Dowman utonila, ko sta lovila ribe. Oba sta doma iz North Chemunga.
Razne novosti
iz inozemstva.
V PETROGRAD JE PRIŠLA NOVICA, VSLED KTERE JE BIL AFGANSKI EMIR USTRELJEN.
Ruski 9ocijalisti so na klavera način praznovali socijalistični praznik.
NEMČIJA SE SRAMUJE.
Petrograd, 15. maja. Semkaj se iz zasebnih virov poroča, da je bil te dni afganski emir umorjen, vendar pa ta vest še ni potrje.ia. Ako bi bilo to resnično, potem bi prišlo poročilo gotovo tudi v Sirnlo. Indija, kjer pa o tem ničesar ne vedo. Ministerstvo inoe-tra-nih del o tem ni dobilo poročila in izjavlja, da je najbrže izmišljeno.
Petrograd. 13. maja. Včeraj je bil 1. majnik in pričakovati je bilo. da bode tukajšnje delavstvo na socijalistični praznik praznovalo. Toda od 400,000 tukajšnjih delavcev jih jo praznovalo k večjem le 15.000. Zveza delodajalcev je delavcem že preje naznanila. da oni, ki ne bodo delali, ne dobe plače. Nikjer v mestu ni prišlo do nemirov. Ker je ves dan deževalo,, je bilo tudi prirejanje zborovanj na orestem nemogoče.
^	A
Berolin. 15. maja. Tukajšnja vlada je v velikih skrbeh, ker je prišlo iz Zjed. držav poročilo, da je predsednik Roosevelt sprejel proteste ameriških Poljakov proti nemškemu barbarstvu v deželah nem. Poljske in ker je Roosevelt tudi obljubil, da -e bo le zavzel za pravice zatiranih Poljakov. Časopisje piše. da m? Amerika ne -me vmešavati v notranje zadeve Nemčije, vendar pa piše tako. da je videti, da se Nemčija svojega divjaštva sramnje
Hamburg. Nemčija. 14. maja. Včeraj po noči je zgorelo velikansko sk!i-dišce raznovrstnega blaga na Daniel-ski uliei. V skladišču je bilo mnoeo bombaža, sladkorja, dišav Jn vreč. Pri gašenju je bilo več gasilcev ranjenih. Skoda znaša pol milijona mark.
Svarilo rojakom.
V novejšem času so pričele med našimi rojaki poslovati razne newyorske navidezne tvrdke, koje ponujajo ljudem zlate in druge ure, in sicer na kredit. Ko pošlje žrtva teh goljufom in lopovov denar za uro, pošljejo lopovi za drag denar navadno uro, ka-koršnje je povsodi dobiti za par centov, in obljubujejo, da bodo pravo uro poslali potem, ko bodo vsi obroki plačani. Tako poslovanje ni druzega kakor povsem navadna goljufija, kajti prave ure odjemalci ne bodo nikdar dobili. V kolikor smo poizvedeli, so pri tem goljufivem podjetju nekteri Hrvatje, kteri se ne morejo preživljati s poštenim delom, in radi tega svarimo vse rojake, kteri nameravajo kupiti ure ali kaj sličnega, na to, da ae na take goljufije ne ozirajo, to tem bolj, ker v Ameriki se ne kupuje blago, ko jo so no vidi, in ker jo uro dohiti prvsodi, kjer šive naft rojaki.
$1,350,000 DEFICITA.
Pittsburški bančni blagajnik je zapravil imenovano svoto denarja.
Pittsburg. Pa., 14. maja. Državni pregledovale«- bank William L. Folds, kteri je pregledal knjige Allegheny National banke, naznanja, da je blagajnik Will iam Montgomery prevaril banko za ,$1.350.000. oziroma za sto-tisoč dolarjev več. nego se je dosedaj
domnevalo.
A čera j so Montgomery ja odvedli v varstvu detektivov k njegovemu odvetniku. kjer je povedal razne podrobnosti o svojih prevarah in porabi velikanske s vote denarja. Sedaj se zatrjuje, da jo povedal take podrobnosti. kteriii posledica hode ta, da bodo mnogo uglednih ljudi morali zapreti.
Danes se je tudi zvedelo, na kak način je Montgomery goljufal. Denar je dvigal s pomočjo listin, gla-sečih se na imena bogatih ljudi, vendar je pa podpise napravil vedno tako, da je izpustil kako črko, tako da mu nihče ne more očitati, da je ponarejal podpise. Ker je imel v banki velik ugled, so nm denar naravno takoj izplačali, dokler ni na rast la skupna svota na $1,350.000.

Kuga v La Guayri.
San Juan, Puerto Rico, 15. maja. W. W. Russell, poslanik Zjed. držav * v Venezueli, je na potu iz Caricasa v New York dospel semkaj. Z ozirora na kugo. ki se je pojavila v Venezueli, naznanja, da je bolezen omejena na mesto La Guayra in da v glavnem mestu, kakor tudi v Puerto Cabello dosedajjfre nihče ni zbolel za to boleznijo. Vlada je sklenila, da bod* okuženo luko zopet izročila prometu,
kakor hitro mine teden dni, da se v
i
mestu ne pripeti niti jeden slučaj kuge.
ik
"GLAS NARODA"
(SloTenic Daily.)
Owned and published by the &OVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSEK, President. VICTOR VA1JAVEC, Secretary. LOUIS BKNK.MK, Treasurer. Place of Bopintw of the corporation and ddreeee* of above otti.ieiv: 109 Greenwich Street, Borough of .uaiiliattan, New York Oity, N- Y.
Za leto velja liat za Ameriko in
Canado ........
,, pol leta........
i, leto xa mesto Srw Yr»rk . . >1 leta za me*tu S*?w York
pol
tvropo u voe le(f po! le
j, ,, „ četrt leta .... ».«« v Kvrupn rwwiliam trtinnn tri številke.
$3.00
1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
•IiJl.A?' .N iliulu" i'.i aja vsak dan iz-vzemAi nele1, in praznikov.
«OLA8 IN \RODArt
("Voice of ti e P'-opie") laaoe-l every dav, except Sundays and Hon :a>>. Subweri prior yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
l>mii-i brez podpira in oeobnoeti se ne MtlMlejO.
Denar naj se blagovoli pošiljati po l4on**y Order.
Pri spremembi 1ci*m|h naročnikov proeitno, • -e nam tudi prcjd ije bivu.id^c naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in po^iljatvam naredite naslov: "GLAS NAMODA"
100 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Hector.
Preprečenje povodnji.
Vlada jo du'iilii predlog y.n srvrši-te\ naertov. kterili namen je preprečiti za vedno \>ako leio se ponavljajoče pomladne povodnji v PittsblllgU. Pa., in okolici. kakor 1 tuli v |Hirečju rek. ki izvirajo v Appalachian Moun-tain>. Te |MiV(Mlnji pritutjajo v»ako leto tako gotovo. da je ljudstvo že doi-t la pit pr:«-auo. da >o neizogibne. V-i vladini |>< fktiM povodnji preprečiti pototu nasipov in jezov ter regulacije rek >o bili zaman, kajli kakor hitro se priepe .-pomladi topiti nastanejo tudi povodnji. Ker se vladi to ni posrečilo, je {Kitetli nameravala >truge velikih rek izkopati tako. da In bile l>o|j globoke, toua to delo bi bilo predrago.
tj se je jta >klenilo. da sc proti tej nadlogi nast< lal: j pri lijenetil iz\.tri in to se /aiKoie zgoditi le > ;t ne pokrajine kraj rek popova ia način Ih>#1<» gozdnata tla II pomla.l'.ie vode popila in . -a l»ot!i voda odtekala in iz
ter rti«
Zietii
potr.
kan.
in /.-
t»
ktero še ni dokončano, hode veljalo
nadaljuili "•<» milijonov d< larjev. Ta dela ne vi>e na reki Ohio, kajti ta reka doliiva im.ogo vode ihI pritokov, za k t ere se je potrdilo že šest milijonov dola rje c. Kljub vsemu temu je pa plovil ha vsakrf^leto oh gotovem fasu po teli rckali tako nevarna, da jo morajo razne parniške družbe za nekaj časa opustiti. Oh času suše so namreč te vode zelo plitve, uko se pa zgrade bazeni, se temu lahko od-pomore. tako da bode plovitha vse leto omogočena.
Zvedenci vladinega geologič-nega O'ldelka so že izdelali natančne račune. koliko rezervoarjev bi bilo potreba. tla se i uko ob času suše s po-111.» jo pomladi nabrane vode vzdrži reke pri navadnej globočini in tozadevno (Miroeilo je vlada ravnokar objavila pod naslovom "The Relation of the Southern Applaehian Mountains to Inland Water Navigation", ktero poročilo je izšlo kot okrožnica št. j:J4 »hI gozdnega oddelka. To okrožnico zamore dobiti vsakdo brezplačno, ako piše v Washington na naslov "The Forester", Forest Service. Gradnja teh rezervoarjev bode veljala več. nego vsa dosedanja dela. toda zvedenci so prepričani, da se hode na ta način preprečilo povodnji in da bode tudi plovitha omogočila tako. da se bode zamogla vzdrževati vse let o.
