Št. 13. V Gorici. v soboto dne 13. sobnivarja 1904. Letnik VI. l/.tiHJa vs;i iorek in solioto oh 11. ui i pKMlpolfluH x:i tnosto t[i. /;i dožolo. Ako pade na. la dncv:i praznik izido dan proj ob 6. /.vinVr. Stun« po pošli prejeimiin ali v üorici o;i doni pošiljan cMoletno 8 '\, polletno 4 Kin ÖPlrtlflno 2 K. J'rodajn si; v Uorici v, to- bakarnan Schwarz v fcolskih ulicafi, JHlersitz, v JMunskili ulicati in L e- baii na V«rdijovon! .ekaliäöu po H vin. &0RICÄ (/JutrAiije izdanje.) ITrediiiStvo in nprnvništvo uv nahujata v «N a r o d n i t i a k ar n i», ulicji Vetturiiii h. St. 9. Dopist1 je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročiiino pa na upravniätvo »Uoriccc. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Nase zeleznice. Posvetovanje, ki ae je vräilo, ni davno temu, v L;ubljani med zaHtopniki kranjske deželo in vidomske pokrajine v Italiji, kako naj bi se zvezala Ljubljana a Cedadom in Vidmoin po železnici, ki že teče na Vrbniko, tor po drugi, ki naj bi se zgradila do Idrije in Sv. Lucijo, potem skoz ročinjske hribe v Čedad in Videm, zbudilo je ludi naäe inestne očete goriäke, na čelu jiin presvitlega žapana Venutija, da so začeli razmišljati, kaj jim je želeti in kaj pričakovati z ozirom na razne železniške proge v deželi, ki so se ornenjale v zadnjib časih. Župan dr. Venuti, p0 poklicu po- sestnik in odvetnik, ki se ni na drobno in temeljito bavil z železniškim vpraša- njem, obrnil se je v tej zadevi na dežel- nega poslanca in tovarnarja Ernesta Hol- zerja, ki se v svojih proatih urah bavi s stvarmi, ki zadevajo promet in trgovino, in ki velja med Goričani kot mož, ki razume ali vaj želi razumeti železniške atvari velik^ bolje ^o marsikdo, ki ima o njih odločevati, z uljudno proänjo, naj bi rao blagovolil izjaviti svoje mnenje o tem, uli 3e je Gorici bati za svoje kori- ati radi namerovane zveze Ljubljana-Sv. Lucija-Videm. Erneat Holzer, ne bodi len, je od- govoril ::;estnemu županu na vprašanje, kako sodi o železniški zvezi med Ljub- Ijano in Vidmom po črti, ki bi šla z Vrh- nike v ldrijo in k Sv. Luciji ter dalje akoz ročinjske hribe v Čedad in Videm T daljäem piamu, katero je objavil potom tiska, da postane njegova vsebina obče znana, v katerem dokazuje, da Gorici se n' ničesa bati radi namerovane zveze, če tudi bi se izvrSUa, kar po njegovem mnenja — vsaj kolikor zadeva celo črto ni posebno verojetno. Holzer omenja, da železnica Ljub- ljana-Vrhnika je bila dovoljena v olaj- šavo nesreče, ki je bila zadela kranjako deželo po potreau leta 189.^, da ta želez- nica ae bori od prvega začetka na^ej vedno z velikim primanjkljajern in da je naravno, Če nje upravni avet skuša do- b»ti jej podaljšanje na Goriško ter pri- boriti jej tako tudi sinančno zboljšanje. Najprej ao mislili na zvezo vrhniško železnice z Ajdovščino. Ko pa ao videli, da toj zvezi stojijo na poli velike tež koče, spomnili ho se Idrije in Sv. Lueijt», in to iz tehtnega razloga. Idrija jo znatno mestice, ki žteje okolo 6000 prebivalcev, in slovi po rnd- nika živega srebra, kaleri ima svojo te- žavno prometno zvezo z Logatcftm, pre- cej oddaljeno postajo južne železnice na Kranjskem. Ko bo dodelana bohinjska želez- nica, obrne se drijski promet na nasprotno alran k Sv. Lnciji do državne železnice. To je dalo Kranjcem misliti ter nagnilo jih, da se vnemajo za železn.i^o Ljubljana- Idrija s podaljšanjem do Sv. Lucije ter dalje do Čedada in Vidma, bodisi skoz Kobarid in po nedižki dolini, bodisi skoz ročinjske bribe. Tako so so nasili kranj- ski in surlanski interesenti y prijateljski zvezi. 2>leznica Uučinj-Čodad bi znašala po Holzerjevem računu 32 km in bi stala 27 rnilijonov kron, ker bi trebalo vrtati Siroko bribovje ; ona od Sv. Lucijo skoz Kobarid do Čedada bi znašala 45 km in bi stala le 16 milijonov kron ter bi od- prla vso goronjo soško dolino in spojila jo s Sv. Lucijo in a Čedadom-Vidmom. Po pisateljevem mnenju je le črta skozi Kobarid mogoča in koristna in pride le ta v poätev, ker pri ročinjski črti ne bi stali ogromni stroäki v nikaki razmeri z nepomembnirni njenimi ko- ristmi za kraje, po katerih bi peljala. Črta Sv. Lucija-Kobarid-Videm ni nevarna Gorici ; kajti daljava od Sv. Lu- cije do Vidma akoz Kobar'd znaäa 65 km; ona od Sv. Lucije čez Gorico v Vi- dem pa 72 km, kar pomeni neznatno razliko 7 km. Da črta skozi Kobarid ne bi bila Gorici nevarna, razvidi se äe bolj jasno, če se vzame v poätev daljava od Sv. Lu- cije do meata Mestre pred Benetkami, pravim središčem italijanskega prometa proti naši atrani. Črta Sv Lucija-Kobarid- Čedad - Vidom - Palmanova - Portoguaro- Me8tre meri 154 km (iz Vidma čez God- roipo, Pordenone, Treviso 5 km več); črta Sv. Lucija-Gorica-Tržič (Monfalcone) -Červinjan-Portognaro-Mestre pa 180 km. Tako ostane od Sv. Lucije do Mestre äe vedno najkrajäa proga ona skoz Gorico, in ni nobenega razloga, da bi moral iti promet, ki pr.de od vzhoda skoz Ljub- Ijano k Sv. Luciji, v Italijo akoz Kobarid namesto skoz Gorico. Ako