Kako se živali same zdravijo.
O tem je dr. Mueller v znanstvenem listu "Die Nat ur" napisal veliko razpravo. Kadar žival zboli, leži mirno na senčnem, zračnem mestu. Pije mnogo vode ter se koplje. Kadar iz-ubi pes tek, išče neprestano travo, ki mu je za prebavo in čiščenje. Tudi goveda in ovce iščejo zdravilne bilke, kadar z bole. Kadar se mačka prehladi, se gre solnčat. Pisatelj je mravlji odtrgal trepalnici ter jo spu-atil na tla zraven mravljinjaka. Oko-lu ranjenca so se takoj zbrale druge mravlje ter mu škropile rano s svojo tekamo. Ranjenec je kmalo ozdravil ter naprej opravljal svoj posel. Ko ni je njegov pes ranil oko, odšel je v temni hodnik ter se ni prikazal na svetjo več dni. Od časa do časa a^je slinil šapo ter si gladil oko; v sedmih dneh je ozdravil.
"Graduirani starisi".
Lady Cook, ktera se inače imenuje tudi Tennessee Claflin, je svetovala predsedniku Rooseveltu, naj povodom svojega tretjega predsedovanja skrbi za to, da dobe tudi ženske volilno pravico. Predsednik je ta predlog odklonil, "ker si ameriško ženstvo ne želi. da bi dobilo take pravice".
Roosevelt je imel popolnoma prav, ko je tako odgovoril. O tem bi se i dalo mnogo razmotrivati. toda za ci-I tateljice bi ne bilo zanimivo, kajti 1 resnica je. da si naše ženske ne žele i volilne pravice, ker morajo njihovi I ponižni možje itak tako glasovati, kakor jim ukažejo žene, tako da imajo ženske vendarle indirektno volilno pra vico.
Zanimivejše za naše ženske pa je. da namerava imenovana Lady Cook na Wheat ley Illlls. na Long Island«, ustanoviti šolo "za vzgojo dobrih mater in dobrih očetov". Na ta na-'-in bodemo tekom par let dobili "liiaduirane matere" in "graduira-ne očete", kterih potomci bodo na .sak način zelo ponosni, kajti, kakor hitro bodo pričeli sami za-se skr-heti. bodo s ponosom povdarjali. da so otroci in potomci '1 graduirauih -itarišev".
Vsekako jc resnično, da imajo mladi zakonski puri le malo znanja o vzsroji svojega potomstva in da bi bilo dobro, ako se jili v tem poduči. Nepopolno znanje vzgoje je tudi vzrok, da mora biti prvi otrok ta-eega para vedno nekak predmet za razne eksperimente, pri kterih pre--lirsajo teorije matere in očeta, stripov in tet ter raznih knjig, dokler se končno oče in mati ne prepričata, da »t r<»k ni predmet, s kterim se mora Postopat i na šablonski način in da se i:a ne more tako vzgojiti, kakor s»--ita v nekterih knjigah.
Paziti in ljubiti, to sta glavni toč-!.i vziruje otrok. Ked*>r jih izpolnu-je. oziroma kedor ljubi svojega otro-' a in tudi nanj pasi. ta bode potomstvo vzirojil pravilno; kedor pa teh pogojev ne izpolni, temu tudi naslov "srraduiran < če" in 4'graduirana mati" ne bode mnogo kasti i 1.
DOPISI.
Little Falls, N. Y.
; 'enjeno uredništvo:—
Kakor že poročauo, bi imela biti 10. maja za tukajšnje lojake veliko-očna spoved, kar * no pa morali za-adi ! rzojavne odpovedi preč. g. Kev. •Josipa Zalokarja na dan 10. maja »reložit i.
i'i t-i-./.i! i ip.-tno mogli ' iai:oslovljf»-ja »Iri^tvene zaslji <• za tui narasi-i:!i si rt Ako v,	ii na^ / <leli.
Imii >vaiH" .i dne smo odkorakali »S polu 0. ure {Xipcdudne izpred dru--t\eiie tlvorane ob udarcih mestne -t»'be |>roti katoliškej cerkvi, kamor as je vodilo društvo sv. Barbare št. JI s svojo zastavo. Zastavi je kumo-al \ i l rojak cenjeni gospod Frank Sakser iz New Vorka. kteri je kljub -\oj«-j bolehavosti in ne boječ se stroškov prišel k nam in prisostvoval lavnosti. Kot botra je bila novej /.a.-»ta\i gdč. Ivanka Šile. za kar (die-nia iskrena hvala. Po končanju cerkvenih obredov je bil povratek jako lep; seveda pri tem ni manjkalo radovednežev nam tujih narodnosti.
Da je sla v nos t tako lepo uspela, se je zahvaliti v prvi vrsti sledečim rojakom :
G. Frank Sakser, boter; gdč. Ivanka Sile, botra.
Odbor društva sv. Jožefa št. 53 J. S. K. Jednole: Fran Rožanc. predsednik; Fran Per, tajnik; Anton Keržič, zastopnik; Jakob Ruparšek, blagajnik.
Družice: Marija Leskovec, Ana Zit-ko. Marija Korenčič. Cecilija Mrzli-!;ar, Ivana Celare, Helena Smrekar, Franja l^ogar. Katarina Ix>gar, Ivana l^ttgar. Franja Podboj, Marija Mrla k in Jerica Gruden.
Mali družici: Marija Albreht in Marta Mlečkovska.
Duhovna: Kev. Th. M. Farrall in Kev. Wm. F. M a honey.
Zastavonoša: Ivan Pišler in Fran Steržinar.
N'a večer je pokazalo društvo sv. Barbare in vsi tu bivajoči Slovenci in Slovenke svojo naklonjenost napram našemu društvu, kajli pri veselici so nas obiskali vsi, za kar vsem najlepša hvala.
Vam. eenj. g. Sakser, pa kličem ob povratku posameznih članov društva sv. Jožefa: Na svidenje!
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam!	Fran Per.
Gates Adah, Pa.
Cenjeni g. urednik:—
Upam, da mi dovolite prostora za par vrstic v Vašem cenj. listu, zatorej oprostite, da Vas vedno nadlegujemo z večnimi dopisi.
Ko čitam razne dopise od svojih rojakov, ne morem si kaj, da tudi jaz
nekoliko očrtam razmere tukajšnje slovenske naselbine. Slovencev nas tukaj ni ravno veliko, vendar tvorimo vedno toliko število, da bi se tukaj ustanovilo kako slov. društvo. Dasi j je nekoliko rojakov vpisani!: pri Hrvatski Narodnej Zajednici, vendar nas je še veliko, ki ne pripadamo k tio:>enernu društvu. Zatorej, Slovenci rojaki, orgauizujmo se, ustanovimo si kako slov. podp. društvo, ktero je zlasti tu v Ameriki tako neobhodno potrebno!
Glede verske avtoritete smo zelo pri malem, dasi bi se tudi v tem ozi-ru lahko veliko več storilo.
Z delom smo tukaj dosedaj bili še dokaj zadovoljni, vendar tie smem reči. da nismo občutili krize.
Končno pa, ker si sami nismo hoteli dati počitka, nam zadnji čas sama Fiick Company kak privošči za :a! a'-o in razvedrilo. Sicer se nam ta počitek za kaki dan prileira. zlasti sedaj, kit uživamo krasni pomladanski r.iak. a se veliko bolj bi se nam prilegal, da bi si ua sami določali.
Končno pošiljam nebroj iskrenih pozdravov vsem Slovencem in fcšl« »-venkam to- in onstran oceana.
Anton Rener.
Po umorstvu v Lvovu.
Po krvavem činu v namestništveni palači v Lvovu je stopilo politično življenje maloruskega naroda v Galiciji v stadij, ki je politično in psihično ne le velezanimiv, ampak tudi težaven. mučen. Svojega čutstvovanja. razvivšega se po neutajljivem narodnem in političnem mučeiiiStvu svojem Malorusi ne morejo potajevati. To čutstvovanje jim brani, da hi nastopali kakor ostri sodniki proti morilcu namestnika Potockega. dijaku Sičin-Si.cuut; z drugi strani pa imajo proti -ebi široko javnost, ki se sklicuje na človeški> civilizacijo in človečensko čutst vo\*anje.
Ta mučni položaj je kaj dobro o-značil "Polaer Tagblatt", ki izvaja med dmgim: " l)a-li se je moralo žrtvovati ravno grofa Potockega. to je • prašanji' zgodoviue. Dobri Potočki .le bil k večjem orodje okostenelega iiipeniaeijonalneua poljskega sistema, ;>it sam ni kil sistem, ni bil odgovorni nositelj tiste politike, ki pušča, da I'.i.i^ki narod se za p<> brutalizmih, ker je sam po >»d)i prešibek, da bi deloval gospodovalni*. Čini. ki izhajajo iz obupa ali narodnega fanatizma, so '.avaduo nelogični. lil nelogično je bilo tudi umorstvo namestnika. -Je-li - tem Mahirusom kaj ]»omagano? Ne! >:ij n -o st»\ ražne liidre smrtno zadeli — k večjem so jej odbili le eno -i1 ia ti t >to k t ere more vzrasti < o ti.-uz:'!.
\erdar pa je to krvavo umorstvo nc^;,, vse ev«>lueije maloruskega stremljenja p»» s\0!„„li obrnilo pozornost na gališke razmere. In če te razmere dobro prema t ramo. moramo :>riziiaii, da imajo ^lalorusi dovolj razloga k obupu. Galicija šteje 7 milijonov - ► I ti tisoč prebivalcev. Poljaki. ki imajo v deželi vse — vse važne urade, šole. denarna sredstva itd. — pa tvorijo manjšino v deželi. Kajti, razun 000.4HM) Nemcev. Židov in pripadnikov družili narodnosti, je Malo-rusov okroglo ,']jr»0.4M>0 duš. In ti Malorusi, ki so po številu druga narodnost v deželi, nimajo takorekoč nič. Ob imenovanjih so preziram, za vsako ljudsko, meščansko ali srednjo šolo se morajo boriti kakor da bi bili manjšina, ktere željam se mora ustrezati ali jih odklanjati, kakor da tu ni dolžnosti, ampak milost... Sedaj se je našel nekdo, v kterem so se vezane energije razgrele do — zavretja. In storjen je bil zločin. Naj se o stvari sodi kakor hoče: Potočki in Si-činski sta bila le statisti krvave drame v Lvovu — simbolični pojavi! Prva s potezami, ki nosijo znake ari-stokratične samovolje šlahčičev, lice poljskega naroda, ki živi tjanes — kakor Madjari — od zatiranja druzega naroda; druga pojava pa otožnimi, izstradanimi i>otezami — z licem Malorusa, ki mora še v dvajsatem stoletju posezati po nožu, da tolaži svoj kulturelnivglad."
Slično označuje tudi maloruski državni f>oslauec vitez Semaka položaj, v kterem se nahajajo Malorusi po umorstvu v Lvovu. Rečeni poslanec, ki je deželnosodni svetnik, je izjavil v pogovoru z nekim novinarjem:
"Umeli boste moj položaj, kakor sodnika, v tem slučaju. Narodno mislečemu Malorusu, ki je objednem avstrijski sodnik, ni lahko izrekati se o tem. Kakor avstrijski sodnik moram obsojati umorstvo, kakor Malo-rus je umejem. Prišlo je, kakor bo maloruski poslanci vedno napovedovali : nezadovoljnost in ozlovoljenje sta dosegla tolike dimenzije, da je prišlo do tega, do česar je prišlo."
Izjave rečenega maloruskega poslanca imajo za primorske Slovane še -peeijelen interes — dodava k temu trška "Edinost" —, ker je bil vpleten v razgovor tudi tržaški namestnik Hohenlohe. Poslanec Semaka je nam-
reč črtal paralelo med razmerami v
iztočni Galieiji in onimi v BukovinL Tudi v tej poslednji deželi so bile analogne čisto jednake razmere kakor v Galiciji, dokler ni prišel v Bu-kovino kakor deželni predsednik princ Hohenlohe.
Pred šestimi leti so vladale — tako zatrja poslanec Semaka — v Bukovim iste razmere kakor v iztočni Galiciji. Malorusi so se borili za jed-nakopravnost izlasti na cerkvenem polju. Na Dunaju pa ali niso hoteli umeti tega boja njihovega, ali ga res niso umeli. Tako je bil bržkone le goli slučaj, da je centralna vlada poslala v Bnkovino kakor deželnega predsednika izbornega moža. ki se je — čim je spoznal žalostni položaj v deželi — postavil na stališče: suum euique! Trdno držeč se tega stališča si jc prizadeval, da bode enaka pravica obema narodnost ima (Rumu-nom in Malorusom). S posebnim veseljem je bila pozdravljena njegova vohlna parola: smrten sovražnik je bil vsakemu vplivanju političnih u-pravnih uradnikov na volitve. Ta izborili mož je bil princ Hohenlohe. sedanji namestnik v Trstu. Se sedaj imajo kmetje v Bukovim v najbo-Ijem spominu kakor "kneza miru", ker njegova zasluga je. da vladajo sedaj v Bukovini znosi ji vi odnošaji.
Dalje pripoveduje posl. Semaka. kako je vse obžalovalo odhod princa Hohenlohe iz Bukovine. Na vseh postajali je jemalo ljudstvo od njega slovo, na meji so mu maloruski kmetje izročili zahvalno adreso. Ob tem slovesu so solze rosi le iz očes — na obeli straneh. To je dokaz — vzklika rečeni poslanec — da zna maloruski narod biti hvaležen za človeško in pravično postopanje z njim ter da ni nikaka "divjaška čreda".
"Edinost" dodava k temu: Imamo torij pred seboj najbolje spričevalo našemu namestniku. In da je to spričevalo pošteno zasluženo, moremo verovati tem bolj. ker se dobro spominjamo. da se ob odhodu princa Hohenlohe na vseh straneh v Hukovini pohvalno govorilo o njem. Takega najboljega spričevala mu v Pri morju ne moremo še pisati. Priznavamo si-ccr radi in štejemo že to kakor velik korak na bolje, da se sedanji tržaški namestnik ugodno razlikuje od svojih prednikov s tem. da zna sam in neodvisno misliti, cesar predniki niso mogli. — bodi da jim je nedosta-jalo potrebnega iutelekta. bodi. da so jih vezale — druge okoluosti. Tudi -n:o merjeni. da je v namestniku najbolje volje. da bi spravil kurz vladne politike v pri morju s starega zvo/enega lira in da bi se pravičneje delila luč in sonca. Splošno ga dela simpatičnega tudi njegovo demokratsko. zares liberalno, tako-le prav — nebirokratsko nastopanje, kakor je redko nahajamo pri avstrijskih državnih 1'unkeijonai jih. Namestnik Hohenlohe je prisil na L:ta- nekakega -peeijalista za mirjenje in blaženje narodnostnih in političnih bojev, samo da bi se tudi v Pri morju z uspehi utrdil ta glas in da bi se k priznani simpat ičnost i njegove oso he pridružila tudi opravičena hvaležnost na tem, da se je v medsebojnem življenju obeli narodnosti v deželi uveljavil princ:;» politične in narodne jed-nakosli ter najrazsežneje ustavne svobode.	•
Utrdbe ob italijansko-avstrijski meji.
"N. Tirol. Stiniuien" pišejo o tem nastopno: Kakor znano, dela neutrjena severoiztočna meja posebne preglavice Italijanom, ki se boje avstrijske invazije. Da zamaše različne "luknje" in da umolknejo pritožbe, je pričela Italija z vso vnemo graditi tik ob avstrijski meji nove zapiralne torte. Sele nedavno so postavili prve takemu fortu ob gorenji Piavi. A za-ostati ne sme tudi črta ob Soči. Pri Stupici dolini Nadiže na nizkem razrastku 1543 metrov visokega Mata jurja bode v kratkem času stala zapiralna utrdba, ki ima namen, da za-biani prehod iz Avstrije v Italijo in ki bode blizo ceste, ki vodi v Videm. Drugo utrdbo v Julijskih Alpah zgradijo v Uecei, v samotni dolini v gorovju. v Rezijanski dolini, ki bode varovala prehod iz Soške doline v Kanal del Ferro. Razun tega se pojmi jo tudi garnizije v Vidmu in Pal-manovi. Staro popolnoma zanemarjeno rimsko cesto, ki vodi od Timava v Karniških Alpah v Ziljsko dolino in ki je velike strategične važnosti, obnove popolnoma v nje prvem delu do Sappade tako, da bode po stari rimski cesti možno prevažati tudi težke topove. In če z druge strani opazujemo premikanje in nameščanje garnizij ter razne druge odredbe na avstrijski strani, potem se je težko vzdržati vzklika, da smo si z Italijo zelo, zelo čudni prijatelji in celo zavezniki !!
ep
nivnHh	ako
kupil vožni listek za svojce ali prijatelje iz *tare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSEK CO., 109 Greenwich St., 5>ow York-
Okno vis-a-vis.1
Črtica iz ruskega dijaškega življenja.
Spisal A. Benderov.
Okno moje sobe je gledalo na dvorišče; dvorišče, kakor je pri petro-gradskih najemniških kasarnah tipično : od vseh strani ga oklepajo mno-gonadstropna poslopja, tako da ostaja prostih samo nekaj malo kvadratnih sežnjev. Ravno mojemu nasproti se je istotako nahajalo okno, ki je, vedno nezagrnjeno, dovoljevalo neoviran vpogled v življenje svojifa prebaval-cev. •—
Vsak večer je na mizi, ki je stala pri oknu, zagorela luč, preprosta svetilka z zelenim zastorom. in često sem lahko do čez polnoči opazoval svoj "vizavi": kodrastega, dolgolasega dijaka v modri srajci, kako je sedel, sklonjen nad knjigami...
Včasih so se prikazale na mizi pri oknu steklenice piva in kak skromen prigrizek: potem so blesteli razun di-jakovega še drugi mladi obrazi skoz gosti tohakov dim, ki je vedno bolj naraščal, čim živahueja je postajala zabava in gestikulacije govorečih.