se pa zgradi povprečna želez- nica iz Gorico v Červinjan, ki bi vezala goriško postajo državne zeleznice s fur- lansko železnico, skrajäala bi se rečena proga čez Gorico za 15 km. Z ozirom na zvezo goriäkega tnesta z Italijo in na olajšavo avstrijskega uvoza v Italijo je po Ilolzerjevem mnenjn najprimernejša črta Sv. Lucija-Gorica-Oervinjan, ki naj- bolj okrajša daljavo med Sv. Lucijo in in Mestre, kar ne izključuje lokalne ze- leznice Sv. Lucija-Kobarid z morebitno podaljäavo do Cedada. Kaj pa z idrijsko črto? Železnica od Sv. Lucije do Idrije bi merila po Ilolzerjevem računu okolo 32 km in bi stala blizu 10 milijonov kron ; onu iz Idrije do Vrhnike bi me- rila približno 33 km in bi stala najmanj 20 milijonov kron. Črta Ljubljana- Vrhnika - Idrija- Sv. Lucija bi znaäala 85 km, do Gorico 117 km. Tej črti atoji nasproti črta Ljubljana- Jesenice-Podbrdo-Sv. Lucija, ki znaša 120 km, do Gorico 152 km. Zadnja črta se da äe akrajäati za 20 km, ako se na- pravi povprečna zveza med Bohinjsko Belo in Radovljico na Kranjskem, to je med bohinjsko in gorenjsko železnico. Zdi ae, da ldriji bi zadostovala lo- kalna železnica, ki naj bi se gradila po idrijski dolini do Sv. Lucije. Holzer omenja äe drugo zvezo med Vrhniko in Gorico, ki bi se naalanjala na državno železnico Gorica-Trst. Smatra se kot gotovo stvar, da iz Stanjela na Krasu se zgradi želoznica čez Razdrto do Poatojne in najbrže tudi dalje čez Bukovje do Vrhnike, ker vojaätvo tako zahleva. Črta Štanjel-Vrhnika bi znaäala približno 62 km in bi atala okoli 24 mi- lijonov kron. Vaačrta Ljubljana-Vrhnika- Štanjel-Gorica bi znaäala približno 110 km in bi bila najkrajäa zveza raed Ljub- Ijano in Gorico ter bi imela iz Štanjela ob enem zvezo s TrBtom. Tudi ta črta bi imela najnaravnejše podaljšanjo proti Italiji črto Gorica- Cervinjan. Agitacija zaželezniako zvezo Čedad- Vrhnika ostane po mnenju pisetelja Hol- zerja v svoji celoti, posebno kar zadeva črto Idrija- Vrhnika, brez uspeha. Od zgradbe železne zveze Čedad-Vrhnika nima Gorica kaj pričakovati, pa tudi se je nima bati. Za goriško mesto je naj- bolje preskrbljeno z bohinjsko železnico, ki zahteva samo še črto Gorica-Červinjan, katera črta je sposobna, da ožje zadrgne vezi, ki vežejo Gorico in Furlanijo z Be- netkami, ki edino more varovati koristi goriäkega mesta in vzhodne (avstrijske) Furlanije. Ta odgovor g. Holzerja ae je pre- čital T stareäinstveni seji z dne 1. febra- varja; mestni očetje, ki so prej sliäali nekaj zvoniti o črti Čedad-Vrhnika, so bili potolaženi; niso našli povoda, da bi dalje razpravljali o raznih črtah, ki ae v pismu omenjajo ; zavzeli so ae pa za črlo Gorica-Červinjan, ki veže po najkrajši poti Gorico z Benetkami, ter so izvolili odsek treh mestnih očetov, ki naj to za- devo pretrese in poroča staraäinstvu o korakih, ki so potrebni, da se doseže ta črta, „v prepričanju, da prospeh vzhod- nega Frijtla in goriäkega mesta se more varovati edino le po neposredni medna- rodni zelezniäki zvezi Gorica-Červinjan, ki je sposobna, da teaneje sklene vezi, ki vežejo oba Frijula (avstrijski in itali- janski) in Benetke". Temu modrovanju in prerokovanju goriškega železničarja naj dodatno samo par kratkih opazk. Kar zadeva železniSko zvezo Gorica- Červinjan je znano, da avstrijaka vlada jej je do zdaj nasprotna, öeä, da državne železnice naj krajäajo pot iz avstrijskih dežel do Trsta, ne pa do Benetk, ki tek- mujejo s Trstom in pripadajo drugi državi. Lokalnaželeznica Sv. Lucija-Kobarid ne zahteva brezpogojno podaljäanja po nedižki dolini v Čedad in Videm, ampak je še bolj zadovoljna s podaljäanjem v Bovec, oziroma v Log, ki bi odprlo kra- soto naäih gor strmečemu svetu ter pov- zdignilo blagostanje ondaänjega ljudstva. ldriji zadostoje črta ldrija-Sv. Lucija y toliko, da dobi neposredno železniako zvezo; ali äe bolj jej bo ustreženo, če dobi zvezo tudi na drugo stran, če že ne na Vrhniko, pa skoz Žire v Škofjo Loko, kar bi daljavo med Ljubljano in Gorico PODLISTEK. 40 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. XXXI. 5Prcd Bogom že združena sta za vsikdar, Ze dnevi ji vstajejo zlati. S. Oregorcic. Očanec čas se je postaral za dve leti, in to mu ni bilo všeč; zato je nevoljno nasršil osivele obrvi in dejal: „Kakor se spreminjam jaz, tako naj se vse!" In bil je mož, ki ni samo govoril, ampak tudi storil. ~"~ O tem naj nani priča konec naše povesti. Wazno in zapuščeno stoji v trnovskem gozdu ^irkovo stanovanje. Okna so zaprta, vrata zaklenjena. ~~" Porušene in opustošene so gredice v vrtu. V ne- redu poganjajo v njih cvetice; drug ne skrbi za nje, kot jarko poinladansko solnce in hiadna jutranja rosa. Vse drugače je pa v nadgozdarjem stanovanju; Ocl vseh vseh stranij nani diha nasproti bujno živ- ljenje. —. v vrtu je vse v najlepšeni redu. Nekatere ^vetice so uže v krasnem cvetju; po 11 j ill se bleste, kakor dragoceni biseri, rosne kapljice, s kojimi se jgrajo zlati solčni žarki. Bučele, čmrlji, metuljčki le- aJo od