\ časih se je pokazala med dijaško družbo, oblečeno v ruske bluze in po-nošene uniforme, pohlevna postava mladega dekleta z drobnim, simpatičnim obrazkom. Pri takih prilikah SO se umaknile steklenice čajovim ča-šam in tudi oblaki tobakovega dima so bili man je gosti.
Od časa do časa je prihajalo mlado dekle tudi samo in oba sta preživljala po cele večere v mirnem razgovoru in pri skupnem berilu.
Tako so potekli tedni in meseci.
Nekoč, s|K>mladi okoli Velike noči, je bil moj vizavi za nekaj časa odpotoval, in po njegovi vrnitvi sem zapazil močne izpreniembe v njegovi zunanjosti in njegovem življenju. Dolgi lasje so bili padli pod škarjami frizerja, stara uniforma se je umaknila novi, ki jo je bil očividno naredil dober krojač. Namesto modre srajce brez ovratnika trdopolikani, visoki, beli ovratniki in bel telovnik; na kratkoostriženi glavi ni sedela več stara in obledela dijaška čepica, ampak brhka nova iz lila-a.
Prijateljski čezdalje redkejši; tudi je manjkalo pri njih mladega dekleta z resnim simpatičnim obrazom. Zato sem videl zdaj često na večer svoj vizavi. kako se je pred zrcalom skrbno na-pravljr.l in je potem zapustil sobo. Pozno čez polnoč mi je pokazala potem zopet prižgana luč na mizi dija-kovi. da se je povrnil.
Nekega večera je si del proti navadi sam in ogledoval nohte na svojih rokah, ko se j«* pojavila v sobi nepričakovano nova osi d ta. Bila je dama. ne več v cvetju mladosti, toda resnično blesteče zunanjosti, oblečena s tistim posebnim šikoui. ki si ga pridobe samo Rusinje, ki so veliko in dolgo bivale v inozemstvu.
Prihod dame je mojega dijaka, kakor sem mogel opaziti, spočetka spravil nekoliko v zadrego; ta pa se je umaknila kmalo čvrstemu, neprisiljenemu Hi rtu, ki je kaj kmalo zadobival tako obliko, da je dama z značilno kretnjo roke pokazala na nezakrito okno.
'Naslednjega dne se je prikazala tam temna zavesa, ki je odslej skoro sleherni večer zagrnila okno...
Proti koncu maja sem zapustil Pe-trograd in sem se vrnil šele na jesen. Zopet se je izvršila izprememba z mojim vtzavijem. iOkna ni več zakrivalo zagrinjalo; obmki elegantne dame so bili prenehali in v svoji zunanjost* je nalikoval moj dijak prejšnji sliki, ki sem jo izprva zadobil od njega. l>asje so bili zopet dolgi in nepoče-sani ter modra srajca je bila zopet njegova vsakdanja noša.' A namesto knjig je stalo zdaj vsak večer na mizi nekaj steklenic — jasne priče, da se je mladi mož udal pijači.
Nekega pustega jesenskega jutra, ko je bilo vse nebo pokrito s sivimi oblaki in je neprenehoma pršil droben. mrzel dež. sem zaslišal spodaj na dvorišču nenavaden šunder in br-zo tekanje sem in tja.
Ko mi je prinesla dekla zajuterk, sem jo vprašal, kaj je pomenil vrišč na dvorišču.
Dekle mi je povedalo, da je dijak s štev. 5 v pijanosti skočil iz okna.
To je bil nesrečni konec mojega vizavija. Od tedaj me okno tam ni zanimalo več.
Slovensko katoliško
Ck
podp. društvo
cr
svete Barbare
18 ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Foreat City, Pa.
Inkorportrano do* 31. Januarja I90J -v drž* vi Pennsylvnnijl,
-O—O—
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Foreat City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON 0ŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, P®,
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CU7, KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P*. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Aveame, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, P».
POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, W«ir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pm.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
najfinejšega sestanki so postajali
Koy drag kamen
so našli v Californiji. Kamen je modre barve z vijoličastimi sencami in popolnoma čist in prozoren. Podoben je sefirju, pa ni tako trd. V ognju postane svetlo rudeč; ko se ohladi, pa ima Zopet svojo naravno barvo. Dali so mu ime "Benito".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Papirnate klobuke	, pOZOr Rojaki!
so s, izmislile Londončanke že pred Novoim.jdeno garantirano m~ilo »
d vem 1 leti; sedaj so jih začele nositi pleiaste in golobradce, od katerega v 6
tudi Parižanke. Ker so po ceni na- tednih IeP> "»j«. *>rki in brada popol-1 • • - ... n .. , , ' noma zrastejo, cena $2.50! Potne nože. ha vi jo si jih Panzanke cele zaloge, kurje očesa, bradovice in ozebliao v£
da nosijo k vsaki bluzi drug, barvi r 3 d°eh popolnoma ozdravim za 76c.t
prilagoden klobuk.	"	^fc ™1(^
i ">«p> blagovolite denarje po Post Moan ! Order pošiljati. Največja stavba na svetu. j	1 L- k W7
Inženir Turnav je dobil od bruselj-! JoJ? n ^^ .1.	.	,, .... 1	" Box oy
>kega razstavnega odbora dovoljenje,,	CUBV^UAND, OHIO.
da zgradi do leta 1910 stolp, visok,-—__
400 metrov. Proračun je določen na	NAZNANILO
1,200.000 frankov.	j
__________Od Mestne hranilnice ljubljanske" in "Kranjske hranilnice v Ljubljani" prejeli smo nekaj "Računskih zaključkov" za 1. 1907. , V teh zaključkih je po številkah ulog označena skupna vrednost vsake posamezne knjige z narastlimi obrest-' mi vred do 31. decembra 1907 in se lahko vsakdo prepriča o resničnosti vloge.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino še enkrat kar najiskreneje pozdravljava znance in prijatelje širom Amerike. posebno pa one v Denverju, Col., iu Clevelandu. O. Z Bogom!
New York. 13. maja. 1908.
Ivan Pristave. '
l Rojakom, ki so po našem posredo-
Pred odhodom v staro domovino	vanju naložili denar v ff0rioznaeene
pozdravljam vse prijatelje in znance	liranilniee, pošiijamo te zaključke
sirom Amerike, posebno pa mojega	BREZPLAČNO, ako se nam pošlje
moja v Denverju. Col., brata v Cleve-	5 centov v poštnih znanikah za pošt_
hi ml u. Ohio, in vse. ki - . me spremili	njno na kolodvor. Na zdar!
York. 13.
maja. 1908. Ivana Smole.
Frank Sakser Company. (G-1C—5)
Pred odhodom v staro domovino! vsabino tujih oglaaor ml otfg*' pozdravljam vse rojake in rojakinje. ****** m noriTnlil»u na uredništvo sirom Amerike, znance in prijatelje ■ v New Yorku. posebno brata in soprogu. Kličem vsem skupaj: Na zopet 110 svidenje!	j
New York. 13. maja. 100S.	j J ^LflVFMPFM
Luka Pauli s Franjico PaulL !« MfcWWCHUCIfl
Zjedinjenih. Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? - , Gotovo, ako se obrnete na Akade-one. ki so me spremili na kolodvor.1 nično zdravniško društvo v New York,
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Zjedinjenih držav, posebno pa
Živeli!
New York. 13. maja. 1908.
Josip Stukel s soprogo.
JOHN VENZliL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Obi* Izdelovalec ^kranjskih In nemSklh
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanje naroCnl-Cene so primerno nizke, a delo
kov.
wvuv »v gf tuivi uw luaaV) ■ uviv
o in dobro. Tri vrstni od $22 do 5. Plošče so is naj bofilega cinka. Izdelujem tudi ploiCeiz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolue Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE — BOLEZNI —
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se VI kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki sto se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
bede. Deset mesecev sem ležal v bol-j THEH NAJUCENEJSIH ZDRAVNIKOV
niči in sedaj sem nekoliko ozdravel, preiskana, ker ako Vas zdravi en sam a nimam centa, da bi se bolehen pre-1 zdravnik se lahko moti in Vas zdravi
živel. Do smrti bom vsakemu hvale-1 f? napačno boleznijo, kar se pogo .	.	stoma godi ali sestero očij se nikakor
žen, ki se me usmili in podari mal ne morejo motiti in ste lahko zago-denar siromaku. Darovi naj se poši- 1 tovljeni, da je diagnoza prava. ,- - „„ (,PloD	ion r>	Vsakemu kateri no tajni bolezni
Ijajo na Glas Naroda , 109 Green-, ^ mu p^j^o ZASTONJ našo
wich St., New York, N. Y.	| knjigo "Venus in njegovi grehi" iz
Za vsak najmanjši dar se zahvaljn- k&tere si lahko "ganete kakšno bo-. „	.	^ lezen imate.
je ze naprej^ ^ ^	| ^ pj^ |n	Jg y^
North Hospital. Winebago, Wis.
PROŠNJA.
Obračam se do usmiljenih src naših rojakov, da mi pomorejo iz največje
(5-16—5)
Bolezni.
NA PRODAJ
je njiva ▼ Gor. Kandiji ob državni cesti, ki vodi v Karlovee in Zagreb. Meri 1700 štirjaških metrov in je jako pripravna za zidanje restavracije ali kake večje gostilne, osobito, ker se v kratkem v neposrednej bližini dve železnici zidate.