cvetke do cvetke in srkajo sladki prašec iz Pestrih čašic. Na vrzeli sede poredni vrabci in opazujejo za- vistno od strani trop kokošij in piščet, ki pobirajo z veliko slastjo sladka zrnca po tleh pred hišnim pragom. Poglejmo malo še v liišo! — Toda, kaj je to? — Kje je blagi gospod Hostnik? — Tuje pohištvo, tuji vsi obrazi v hiši, — ne tuji!! — Glej tam dra- gega znanca iz prejšnjih časov — Mirka. Mož je sedaj in oče, a še vedno prijazen, kot nekdaj. — Tik njega sedi mlada soproga — Milka; v naročju ji igra mal, ljubeznjiv deček, Mirče. — Milka je lepa, kot nekdaj, dasi ji je izginila z obraza dekliška brez- skrbnost in vgasnil v očeh paleči mladostni ogenj; iž njih odseva sedaj v milem svitu materina ljubezen in miloba. Srečna sta bila Mirko in Milka. A, kar je še več vredno, veselila se nista svoje sreče le sama, ampak veselili so se je tudi vsi Zagričarjevi, razven matere, ki je bila, ko je videla Milko in Jožka v srečnernza- konu, kmalu potem umrla. Oče župan je z'1 gospo- darstvom odložil tudi županovanje in živel še toliko let, da je učakal ne samo otroke svojih otrok, ampak tudi to, da je prišla županska cast zopet v njegovo bišo — Jožku v roke. — Žalostno so se pa stvari zasukale pri Pod- leskovih. Stara dva, ki sta že od žalosti in sramote umrla takoj prvo leto po Tinetovi sriirti, morala sta prepustiti svoje lepo imetje tujim ljudem, s katerimi nista bila niti v sorodu. In tujci, kakor so na lahkem premoženje dobili v roke, tako so tudi lahkomiseljno ž njim gospodarili, dokler niso vsega skupaj spravili na boben. — Kam se je umaknil pa nadgozdar Hostnik? — vprašal bo morda radovedni bralec. No, tudi on ni daleč. Ker sta bila se starim gospodom župnikom skoraj ob enem vpokojena, sklenila sta, da bosta tudi skupaj preživela ostale dni življenja. Najela sta inajhuo hišico v Lesju blizu cerkve, jo malo osnažila in po- pravila, ter v lepi slogi vživala zasluženi pokoj. Stregla jima je stara župnikova služabnica. Izvedi, ljubi bralec, koncem povesti še žalostno usodo izgubljenega študenta, Toneta Severja. — Odkar se mu je z nova omračil dub, ni ga več trpelo doma; po cele dneve in noči je taval revež okrog brez hrane. Govoril ni z nikomu, prepeval pa je razne pesmi: slovenske, latinske, nemške, vse v prek. Po noči so ga ljudje večkrat slišali peti čudne, žalostne pesmi na pokopališču. In nekega jutra — dober mesec po Mirkovi poroki — našel ga je grobar Krt mrtvega pred velikim črnim križem sredi pokopališča. Touetu so v popolnem obsegu veljale besede pesnikove: „Povsod poznan, nikjer doma, Kjer vležem uro se poslednjo, Tam smrt mi domovanje da — — —* (KONEC.) že bolj okrajšalo nego poprečnica med Hadovljico in Bohinjako Belo. Vipavaka železnica so mora na vsak način podaljšati do Št. Vida ter mora priti v zvezo a katero drugo železniako črto, naj bo ta Idrija-Loka, ali Idrija- Vrhnika, ali Štanjel-Postojna, ali katera- koii, ker črta proti Gorici vipavaki dolini ne zadoatuje. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Gorici. V torek ob 11. uri predpoludne se je vräil v Gorici v znamenju nasilstva in nepostavnosti občni zbor c kr. kmetijske družbe. Koj po otvoritvi zborovanja po- proai beßedo dr. Verzegnassi. Pripoveduje namreč, da se mu je med potjo, ko je prihajal od okrožnega sodiača k zbo- rovanju, povedalo, da je neki postreaček s številko 1 v njegovem imenu prigovarjal čianom kmetijske drnžbe, naj bi se ne udeležili zborovanja. Koj ko je to zvedel, pohitel je na Travnik, poiskal tarn on- dotnega postreäceka štv. 1 ter ga vpraäal, kaj je na tem. Ta postrešček mu je odgovorü, da mu ni nič znano o vsem tem, kar mu dr. Verzegnassi pripovedujo. Potemtakem bil je toraj kak drugi postrešček a ät. l., ki je zlorabil njegovo ime. Zahteval je, da ae ta zadeva atrogo preiäce, ker mu je njegova cast najdražja stvar na svetu. Predsednik dr. Pajer omeni, da ae mu ne zdi vredno uveBti kako preiskavo, ker ao itak o neomadeževani čaBti dr. Ver- zegnassija vai prepričani. Na to predstavi predsednik zbo- rovalcem zaatopnika tržaakega namest- niätva, nameatniätvenega tajnika dr. Pi- piza. Na to naznani prodaednik, da je deputacija slovenskih družbinih članov izročila predaedniätvu protest, v katerem protestuje proti nepoatavnemu sklicanju občnega zbora, kakor tudi proti veljav- nosti vseh sklepov, ki bi se storili na tem občnem zboru. On smatra za svojo dolžnoat predlagati, da se omenjeni protest prečita, da se čujejo v njem navedeni uzroki proti poatavnemu sklicanju ob- čnega zbora ter da se potem tudi gla- suje, jeli danaänji občni zbor postaven ali ne. Član Naglos predlaga, naj se či- tanje protesta opusti in naj se glasuje le o postavnosti zborovanja. Deželni posl. Grča in še neki drugi ata zahtevala, naj se protest prečita ter protestirala proti postavnosti zborovanja. Naglosov predlog bil je vaprejet. Zbor je preäel potem k dnevnemu redu. Popustilo ae je čitanje poročila o druätvenam delovanju v letu 1902, ceä, da je isto itak natisnjeno v ita- lijanskem društvenem glasilu „Atti e Me- morie". Istotako so se prečitale le glavne točke druätvenega računa za leto 1902, kakor tudi poročila o stanju druätvenega imetja v letu 1903, in aicer iz iatega razloga. — Nato začne govoriti deželni poslanec clan Naglos in predloži neki protest, naperjen proti postopanju g. E. K., katerega je podpisalo 30 članov in v katerein zahtevajo, naj se g. E. K. iz- ključi kot Clan iz druätva, Naglos pred- higa nujnost v tem pogledu, ki je bila vsprejota, nakar je bil predlog glede iz- ključenja vsprejet. Pri ti priliki ORlasil se jo k besedi deželni posl. Gröa. Rekel je narre-eč, Ja je na vrsti razprava o pro- računu, in sicer izrecno toöka zadevajoča slovenski „Gospodarski List". Zdaj bi se morali mi posvetovati, kako naj se zopet oživi slovenski „Gospodarski List". Slo- venski člani tega druätva imajo itak malo prida od druätva. Po listu bi vaaj pre- jemali razne poduke o kmetijatvu in po- ročila o delovanju druätva. A mesto da bi se posvetovali o slovenskem „Gosp. Listn", prihajate na dan s predlogom, naj se iz druätva izključi njegov najatarejäi in delavni clan. Govornik pravi nadaljo, da odločno ugovarja proti takemu pred- logu, kakor tudi proti veljavnosti vsako- jakega sklepa v tem pogledu. Govornik pojasnuje nepravilnost predloga in nje- govo neopravičenost. Povod takemu pred- logu dal je po govornikovem mnenju najbržo v začetku zborovanja omenjeni protest proti postavnoati in veljavnosti današnjega občnega zbora. Zborovalci pa niti ne vedo, kaj je v protestu navedeno, ker niso dopustili, da bi se bil isti pre- čital, in vkljub temu stavijo ravno vsled omenjenega proteata predlog na izklju- čenje g. E. K. To se pravi človeka obesiti v terni. Pa vse ugovarjanje ni pomagalo ni- česar. Italijani pridružili so drugim svojim nasilstvom še jedno in izključili so g. E. K., kakor zgoraj omenjeno, iz društva. Na to se je vräila volitev pregledovalcev druätvenih računov in konečno volitev predsedstva. Za predsednika je bil iz- voljen dr. Pajer, za prvega podpredsednika c^nte Panigai in za drugega podpred- sednika dr. Marani in tako bilo je zbo- rovanje končano. 0 postavnosti in ve- ljavnosti tega zborovanja pa govori pro- test, katerega so izročili nekateri člani centralnega odbora na pristojnih mestih in katere^H priobčujemo na drugem mestu naSega lisla. Protest, katerega ao slovenski člani goriäke kme- tijske družbe podpisali in izročili na pristojnem mestu proti veljavnoati obč- nega zbora, ki se je vräil dne 9. t. m. v Gorici : S I a vn o predsedništvo c. kr. kmetij- s kega d rušt v a v Gorici. Proti občnemu zboru, sklicanemu na dan 9. t. m., podajemo podpisani člani oarednjega odbora ˇ avojem in svojih tovarišev in zastopancev imenu naslednji protest: Prilično eno leto pred smrtjo ne- pozabnega predsednika grnfn Franca Co- ronini-ja krožilo je po celi deželi vabilo kmet. druätva, izdano po sklepu oared- njega odbora, naj bi kmetovalci, prija- telji kmetijstva, druätva in občine v več- jem številu pristopili druStvu, da se oživi in ojači njegovo delovanje v blagor do- mačemu kmetijstvu. Vsled tega poziva se je začelo naäe ljudstvo gibati in osrednji odbor je sprejel zaporedoma znamenito ätevilo naäih kmetovalcev pa tudi kme- tijskih zadrug in občin. Pod Goroninijevim naslednikom pa so se stvari vae drugače zasukale. Vseji dne 14. februvarja 1903 je osrednji od- bor vsprejel zraven nekaterih Slovencev mnogo italijanskih posestnikov, pa tudi druätev, in sicer takih, katera nimajo prav nic" opraviti s kmetijatvom, kakor „So- cietä di Ginnastica", „Lega Nazionale", politično druätvo „L7 Unione" in to brez vaega ugovora, doöim je v naslednji seji dne 11. julija 100 in toliko zglaäenih slo- venskih kmetovalcev izročil v nretres posebnemu odseku, kateri äe do danaä- njega dne ni dovräil svoje naloge. Pri tem se je predsedniätvu zelo mudilo sklicati oLC^.: zbor in sicer v ta- kem času, ki ni po pravilih (§ 34.) od- ločen za društvena zborovanja. Pa tudi prehvapiti nas je hotelo predsedniStvo s avojim oznanilom obö. zbora, ker smo ^rejeli dotična vabila äe-le dne 1., 2, 3. tek. meaeca, — nekateri člani äe sploh niso prejeli nobenega vabila, med njimi celo odbornika gg. ces. avetnik France Vodopivec in potovalni uöitelj Štrekelj. V zmislu § 35. društvenih pravil bi mo- rala biti vabila vročena vsaj 14dni pred občnim zborom, ker drugaöe ne morejo člani izvräevati avoje pravice, ki jim je podeljena, da smejo oglaäati samostalne predloge ; kajti kdor dobi vabilo 5, 6, 7 dnij pred občnim zborom, ne more ni- kakor izpolniti pogoja, stavljenega v zad- njem odstavku § 35. Da se deležba od slovensko strani kolikor mogoče omeji, odredil je druät- veni urad, da se ne dajejo od dne raz- poslanega vabila nikomur izkaznice, tudi če plača udnino. Tako se je odrekla iz- kaznica dež. posluacu g. Antonu Klan- čiču, kateri je prinesel dne 3. t. m. pla- čati udnino za podgorsko občino in bla- gajnik mu je izrecno povedal, daje pre- jel tako povelje. Petekli četrtek je bila baje radi blagajnikove bolezni druätvena blagajna celi dan zaprta, se niso spreje- nala plačila udnin, niti se niso izdajale zkaznice, po katerih so pra5ali razni ilani. To bodi omenjeno äe to, kar očitno kaže namero predsedniätva oziroma dru- štvenega urada: Vaem italijanskim, ozi- roma tudi nemäkim članoin, kateri so bili v zamudi s placilorn udnine za pro- teklo leto, je druätveni urad razposlal opominjevalnice — dočim so se naprav- ljene opominjevalnice za slovenske člane na najviäje povelje pridržale v uradu. Na dnevnem redu občnega zbora je poročilo o druätvenem delovanju leta 1901, so računi za 1. 