Izve se natančneje pri lastnikn g. Ivanu Appe, v Kandiji pri Rudolfovem, Austria.	Kranjsko.
(8-19—5)
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo 7 [ počutite, pišite nam po knjige all pa I takoj natančno opišite svojo bolezen« da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEUČNO ZDBAYNl&O DKtiSTW
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specialist za notranje bolezni. DR. SPILLINGER
Specijalist za diagnostiko.
1° AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, Na« York

91 vili --'T ■ ■'


igoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedel v ELY, MINNESOTA.
o- o-	■	/ ;
URADNIKE:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 57, Brad-dock. Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. lOtli Avenue & Globe Street, 'South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, III-, nadzornik, P. 0. Box 041, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR. predsednik, porotnega odbora, 115 7tb Street, Calumet, Mich.	•
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik. 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
I JoLiet, 11L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega Tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Tat, kteri j& svoje plane zabeleže-
vaL Henrik Zoreč, knjigovez, pristojen v Veliko Nedeljo; je bil že petkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 2U. de-L-eij.bra l!KIT je bil izpuščen iz prisilne iii i\ ii-e v Me-->endorfu. 1'ri od-liodu je dobil 37 K 84 v na zaslužku, ter - tem denarjem podal na Hr-k ;it.-ku dela i>kat. Z»>rec trdi, da se mu ni posrečilo dela dobiti, zato jo je irenil uaj^.preje na Dolenjsko, ker UiU je pa po>el drobiž, začel je krasti, in sicer denar iz •erkveoih nabiralnikov. < Ki tod je krenil ua Korožko, in <d tu na Tirolsko in se povrnil zopet na Kru .j-ko, kjer so ga v Kamniku ravno pri tem zasačili, ko je hotel zopet nabiralnik izprazniti. Obdolženec je vsaki plen ve-tno zabeležil v svojo knjižico, in te svote h? popolnoma vjemajo s podatki sodne preiskave. Dognalo .-e je, da je iz 20 cerkvenih nabiralnikov si prisvojil svoto 121 K S3 v. Obdolženec, ki v>e brez ovinkov pri pozna, je bil na dve leti težke ječe obsojen.
Umrli so v Ljubljani: Feliks Pavček, bolniški oče. <>2 let, Karolinška zemlja 7. — Marija Klun, kovačeva žena, 64 let. — Neža Gale, gostija, 83 let. — Anna Mueller, zasebnica, 49
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nasilni d e-1 a v e e. Jožef Rozman, tovarniški delavec, je dne 16. januarja v krčmi Neže Mencinger sitnaril, prevrnil mizo, in potem ko je natakarica poklicala krčmarico. in ga je slednja posvarila, raj miruje, jo je zgrabil za vrat in jo toliko časa davil, dokler je ai njen mož oprostil. Med tem je pa prišel obdolženčev brat Janez, ki je Jožeta pograbil in ga iz sobe nesel. To je obdolženca tako raztogotilo, da je začel v veži vpiti: "Daj mi nož, da ga zakol jem". Brat Janez pa je zbežal v bližnje stanovanje, a obdolženec za njim, in bi ga bil gotovo z vzdignjenim stolom pobil, da ga ni sestra pograbila za roko, ter je bilo možno Janezu zbežali v prvo nadstropje. Brat Jože pa pograbi dolg nož in teče za njim, po naključju mu pa pade nož ii roke, kterega je pobrala Ivana Iskri ter ž njim stekla v prvo nadstropje. Janez je moral pri orožnikih i-kati pomoči zoper lastnega brata. Obsojen je bil Jože Rozman na šest meseeev težke ječe.
Liter vinaje domov nesel. V nedeljo 23. svečana so domači fantje v Vogljah zložili za vedro vina. kterega r~o v domači gostilni pili. Dogovorjeno je bilo, da ne sme nihče Od tega vina kaj iz gostilne domov nesti, marveč se mora na licu mesta izpiti. Fanta Andrej Oaelj in Janez Srebmjak sta pa slučajno naletela na kajžarja sina Janeza Zlateta, ki se je s prazno litersko steklenico vračal v gostilno. Komaj ds ga je Osel j na odgovor stavil in gs prijel za steklenico že ga j« Zlate rrezal v levo spodnjo
laket. Ko je pa >e Srebmjak vmes po--egel. da bi napravil mir, mu je obdolženec zadal globoko vbodlino in dve manjši rani. Zagovor, da je to storil v silobranu. ni našel mesta; obsojen je bil na pet mesecev težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor. Nedavno se je našlo mrtvo truplo trgovca in posestnika v Matu! jah in Opatiji Frana Feranda v morju med Volosko in Reko. Kakor je sodnijska komisija dognala, je ro-parski umor izključen, kar potrjuje tudi slabo finančno stanje, v kterem -e je v zadnjem času nahajal pokojni Ferauda. in pa rane na glavi, ktere je samomorilec dobil, ko je skočil v. morje pečin, ki se ravno tam nahajajo pod morsko površino. Na kraju je pn -1 i I suknjičev kterem >e je nahajala prazna listnica in prazna steklenica konjaka, kakor tudi klobuk. Uro z verižico so našli pri njem in tudi lenarnieo z manjšim denarnim zneskom.
Zaradi sleparske igre so zaprli v
Trstu .'{liftnega natakarja Josipa So-dovnika. doma iz Ljubnega v Savinjski dolini.
Tržaški dnevnik "Balkan" prenehal izhajati. Lani je jel izhajati v Tr--tu hrvatski dnevnik "Balkan" pod uredništvom Matka Mandiča. List je bil izborno urejevan. Ker pa ni našel dovolj odziva med občinstvom, prišel je v j-labe gmotne razmere in je prenehal izhajati.
V	Tržiču na Primorskem so delavci na ladijedelnici štrajkali, da bi dosegli povišanje plač. Vodstvo ladije-delniee se nkhotelo udati, temveč je vse delavce odpustilo in tovarno zaprlo. —
V	Pomjanu blizu Kopra so pri občinskih volitvah zmagali Italijani. Vsled nestrpnosti slovenskih klerikalcev so ostali volilci cele vasi Šmarje doma, kar je prineslo Italijanom v 3. razredu zmago. Slovenski volilci so bili vsled tega zelo potrti in Italijani so zmagali tudi v 1. in 2. razredu.
Ponarejene krone v Pulju. Nedavno so v Pulju aretirali v krčmi Albine Starčič neko žensko, ki je plačala krčma riči ni hčeri pivo s ponarejeno krono. V košarici dekletca, ki je žensko spremljalo, so našli vrečico s 327 kronami v komadih po I krono in 5 kron.
Požar v Pulju. Nedavno večer je nastal požar v puljskem kinematografu "Excelsior", ki so ga pa kma-'n pogasili. Ožgala se je razna oprava v vrednosti 800 K.
Vlak je povozil delavca Faleža v li-poglavskem predoru pri Ponikvi. Fa-lež je bil takoj mrtev. To je v teku enega meseca že drugi smrten slučaj v tem predoru. Vzrok nesreče je baje ta, ker vlaki pri vhodu v predor nič več ne žvižgajo.
Ogenj. V Trnieah na Dravskem po-Iju je pogorela hiša in gospodarsko poslopje Mihaela Kostevška. — V Javnjčah pri Marenbergu je istoitako pogorela hiša in gospodarsko poslopje Gregorja Štefana. Zažgal je pastir vsled neprevidnosti
Za opeklinami je mul Žagarju Ste-
pišniku v Ribnici na Štajerskem sedemletni otrok. — V Janševem vrhu
pri Slovenjem gradcu se je pa vdovi Tomažič deklica, na kteri se je vnela obleka, tako hudo opekla, da je v smrtni nevarnosti.
Dva človeka sta utonila. V Ukvah sta =e vračala ponoči 811etni prevžit-kar. Radeckijev veteran Fr. Prešern iu 591etni drvar Blaž Tribuč iz vesele gostilniške družbe. Vsled teme in me-eža sta zašla s pota ter padla v globoko strugo potoka Ukve, kjer sta oba utonila.
Skrajno divjaštvo. Blizu Voitsber-ga sta dva kmečka fanta opijanila 28letnega slaboumnega tovariša, potem ga je edeu držal, drugi pa mu iz-* i 1 v grlo celo steklenico žganja. Popolnoma nezavestnega sta vrgla v listnjak ob cesti. kjer so ga našli drugi dan mrtvega.
Zaprli so loletnega fanta Karola Ogriuea iz Ješenee pri Račah. ker je na .-umu. da je ukradel posestniku Hojniku v Ješenci iz nekega kovčega denarja v znesku 3090 K.