1902 in proraöun za I. 1903. Vse te spise imajo italijanski člani v rokah, so jih lahko pregledali in se pripravili za dotično razpravo. Slo- venski člani pa niso prejeli ne poročila, niti oraenjenih računov in proračunov, ker ni predsedniStvo prav nič za to po- skrbelo — kakor se je poprej vedno go- dilo — da bi se napravili potrebni pre- vodi ter priobčili članom. V tem opu- äöenju tiči tudi o^itno kršenje naäih pravic, katero občutimo tem hoje, ker nismo celo lansko leto prejeli nobenega druätvenega glasila ter živimo v popolni temi o vsem tem, kar se godi in gospo- dari v druätvu. S tem, da ae je nad 100 kmeto- valcera naäe narodnosti, kateri so bili pravilno zglaäeni v aeji dne 11. julija 1. 1. nad pol leta zadržal aprejem v društ- veno zvezo in da ae je poprej sklical občni zbor, nego se je reäila ta zadeva; da 8e je nenadoma pred časom sklioal zbor (i^ 34), in tako, da ni možno staviti samostalnih predlogov; a tem, da se po sklicanju obč. zbora ne izdajejo za de- Ježbo potrebne izkaznice tistim, kateri so v tem času prinesli plačilo udnine, in da razni člani slovenske narodnosti sploh niso prejeli vabila k občnemu zboru in alednjič s tem, da se slovenskim članom ni pred zborom priobčilo poročilo o dru- žtveneni delovanju in da se jim niso do- poslali dru^tveni računi in proračuni -- kršila so ae dotična pravila kmetijskega druätva tako očitno v äkodo slov. članom in celi naši deželni strani, da stno ža- ljeni v svojih pravicah in interesih pri- morani podati proti voljavnosti napove- danega občnega zbora, proti dotičnemu dnevnemu redu in proti eventuelnim zborovim sklepom najodločniai protest, zanesljivo pričakuje, da vzame c. kr. vlada naäe žaljene pravice in koristi v svoje varstvo ter ukrene, čeaar treba, da ae zaprečijo nasledki aamovlastnega in protipravilnega postopanja druätvenega predsedništva. V Gorici, 9. februvarja 1904. Dop isi. Iz hribov. — Nočemo še ime- novati kraja. To storimo pozneje, ako treba. Za sedaj aamo to: Naäa ekspe- ditarca ima rada „hlačone" v uradnih prostorih tudi o uradnih urah. Od teh Ijubökov je baje tudi obogatela; nosi se kot mestna gospa. Tako ljubkovanjo v uradnih prostorih ae nam ne zdi do- stojno. Bojimo se tudi za svoje otroke, ki gredo veökrat na poäto po opravilih, ker tarn ne vidijo vselej tega, kar je prav. — Čudno, da pusti si. poätno vodstv) poätni urad v takih prostorih, ki so morda zakaj drugega primerni, nc pa za c. kr. urad. Ta urad je namreč le z deskami ločen od spalnice možkih Ali se ni zgodilo v teh prostorih že dosti nerodnosti? Za sedaj dosti. Če treba, govoriti čemo jasneje. H r i b o v e c. Cerkno. — Malo se bore več v liatih iz naäih krajev, a vendar nismo vsi zaspali. Priča temu ponosni „Gos- podarski dotn", ki koj v zaöotku naäe vasi vzbudi tnjčevo radovodnost in po- zornost na naä kraj. Mlekarna in po- sojilnica, ki se zdaj nahajati v tem dornu, poslujeti izborno pod spretnim vodstvom iu nadzorstvom dornačih načelnikov. Či- talnica, ki se je tudi preselila v d^orano tega doma, nikakor ne laoataja za svo- jimi gospodarskimi tovariäicami. Kupila si je tf'asovir, kaleri priča doälecu, da si v tem krasnem poslopju nudita roki de- lavnoat in umetnoat. A äe nekaj je v Gosp. domu", česar bi tadi že težko pogreäali mnogi Gerkljani, namreč ko- paliäöe, kjer ai vaakdo lahko tudi po zimi očisti in okrepi svoje telo. Želeti bi bilo, da bi bila vstopnina nekoliko nižja. — Strankaraki boji so sedaj potihnili, ko smo opravili tudi županske volitve, saj ho morali vsi priznati, da je naä g. žnpan vendar le mož, kateremu ravnih za to mesto ni najti. To dokazujejo razni novi vodovodi naäe občine v Za- križu, Zakojci, kaže „Gjsodaraki dom" in druge ohčini koristne naprave. Qpamo in želimo si le še železnice in sicer po idrijski dolini. Drugič še kaj. (Prosimo! U r e d.) Slap ob ldrijci. — Naäe bralno druätvo äe živi in" prospeva Menjati je moralo sicer večkrat svoje prostore, a dobra volja in navduäenje preinaga. Dokaz temu sijajni plesni venček, ka- teroga so društveniki priredili dne 31. jan. 1904 v skednju g. Rejca. Tudi skedenj je za to dober. saj hiäa preveč trpi pri drznih skokih navduäene mla- dine. Plesali smo in ae navduševali za vse dobro, posebno pa za dobro vince g. gO6tilni(5arja. Dekleta 80 nam prisegala, da hočejo ostati vselej zveste matere Slavije in nam njenim hrabrim sinovom. Slovonaki 8vet, ti si krasan! Ali pa kaj delamo in beremo koriatnega, to nikomur nič mar ! __ Bai'a ob Idrijci. — Delo za že- leznico dobro napreduje. Skale pokajo in streli odmovajo po vsej dolini. Tudi zima ne more zabraniti, da bi ae delo ne nadaljevalo. Veseli bi bli tudi Bačarji, ko bi kmalu končalo. Krčme, harmonike, raaejo kot gobe, a poätenost, čodnest se umikati. Dokleta so postale „frajle", za dve leti bodo imole mogoče že klobuke — le škoda, da so jim dobre tudi barabe 2 umazanimi klobuki in äe umazanejäo dušo. — Politiöni pregled. Novo srbsko mlnlsterstvo. Novo arbsko ministerstvo se je ae- stavilo tako-le in eicer: predsednik Gruič, minister za zunanje zadf»ve Pasič, za no- tranje reči Protič, za vojno general Putnik, za linance Paeu, za javna dela V. Todo- rovic, za nauk in bogočastje Üavidaric, za trgovino Svetolik Radovanoviö in za pravosodje Poličevič. Balkan. Tudi na Baikanu se bajehuda prede. „Deutsches Volksblatl" priobčuje namreč neki pogovor, katerega je imel njegov dopisnik z nekiin članom macedonskega odbora. Ta alednji smatra vojno na skrajnem Vstoku kot najboljäe poroätvo za to, da ae bo mogla ustaja v Macedoniji uspeäno razvijati in konečno tudi doaoöi avoj cilj. Huaija bo imela po njegovem mnenju na skrajnem Vstoku toliko posla, du se ne bo mogla intenzivno baviti z dogodki na Baikanu. Horis Sarasov vrnil 8e je s svojega potovanja po Evropi, na katerem je dosegel volikanske vspehe. Nabral je baje kakih G miljonov krön de- nara in preakrbel ustaäem ogromnega atreijiva, pušk i. t. d. Koj ko nastopijo toplejät dnevi, izbruhne ustaja na raznih krajih Macedonije, in Avatrija morala bode po8eči vmes ter okupirati nekatere macedonske pokrajine in najprej Mitro- vico. Turčija se pripravlja z vso hitrostjo na vojsko in mobilizira v ta namen vo- jaštvo v Mali Aziji. Za reforme pa ae prav čiato nič ne briga, kar dokazujejo vsak dan se ponavljajoči krvoločni čini turäkih vojakov in uradnikov. ki ne iz- vräujejo nad kristjani vkljub vsem re- lormain. Istotako ae pripravlja na vojako Bolgarija. so vai deželi opazuje se mr- ziičavo gibanje. Gesta za ceato se gradi, da ae omogoči dovažanje živeža za vo- jake. Pa tudi Srbija ne drži križem rok in naroča pridno orožjo v Škodovi tovarni. Vojska na skrajnem Vstoku. Toraj ni res, da bi bila Japonska napovedala, kakor to zahtevajo medna- rodni običaji, Rusiji vojsko, marveč res je, da so japonske vojne ladije in v prvi vrsti torpedovke zavratno napadle ruske vojne ladije, zasidrane pred luko Port Artura. Zgodilo se je to, kakor je brzo- javil carju ruski guverner Aleksijev, v noči med 8. in 9. febnivarjern. In po- srečilo ae je tadi Japoncem, da ao s svo- jimi torpedi hudo poäkodovali tri velike vojne ladije, namreč oklopnici „Rjetvizan" in „Ceaarjevič" ter križarko „Pallado". Rusom naaprotni liati, naj ai bodo pa ti angleški, nemški iz rajha ali pa tudi naäi, kakor tudi italijanski, poročali ao to a prikritim in neprikritim veseljem ter opisovali äkodo, ki je bila pri- zadeta omenjenim vojnirn ladijam, na katerih ae nahaja 200 topov, za mtiogo večjo, nego je v resnici, kajti danea do- hajajoöa poroöila iz verodostojnih virov označujejo omenjeno škodo kot tako, ki ae da popraviti žo v kakih 14 dneh in je (lanes dokazano, da ni nikakor res, da bi so bila križarka „Palladau pogreznila na dno morja. Tudi äkoda, katero so na- pruvili Japonci, ko so drugi dan, namreö 9. t. m., bombardirali na luko Port Artur in njene utrdbe, ni bila tako velika, ka- kor so jo hoteli imeti ruski aovražniki. K'ls jo sicer, da je bilo ubitih 10 ruskih vojakov, ranjenih pa r>4 in da ata bila ranjena tudi dva ruaka častnika, in res je tudi, da je bila poäkodovana oklopnica „Poltava" in križarke „üijana", „AakoldM in „i> . viku, a res ni nikakor, da bi bil Port Artur v plamenu. 0 drugem spopadu mod japonskimi in raskimi vojnimi ladijami poročajo iz. Tokija Reuterjevemu birö, da se je 9. t. tn vri^ila bitka pri Čimnlpo, ki je trajala od 11 ure predpoludne do 3. ure popoludne. Po tem poročilu bi bili Japonci spravili iz bitke ruski vojni ladiji „Korejca" in „Varjaga". „Korejec" se je baje potopil, na „Varjagu"' pa je začelo goreti in ni mogel nadaljevati boja, in del moätva, ki se je izkrcalo, ao Japonci ujeli. Japonske ladije so bile le lahko poäkodovane. Javlja se objednftm tudi, da so se vkrcali v Ci- mulpo 4 batalijoni japonskih čet. * * * V ru9kih krogih 8e govori, da so Ru9i previdjali izkrcanje japonakih čet v Čimulpu, ter da nista bili uničeni ladiji „Korejec" in „Varjaga", kot vojni ladiji nikakega pomena. Najbrže pride že v kratkem do bitke na Bubem med japon- skimi in ruskimi četami, in aicer v bližini Nenla, katero meato so Japonci že posedli, * Japonci ao ulovili, kakor poroöajo angleäki listi, tudi poätno rusko ladijo „Mongolijo" in sicer tam nekje blizu Santomga. Ta pa ni vojna ladija, kakor niso vojne ladije tudi one, katere so