Zažig pred 14 leti. Leta 1890 je prevzel rudar Jurij Brglez z ženo zelo zadolženo posestvo svojega svaka Fr. Gabra v Zagaju pri K&zjem. Dasi je razkosal posestvo, se vendar ni mogel izmotati iz dolgov. Tu je sklenil, da bo zažgal kozolec, ki je bil zavarovan za 81)0 K in da si z zavarovalnino pokrije najhujše in najnadležnejše upnike. K temu mu je svetoval gostač Stefan Satler, ki se mu je ponudil, da on zažge kozolee proti plačilu 20 kron. Oba »ta bila zadovoljna. Dn& 13. julija je šel Brglez spat v bližnji Trnovec, Satler je pa kozolec zažgal-Vse se je lepo izteklo. Brglez .je dobil 800 K zavarovalnine, dal Satlerju 20 kron, oba sta si pa sreto obljubila, da bosta molčala kot grob. Besedo sta držala do letos. Ko je bil pa v letošnjem predpustu Brglez nekoč dobre volje, pravil je ženi. kako je pred 14 leti ••obrnažil" zavarovalnico za 800 kron. Te be.-<ede je slišal ljubček Brg-lezovke, Karol Šipek, in ko se je kmalu nato skregal z^Brglezom zaradi žene, ktero mu je ljubosumen mož prepovedal še nadalje obiskavati. vzel je v roke pisalne potrebščine in ovadil sodišču Brgleza in Satlerja zaradi hudodelstva goljufije potom zažiga. Zlo-činca sta svoj čin priznala in sta bila pred celjskimi porotniki obsojena Satler na tri. Brglez pa na dve leti težke ječe. Tudi mora povrniti zavarovalnici 800 K.
HRVATSKE NOVICE.
Fcskušen samomor sodnika. V Yin-koveih v Slavoniji se je ustrelil ta-mošuji okrajni sodnik. Bori se s smrt-
jo, ker sta mu dye kroglji ostali v glavi in jih ne morejo dobiti ven. Vzrok samomora ni znan.
Bjdrnaon za analfabete. Bjomson je poslal uredništvu "Agramer Tag-blatta" iz Rima to-le zanimivo pismo: "Velecenjeni gospod urednik! Geslo: Ne zametavqj majhnih sredstev! — Smem li kot stalni čitatelj Vašega izvrstno urejevanega lista potom istega nekaj svetovati vsem tistim na Ogrskem in Hrvatskem, ki še nimajo volilne pravice, pa jo imajo po volilni reformi dobiti? Pravijo namreč, da se bo kot pogoj za izvrševanje volilne pravice zahtevalo, da se zua pisati. Pri nas na severu znajo vsi. Toda, ko sem bil otrok, jih je bilo vendar še mnogo, ki se tega niso bili naučili. In tedaj je bila splošna prikazen, da so odrasli ljudje, tudi starejši. se šli učit k onim. ki so znali pisati; mnogi izmed njih so si nakupili vzorcev, s pomočjo kterih so se sami učili. Poznal sem nekaj kmetov, ki so postali dobri državni poslanci, dasi so se šele v zrelejši dobi prilastili p i--a nje. To bi naj v srce seglo tudi ljudem pri Vas in na Ogrskem. Mladina, ki zna pisati, naj bi zbirala okrog sebe odrasle ter jih poučevala. Pričnite pa takoj! Na ta način vršita obe stranki dobif> delo za več od njih, ne samo zase. Star pregovor pravi: Vz^int ženske s seboj, da bo veselejŠe. Tu je pregovor na pravem mestu. Ali so že matere, ali pa postanejo, in dobro bo za otroke, da imajo matere, ki so se udeležile rodoljubnega gibanja. To gibanje utegne postati večje in uspešnejše, kakor ktero si bodi drugo, ki so ga bile deležne. Slonelo bo pa na njih samih in na tem. da ne zameta-vajo majhnih sredstev."
BALKANSKE NOVICE.
Aretovan trgovec z orožjem v Sofiji. Policija je našla pri trgovcu z orožjem Tufekčevu 13,500 rubljev v bankovcih jk. 500 in 100 rubljev. Ta svota prihaja, kakor ie dokazala preiskava, od tavine v titliški banki. Tu-fekčev je prjznal. da je prejel denar od armenskih revolucionarjev. kte-rim je prodal za 20,000 rubljev bomb in eksplozivnih predmetov.
RAZNOTEROSTI.
Novi ltudje. Fra.ieoski učenjak Leniant. ki ga je push la akademija znan« sti na raziskovanje v centralno Afriko, je predaval ob povratku v .kademiji o svojih uspehih. Pripove-loval je, da je našel novo vrsto ljudi, i so ljudi žrei ter zelo. podobni opicam. Rasti .-o mpjhne — največ pu!dnmi meter — ;<'v imajo na rokah n nogah pregibljive palce za i.prije-•nanje. To jim omogočit je. da morejo
Poslusaj Slovenski Narcd
..........—» | I M I
Kaj Profesor Dr. ?

od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besude mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v %je-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
C!	1 * TV T JI Ze dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSkl INarOal potrebno, da se tukaj v Zjedi-njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom y pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
* TAKO SLOVENSKI NAROD VEC TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja mdč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča , ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZEE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM
HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, VaSe pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. _ ,	/
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street	New York City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in aobotah od 10 do 12 dopoldne, ter od 3 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1.
hitro bežati skozi pragozde ter plezati po drevju.
Berolinika mladina, "Berliner Tagblatt" se pritožuje nad pokvarjenostjo mladine v tem mestu. Ako piše imenovani list resnično, je be dolinska mladina najnemoralnejša na svetu. Med berolinsko mladino se dogajajo vsak dan najaemoralnejši zločini. Nedavno sta se vračala iz šole brata Steiner. Na potu sta se sprla, pri čemer je starejši mlajšega hladnokrvno zaklal. Po umoru je policija dognala, da sta ta dva dečka nekaj dni prej zvabila v bližnji gozd malo deklico ter jo posilila.
Knjigarna
Pr. Sakser Co.!
109 Greenwich St.,	.NEW YORK,
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne.-J____—.60
Vohun (Špion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja...............40
Hučeniki (Aškerc) elegantno vezan........82.00
Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polanečkih
cela izdaja bro*......$2.50
Ruska Japonska vojska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kamelja m i.. .$1.00 Bacek v strahu šalo-ifiTra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potn i. roman)
je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
Iščem MARTINA GRIL. Poročati mu imam nekaj zelo važnega, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagOvoli naznaniti. — John Skrajna, Box 26, Dunlo, Pa.	(13-1&—5)
NAZNANILO.
Tem poton? naznanjam vsem članom društva sv. Barbare št. J. S. K. Jednote v Trestle. Pa., da bode dne 28. maja na praznik Kristusovega vnebohoda 'skupna velikonočna spoved v slovenski cerkvi na Butler St. v Pittsburgh Pa. ' Pričetek ob 6. uri zjutraj. Opominjam vse člane in •'laniee, da spolnijo velikonočno dolžnost.
Fran Sifrnr. predsednik.
(12-15—5)
ter prtj«tel)e v Ameriko vzet?s asnila in vozne cene na: FRANK 99 Greenwich St., New York, N V, ker tu bodeš na j pošt ene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je prizn-uJ zastop lik vseh ixn*pitnih ^arobradnih Uruic
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna In katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.	f
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenlenl iMptd doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za. Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje boiezni. Uverjen in preprič an sem, da sein le po Vaših zdravilih "zadobil po-
polno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pced boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. KockdaUe. lil.
Vefeceoteai cespod doktor!
Vaun naxnanim, da se ni prejel
cdra-vila Ln se Vam tahvaijujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj &eci popolnoma zdrav, pa so mi že zdravila ostala, zato se Vam iikceno zahvaljujem ter pri po ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, ftaj se aa Vas ohroejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, fcalera <rctovo pomato^.
V*s 5e enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vaui ostanfeiu hvaležni priatelj
Jakob Likar
Baz 9*1 West Kevioo, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Jimu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 west 34th street,	NEW YqRK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
L.EISY PIVO
i tero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj n;kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh ooljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travaikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.fc. Kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVEUAND, O.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejsa ia najcenejša parobrodna (rta za Stance io Hnuk. sv-
Novi paznik na dva vijaka "Martha1
j REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vatipodij navedeni novi parobrodi mm dva vijak« imajo brezžični braojav:
ALIG1, ULUBA, KiBSHi WASHINGTON, ^ ▲BGEBTUTA.
> imA maj* in jmnijn m bodeta ifanj aavadan« an brodoyju pri-taiila fadvadrmfanovapotnttka
Gibi rožnik listku Iz EW Y0IKA za UL razni u fc:
LJUBLJANI.....——_______________________£28.39
REKE.... ...».»....■»■»■... »........«......^«..^...428.—
ZAGREBA.........................__________#29 JO
KARLOVCA------....-----------------------129.1®
aiAXBlD4t TRSTA aU BE KB. ....__________....______4o $55*—>
Parobrod "LAURA" odpluje 20. saja 1906.
Phelps Bros. & Con Gen. Agents, 2WuUa&m street, raw yohl



v
Ipeel Karel Maj; m "GIm Narod*" priredil L. P.
PRVA KINJ1CIA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
i-;;
"Ateib hočeš poštatif Kaj poreč« tvoj goepod k temu?"
"On je zadovoljen Kaj ne, sidit"
"Da,'' povzamem besedo. "Svojo željo izražam zajedno s Halefom."
"Kar s^e mene tiče, dovolim na mestu," reče šejk. "Toda vprašati moram prej svoje vojnike, ker sprejem v rod je velevazna stvar in objednem zamudna. Ali imaš sorodnike v bližini t*'
"Ne."