Ja- ponci pred par dnevi ujeli, in na katerih j« bil ukrcan živež za ruske vojake. Tudi sii bila posebna kunšt, če je res, da so J&ponci se polastili dveh drugih ruskih todij, ki so bile v popravi v Juki Nagasaki. ¦ * * „Berliner Tagblattir1 poročajo iz Pötrograda, da so se hoteli Japonci po- novno izkrcati v Port Arturju, a da so j'b Rugi odbili. Islotako se poroča tadi pariškira listom iz Tokija. Ruske poäko- dovane vojne ladije ho vredne kakih 27 niilijonov rubljev. Iz Vladivostoka se poroča, da se je prebil tarn led, tor da se je napravil ne- *»k kanal med ledom, da lahko po njem odplujejo v Port Artur ruske vojne ladije „Ruzih", „Gromoby ', „Rosia" in „Bogatir" ter transportna ladija „Lena". * * Na skrajni Vstok se podata tudi ruska velika kneza Nikolaj in Alexander Mihajlovič. Garjeizdal na ruski narod manifest, ki se glasi: „Vseni svojirn zvestim poda- nikom javljam: V skrbi za ohranitev na- 5emu 8rcu toli drag^ga miru smo vse poskusili, da se otrdi mir na daljnem V.stoku. V to svrho smo izrekli tudi svojo pritrdilev dogovororn med Rusijo in Ja- ponsko o korejskih zadevah. Ta pogajanjn so niso končala. Japonska se je, no da bi počakula naäih zadnjih predlogov in ne da bi nas preje obvestila, predrznila napasti naše brodovje. Zato smo uka- zal i, da se naj na to provoka- cijo odgovori takoj z orožjem To objavljajoč, prosimo Boga, zaupajoč zvealobi in udanosti svojega naroda, da podeli ruskemu orožju vspeh in slavno zmago. Napoved vojske od strani Rusije je rusko vojaätvo vsprejelo z velikim nav- duäenjem. Iz vseh strani Rusije prihajajo carju izjave popolne udanosti in neornah- Ijive zvestobe. „Novo Wreme" piše z ozi- rom na prve udarce, kateri so bili pri- zadeti ruski mornarici vsled zavratnogu napada od japonske strani, da ni zdaj umestno kritiziranje taktike poveljnikov ruskega brodovja. Rusija je bila zmago- nosna ob drugih maogo kritiCnejäih pri- likah in tako bode tudi sedaj. Izida vojake ne bodo določile bitke namorju. Konečno pravi ta list: Diploinati se bodo morebit; zanaäali na zaveznike, ali ruskega naroda najboljäi zav^nik je zavest in raupanje v svojo lastnc moč. * I Petrograda brzojavljajo liatu „Agence Tournier", da so se pred Port Arturom potopile dve japonski oklopnici, kakor tudi dve križarki. Tako dobro so namreö nanje stroljali Rusi. I*to tako se poroca, da se je pri ti priliki potopilo tudi devoi velikih japonskih torpedovk. Druga brzojavka iz Petrograda pa pravi, da je bila hudo poäkodovana jedna japonska oklopnica, kakor tudi dve kri- zarki. Dve oklopnici da sta se polopili, predno sta dospeli v Wei-hei-ve;. Mostvo se je rešilo. Poleg tega so bile ätiri torpedovke tako poškodovane, da niso več za rabo, tri manjšo so se potopile, dve pa sta bili uničeni. Japonci so izgubili 19 častnikov in 117 momarjev. Ranjenih pa je bilo 200. ¦ ¦ * Japonci so izkrcali ätiri bataljone 7Ja.k°^aKo^ipriGensann. NekiJan- gleški list pa poroca, da so Japonci iz- krcali v Cimulpo 2500 vojakov. Franco* 80 p08lalj y g stotn.jo vojaätva, da čuva tarn francosko poslan.ätvo. Korejski cesar bi iskal pre- bizaTxÄ^ ~- S°äNobena u;: tz * Bilk a nasuhem. „Novo Vreme" poroča, da so bill Japonci pri reki Yalu popolnoma poraženi. Cimulpo so obsedli Rusi. — Železnica po ledu, — Ruskn ˇlada izdeluje zdaj čez Bajkalsko jeaero ki je popolnoma zamrznjeno, železnico' ki se dogotovi do 28. t. m. ¦ * Ruaija je zavkazala mobilizacijo tre- lJega armadnega voja v preko sibirskih BV°Jih pokrajinah. * * l a Iz Pariza se poroča, da je francoska viada sklenila odposlati na skrajni Vstok naočno vojno eakadro. Domače in razne novice. Imeuovauje. - Tržaško namest- nifttTO je imenovalo g. Alojzija Gus ti n a začasnim policijskim koncipistom. Infitilacija. - V St Petru ob Soči je bil v nedeljo mštaliran za župnika preč. g< area. r r Unirl je v torek zjutraj vtukajänji bolniänici usmiljenih bratov v najlepši dobi svojega življenja bivši suplent na tuk. c. kr. girnnaziji, g. Ivan K r a n j e c, doma z Libušnja, ki je zadnji čas služ- boval na c. kr. gimnaziji v Hietzingu pri Uunaju. Bohihal je dlje tTasa. Pogreb je bil v četrlek. N. p. v m.! olski Dom" ho pla^'ali pred- sednistvu: Ženski oddelek „Š. Doma" preostanek od loterije 15 K 04 h ; Anton Rijavec, dimnikarski i 'Ojster v Opatiji 3 K; N. N. 3 K; dr. A. GregorčiČ namesto vonca na krsto Janeza Kranjca 10 K. Naäemu upravništvu je došlo: Globa štirih, ki niso znali napraviti vozlja 302 K; na debel četrtek pri „Zvezdi" zbrani gonpodje zbrali K \rico, bi triden- tinski vseučiliščniki pozvali vse svoje ita- lijanske tovariše, naj bi nikakor ne obi- skovali t«^ paralelk. Ill zopet žepni tatovi na gori- škein žlviiiHkoin tr^u. — Kakor se vidi, postala bode ta rubrika v naSem listu stain», t. j. poročati budemo morali svojim čitateljfrn po vsakern živin^kem somnju v Gorici o kaki žepni tatvini. Tudi v četrtek je izmaknit neznan lopov nekemu PiTulinu z Volčjedrage iz žepa 56 kron. — Kaj pravi k temu naäa policiia ? Šala zjako