"Ali si obložen s krvnim maščevanjem t"
"Ne."	. ; i
"Ali si sunit ali liitt"
"Privržene« sune."
"Ali res še nimaž iene, ne otrok t"
"K* "
"Če je to resnica, lahko takoj začnemo s posvetovanjem."
"Torej se posvetujte še o drugi zadevi."
"Kaj mislil?"
"Sidi, hočeš li za mene govoriti!"
V* ta nem s svojega sedeža na tleh ter naredim kolikor mogoče častitljiv obraz. Nato začnem s svojim govorom:
"Čnj moje beeede, o šejk, in Alah naj ti odpre srce, da najdejo v njem odmev. Jaz sem Kara ben Nemsi, emir med učenjaki in jnnaki zapadne dežele. Prišel sem v Afriko in tudi v to deželo, da spoznam njene "prebivalce in zvršim slavna dela. K temu rabim služabnika, ki govori vse jezike zapada in vzhoda, ki je previden in moder in se ne boji ne leva, pantra, ne človeka. KaŠel sem moža, ki ga vidiš poleg mene, in kterega ime je hadži Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Gos-ara, s kterim *em zelo zadovoljen. Močan je kot bivol, zvest kot pes, pameten kot fenek in hiter kot antilopa. Bojevala sva se nad prepadi shota, se vdrla v slano zemljo in se srečno izkopala. Premagala sva živali puščave in polj; da, pridrla sva eelo do meje Nubije ter rešila jetnico, cvetlico vseh cvetlic, iz oblasti njenega mučitelja. Prišla sva za tem v belad el Arab, in kar sva tnkaj doživela, je vam že znano. Halef je odšel s Hano, tvojo unukinjo, v Meko. Postala je na videz njegova žena, in on se je podpiral, da jo po končanem romanja zopet tebi izroči. Alah pa je zbližal njuni srci, da sta se zaljubila, ter se nečeta nikdar več ločiti. Ti si hadži Malek Ifandi ibn Ahmed Hadid el Eini ben Abul Ali el Besa m i aba Šehab Abdolatif el Anifi, hrabri in modri šejk teh Ateibov. Modrost tvoja ti pove. da tako izvrstnega služabnika kot je Halef nerad pustim od sebe; toda želim, da bi bil srečen ter se z&tegadelj obračam na tebe s prošnjo, da ga vzprejmeš v rod Ateibov in pretrgaš pogodbo, v kteri je Halef obljubil vrniti Hano, tvojo unukinjo. Vem, da mi spolne- prošnjo, in ko se enkrat povrnem v svojo domovino, bom oznanjeval tvojo slavo in dobroto po vsej zapadni deželi. Salam!"
Vsi so pozorno slu^ali. Malek pa odgovori:
"Efendi, znano mi jc. da si slavni emir, dasi je tvoje ime tako kratko kot konec ženskega noža. &el si na potovanje kot sulta.i. ki nepoznan hodi rf-koli in izvr-uje junaštva, in še otroci naših otrok bodo pripovedovali o .tvojih slavnih delih. Hadži Halef Omar je pri tebi kot vezir, kterega življenje pripada svojemu gospodarju; prišla sta v naš tabor in nam skazala veliko ča.-t. Ljubimo tebe in njega — ter zjedinili bomo svoje glasove, da t-prejmemo hadži Halef Orr.arja v naš rod. Tudi bom govoril z njegovo ženo in če želi ostati pri njem, raztrgam pogodbo, kakor si me prosil, ker on je hraber bojevnik, ki je umoril Abu Seifa. roparja in morilca. Sedaj ram pa dovoli, da priredimo pojedino in praznujemo smrt našega sovražnika, nakar te zberemo k zborovanju. Naš brat si in prijatelj, dasi nisi naše vere. Salam, efendi!"
ObXigridn.
Strašno se bo maščeval nad njimi Gospod: ker uničil bo viae krive bogove, in-malili ga bodo prebivalci vseh.otokov, vsak na svojem me>tu. In stegnil bode svojo roko Čez polnoč, da uniči Assur. Opu>tošil bo Ninive in jih naredil suhe kot puščavo, v kteri se bodo potikale vse Zverine poganskih dežel: žrjavi in štorklje se bodo naselili v stolpih ter kričali po oknih in vrani bodo preplavljali pokrajino. To je veselo mesto, ki je bilo varno in pri sebi govorilo: jaz sem in nihče drug. Kako je postalo puščava, v kterej se klatijo zverine? Kdor gre mimo njega, žvižga in zaploska z rokami!"
Na te besede preroka Zefamja sem moral misliti, ko smo dospeli z našim čolnom skoro že o. mraku na desni breg Tigrida. Cela okolica, na desni in levi strani reke je kakor grob, oziroma velikansko pokopališče. Podrtine starega Rima in Aten so vedno obsevane od solnca. in spomeniki starega Egipta štrlijo visoko proti nebu. Jasno govore in pričajo o moči, bogastvu in umetnem čutn onih, ki so jih postavili. Tu pa, na bregovih rek; Evfrata in Tigrida, pa so zapuščene podrtije, mimo kterih gre Arabec brez brige ter ne pomisli, da je pod temi razvalinami pokopanih tisoče Ijadij, njih vzdihi in solze. Kje je stolp, kterega so narodi zidali na ravnini Sinear, ko so govorili: "Pojdimo, zidajmo mesto m stolp, kterega vrh se bo dotikal neba, da bodo govorili potomci za nami!" — Zidali so mesto in stolp, toda vse je uničeno. Hoteli so, da bodo govorili potomci za njimi a imena vseh vladarjev, ki so tam vladali in vseh narodov, ki so mimo prehajali, so
le malokomu ali pa nikomur znana.--
Sel sem z Ateibi do puščave en Naman, ker se nisem upal pokazati se v zapadni deželi. Bližina Maskata me je zapeljala, da pbiščem mesto, Šel sem v mesto, si ogledal velike stolpe v trdnjavah, ntrjene ceste, mo-šeje portngalske cerkve ter-občudova 1 beludžistansko gardo imama, ter se konečno zgubil v neko kavarno, da se poživim z mrzlo pijačo, ki se imenuje kešre. To pijačo pridelujejo i% luščin kavinih zrnc, ktere zalivajo s cimetom in klinčkovim oljem. Vso svojo pozornost pa sem obrnil na neko postavo, ki je otemnevala vhod. Pogledam ter opazim figuro, ki je vredna daljšega popisa.
Visok, siv cilinder je čepel na suhi, dolgi glavi, ki je bila glede las prava puščava. Neskončno široka tenko-ustničarsta usta so bila na potu nosu. ki je bil sicer oster in dolg, vendar le preglasno izražal namen, podaljšati se do podbradka. Gol, suh vrat je štrlel izza širokega, skrbno zlikanega vratnika; nato sledi sivokrižasta zavratniea, sivokrižast telovnik, sivokrižasta suknja ter sivokrižaste hlače, ravno take gomašnje in sivo obu-talo od prahu. V desnici je nosil sivokriž&sti mož predmet, ki je bil zelo podoben krampu in v leviei dvocevno pištolo. Iz vrhnjega žepa je pa gledal na dan zganjen časopis.
"Vermin kave!" zabrenči mož z glasom, ki je bil podoben kro-karjevemu.
Vsedel se je na senijo, ki je bila sicer namenjena za mizo, njemu pa je služila za stol. Prinesejo mu kavo, kterc on povoha in zlije vse skupaj na cesto, skledieo pa postavi na tla.
"Vermin titin! — prinesite tobaka!" zapove znova.
Prine?*o mu pipo, potegne enkrat, zapodi dim skozi nos, pljune na tla in vrže pipo v kot.
"Vermin"---pomišljuje, toda turške besede se ni mogel domisliti in arabskega najbrž ni razumel. Raditega reče na kratko: "Vermin roast beef!
Kavedži ga ne razume.
Roastbeef!" ponovi še enkrat in z vsemi desetimi prsti naredi pan-tomimo jedi.
"Kebab!" povzamem jaz besedo; strežaj takoj zgine za rratmi, da pripravi jed. Pripravljena je iz malih četverovoglatih kosov mesa, ktere pražijo nad ognjem.
Sedaj obrne Anglež tudi na mene svojo pozornost.
"Arabec?" vpraša.
"Ne."
"Turek?"
"Ne."
Njegova pozornost se poveča.
'4 Englishman?"
"Ne. Nemec sem."
"Nemec? Kaj tukaj delati?"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj pooblaščen g.
IGNACIJ PODVASNIK, 159 Long Alley, Pittsbnrg, P*,,
pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom toplo priporočamo. S spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled Česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravnižtvo "Glasa Naroda".

H Telefon
M **
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo.
Compagnle Generale Tiansatianilpe
(Francoska parobrodna družba.)
BIBEmiA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUHJAtt
Poštni parnilri so:;
**La Pro renče" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močf
"USavoic" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
<4La Touraine" t „ „ ..................10,000 „ 12,000
"La Bretagne"................................ 8,000 ,; 9,000 "	"
"LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE#STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Cheaebrough Building.
Paraiki adplijejo od sedaj naprej vedno eb četrtkih ob 10. art dopeladae Ix pristanišča ft. 42 Nortk River, eb Morton St., N. T.
•LA TOUBADVK	«L Maje 1ML*LA PROVENCE	25. Jtu. ]M
•LA BAVOEB	H. mmjm 1MH«LA LORRAINE	2. julija 1008.
•LA PROVENCE	4. faa. 1M.«LA TOURAINE	9. julija 1908.
•LA LORRAINE	LL ju. IMtA* Bretagne	16. juL 1908.
•LA BAVOIE	1R ju. 1MS.*LA PROVENCE	23. julija 1908.
POSEBNA PLOVITBA.
Krasni novi parni k na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. ju-aija L L opolndne ia piera it 84 North River, blizo 44. ceste.
RAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA t
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegao, lil.
priporoča rojakom svoj]
^ SALOON, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorku.
tlsj
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND. 0.
O&qdao zaatopnfttvo va*h parobrodnih družb.
- i t
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v ttaro domovino, ali ako šele koga sem vaeti — t prodajo parobrodnih listkov po najnižji oenj.
Tiflt mgfcn listke za vae kraje t Qediqeaik državah in ▼ Evropi.
Poiilja najceneje ia njttticje denar y staro domovino, bodisi Taschai« strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
V—k ririiiM*! pnfilr a«| paš, da pride na Številko
109 Greenwich Street,
"Kavo piti!"
* * Very well! Kaj hiti ?''
"Writer!"
"Ah! Kaj tfnteii v Maskat?"
"Pogledati!"
"In naprej?"
"Se ne veni."
"Imeti denar?" -
"Da."
"Kako imenovati!"
Povem mu svoje ime. Njegova usta ?e odpro tako. da tvorijo četvero-kot in se pokažejo njegovi dolgi, široki zobje; trepalnice se še bolj dvignejo navzgor in njegov nos je migal kot zvezda repatiea. Zdajci poseže v žep, privleče na .lan zapisnik. Tk-ta po njem nekaj ča-a. skoči kvišku, potegne klobuk z glave in se mi poklone.
"Welcome Sir; poznam vas!"
"Ah, mene?"
"Yes, zelo!"
"Smem vprašati, od kje?"
"Sem prijatelj Sir John Raffleva, člana Traveller kluba, London, Near Street. 47."
"Resnično? Vi poznate Sir Raffleya? Kje se sedaj nahaja?"
"Na potovanju — tuintsm — re vem. Bili ste z njim na Ceylonu?"
"Seveda."
"Slone lovila?"
"Da."
"Na kar sta šla Čez morje za Girl-Robberjem?"'
"Res je."
"Imate čas?"
"Hm! Zakaj vprašate?"
"Bral sem o Babilonu — Ninivah — izkopninah — oboževalcih hudiča. Hočem tja — kopati — fowling bull najti — podariti britskemu muzieju. Ne znam arabsko — rad lovce imel. Pojdite z menoj — plačam dobro, zelo dobro!"
"Prosim, če vas -mem prašati za ime?"
"Lindsay, David Lindsay — naslova ne — Sir Lindsay reči."
"Torej ste res namerjeni potovati do Evfrata in Tigrida?"
"Ves. Imam parnik — se peljem navzgor — izstopim — parnik počaka, ali pa gre nazaj v Bagdad — kupim konja, kamelo — potovati, loviti, kopati, britskemu muzeju podariti, pripovedovati v Travellers' klubu. Vi iti z menoj?"	»
"Najrajše sem samostojen."
"Seveda! Morete me pustiti, kadar hočete — bom dobro plačal, zelo fino plačal — samo iti z menoj."
*' Kdo je 5e pri vas ?''
"Dobiti ljudij, kolikor hočete — vendar boljše jaz in vi, dva služabnika."
"Kdaj odpeljete?"
"Pojutrajšnjem, jutri — danes — takoj!"
To je bila ponudba kot je nisem mogel bolj.se naleteti. Zategadelj se ne pomišljam dolgo, temveč sežem takoj v roke. Seveda sem stavil pogoj, da lahko drage volje odpotujem od njega, kadar se mi poljubi. Pelje me v luko, kjer zagledam majhen, krasen parnik in takoj sem znal, da boljšega potnega tovariša kot je ta Lindsay pač ne bi mogel dobiti. Streljati je hotel leve in vse mogoče zverine, obiskati hudičeve oboževalce in po vsej ■>ili izkopati v razvalinah "fowling bull", letečega bika, kterega bi podaril britskemu muzeju.
Ti načrti so bili šifer pustolovski, vendar sem jih popolnoma odobraval. Na svojih potovanjih sem naletel že na bolj čudne patrone.
Žal, da se k Ateibom nisem mogel več vrniti. K njim sem poslal poslanca. ki je donesel moje stvari in obvestil Halefa. kam sem namenjen. Objednern mi je >cl donesel vest. da je Halef z Ateibi potoval k Arabcem rodu Abu Salman in Šamar. da se pogodi z njimi glede vtelesenja Ateibov v rod Šamar-Arabcev. Pozneje pride za menoj.
To poročilo mi je bilo dobrodošlo. Da so uprav Halefa zbrali za ta posel mi je pričalo, kako ga ceni Šejk Ateibov.
Malo naprej, kjer je stala naša barka, izlivala se je reka Zab-asfal v Tigrid; bregovi na obeh straneh so bili zelo g.vsto zraščeni z bambusovim trsičjem. Kot sem že preje omenil, se je že veČerilo; kljub temu pa je silil Lindsay iz parnika na breg ter ukazal postaviti šotore. Nikakor se nisem skladal z njegovim načrtom, ker ga pa nisem mogel samega pustiti, odidem za njim na breg. Na parniku so bili štirje mornarji; ker bi se imel parnik prihodnjega jutra povrniti že v Bagdad, je nameraval Lindsay kljub mojim ugovorom izkrcati iz parnika vse, celo štiri konje, ktere je kupil v Bagdadu.
"Bolje, da to opuste. Sir," ga svarim.
"Zakaj"?"
"Ker je jutri se en dan."
"Well, danes je tudi čas — plačam vse!"
"Mi in konji smo na parniku bolj varni kot na prostem."
"Morda tukaj tatovi — roparji — morilci?"
"Arabeem nikdar ne smete zaupati. Uredili se Se nismo."
"Jim ne bodem zaupal, izkrcal pa bodem vseeno — imamo puške; vsakega lopova ustrelimo!"
Nikakor ga nisem mogel pregovoriti. Šele čez dve uri smo bili z delom gotovi; postavili smo dva šotora in med njima iti bregom privezali konje. Po večerji se vležemo. Jaz sem imel prvo. oba služabnika drugo in tretjo in sam Lindsay četrto stražo. Noč je bila čarovita. Pred nami so šumeli valovi mogočne reke in za nami so se dvigali vrhovi mogočnega džebel Dže-hetiem. Zemlja, na kteri sem ležal, pa mi je bila uganka. Njena preteklost je bila jednaka valovom Tigrida, ki so tam spodaj zginjali za goistim trsičjem. Asirija. Babilonija in Kaldeja nas spominja velikih narodov in velikanskih mest; toda ti spomini so jednaki sanjam, ktere smo že deloma pozabili. —
(Dalje prih.)

Velika zaloga vina In žganja.
Marija Orill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
,r črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........812.00
ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00
Za ebilao aarodlo m priporoča	^
Marija OrllC 8308 St. Clair Are., N. EL,	Cleveland, Ohio.

MARKO KOFALT/
249|So. Front St., 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polno m oči (Voli* macht) in drugih v aotrold posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari krai ta vse b< IjSe panike in parobrodne proge ter poStliam dcasijc r staro domovino po najnižji ceni.
,-V -.
m v
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gotstilno, pod imenom "Narodni Hotel,"n» 70« Broad St., edeo največjih hotelov v mentu. ^ Na čepu imam veil no »veže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. fca razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenovitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen pose t se priporočam udani Božo Gojsovlfc, Johnston, P*.
T
i
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ~ tako dober in fini IMPORT1RANI TOBAK za clfarete in pipo aH cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naicenik.
Hi en	* £_- +.1 ___t r •
I
najcenejši. PiSite takoj na:
ADR1A TOBACCO CO. 126S 67 Broadway, Noi

JOHN KRAKER
EUOLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvTstn* VINA, ktera v kakovosti nadknlju-iejo vsa druga ameriška vina.
Bndeče vino (Concord) prodajam t>o 50 centov galono; belo vino (Ca-awba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem im->ortiral brinje iz Kranjske, velja 12? -teklenic sedaj $13.00. TEOPINO-/EC $2.50 galona. DROŽNIK $2.7» ralona. — Najmanje posode za iga-ije so 4Y2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohie.
NAR.WNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vina po 50 do 50 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posodo vred. Iz vrsta« tropa vies ->d $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je ko* ličine ne morem razpošiljati.
na« oura>
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont SL, Saa Francisco, CaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Za Braddock, Pa., in okolico je naš pooblaščeni zastopnik
Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock, Pa..
ki pobira naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
"Cpravništvo "Glas Naroda".
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tndi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, kopke itd.