stabimi posledicami. — V sredo popoludne je 24-letna hči hišnega posestnika g. Gotiča, gdč. Roža Gotič, stannjoča v ulici Mnttioli št. 3, snela z noke omare flobert svojega očeta ter se ž njim nekoliko poigrala. Moloča flobertovo cov proti podu, sprožila je dvakrat petelinčka ravno ko jo prišla v sobo 12-letna hčerka gospe Bernardis, Eliza. GdČ. Gotiö, v najboljšem prepričanju, da je flobert prazen, narneri cev proti omenjeni deklici rekoč ji: Glej, ustrelirn ! Pri ti priliki sproži tudi v reanici pe- telineka, ali zdaj je flobert poöil, kajti bil je nabasan, in mlada Eliza zgrudiln se je vsa krvaveca na tla, zadeta v senco. Bilo je v (lobertu nad 50 äibric in skoro vse so obtičale v glavi nesrečne deklice. Poklicali so nagloma zdravnika, ki-je bil takoj pri rokah. Ta je snel deklici äibro iz rane tor jo obvezal. Deklica bila je jako v nevarnem stanju. Zdaj pravijo, da ji je nekoliko bolje, ter da je upanjo, da okreva. Ogunj. — V sredo zvečor okolo 9. ure nastal je v hisi kmeta Pavla Gvar- djančiča v Rihombergu pod gradom ät. 29 ogenj, in sicer v podstrešju, kjer se je nahajalo seno. Železniški delavci so na ukaz in- ženerjev koj prihiteli na pomoč. Ker je pihal šo precej innčan vetor, in se je bilo bati, da bi se ne užgale tudi sosedne hiše, v katerih stanujejo nekateri usluž- benci železniškega podjetja, je neki in- žener brzojavil po ognjegasce v Gorico. Ti so prišli na lico mesta, ko je bilo ž« skoraj konec ognja. Zgorela je streha in podstreäje omenjene hiše ter prvo nad- stropje. Hiša je bila zavarovana pri banki „Slaviji". Škode je kakih 3000 K. Ker se je mislilo v Gorici, in sicer vsled klicanja goriäkih ognjegascev na pomoč, da gori morebiti cela vas, odpeljal se jo koj v Rihemberg tudi voditelj okrajnoga glavarstvag. dvorni svetnik grof Altern^. Izpred sodisČa. — Zaradi težko telesne poäkodbe ivräone na Komelu Val. iz Solkana, je tukajänje okrožno kot kazensko sodišče obsodilo v četrtek Franceta Lebana, pok. Luke tudi iz Sol- kana, na 4-mesečno ječo. Istotako je bil obsojen na 4-me- sečno ječo Černic France iz Št. Andreža, ker je težko telesno poäkodoval Antona Volčiča. — Tudi 25-letni Martinelli Hektor iz Jjonce aedel je ta dan na obtožni klopi. ložen je bil zaradi nemoralnih činov in pa zaradi tatvine izvršene na äkodo čč. oo jezuitov. Obsojen je bil na jedno leto težke ječe, pooatrene z jednim postom in trdim ležiščem vaaki mesec. Njegov to- vanä Ivan Fanali, sin blažene Italije in doma iz Urbina je bil zaradi nemoralnih činov obsojen na 6 mesečno jeco. In ko od8edi kazen, izienejo ga iz naäe države, — Aretlraiye. V Trstu so na zabtevo goriskega okrožnega sodiäüa are- tirali Nikolajn M, načelnika postaje t Zdravščini, ki je bil tarn na dopuhtu. Tožen je radi nenaravnib činov. Tatvina v cerkvl. — V cerkvi novega sv. Antona v Gorici so neznani lopovi v noc'i od četrtka na petek od- prli par nabiralnic za miloščine ter od- nesli denar, ki se je nahajal v njih. Ni ga pa bilo mnogo. lloteli so odpreli tudi nabiratnico, nahajajočo se pri sv. raz- pelu, pa je niso mogli odpreti. Brez- božneži so napisali neki listič in ga pu- stili na nabiralnici. Norco brili so v svoji pokvarjenosti z redarji, s cerkovnikom in z duhovniki. V sakristiji našli so ste- klenico vina, narnenjenega za sv. maze. To vino so popili ter napolnili sleklenico z drugo tekočino, katere ne moremo ime- novali. Tatje skrili so s« najbrže v cerkvi, ko je cerkovnik zvečer zaprl vmta. Sklop prvepf« solskeya polletja. — Danes so sklenili na tnkaj^nji gimnaziji, realki, na žen. izobraževaliaču in na vadnici prvo äol. pollelje, ter so se raz- del'la spričevala. Na^la smrt. — Včeraj popoludne je nagloma u;nrl v svoji mizarski de- lavnici, nahajori se pri sofikem mostu, Valentin Stanta, ki se je bil Se-le pred 8 dnevi poročil. Opekla He je včeraj proti večeru 6-lelna hčerka dninarja Jakopa Kanclerja iz Solkana. Pustila jo je namreč mati samo pri ognjišču ko je äla po vodo. Po- äkodovana je posebno po nogah. Padel je v Sočo pri Solkanu 10 letni Jug Jože, ko je lovil drva, plavajoča po Soči. K sreči bil je pa blizo mizarski delavec, Jože Marušič ki je dečka po- tegnil iz vode ter ga tako reSil smrti. Naznanilo. — Sadjarsko in vinar- sko drustvo v Kanalu oddä tudi letos sledeče koki amerikanskih trt: a) Ripa- ria Portalis : St. I 6300, St. II. 8200, St. 111. 11300; b) Rupestris Monticola : ät. I. 3900, št. II. 5200, St. III. 9800. Tudi oddä okoli 6000 hilf teh trt Kolči ät. I. so pri- tlikovci, št. II. srednje debelosti, ät. III. vrhi in postranske veje. Gene so sledeče: št. I. po 80 vin. za 100, at. II. po 50 vin. za 100, at. III. po 30 vin. za 100. Udje druälva dobe jib, kolikor jib rabijo za svojo potrebo, za polovico navedenih cen. Kolči in bill'e ae bodo oddajale od 22 t. rn. drlje. Pismena naročila naj se poäiljajo na naslov : Sadjarsko in vihar- sko druätvo v Kanalu. Listnica uredni^tva. — Gospodom dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora izpustiti 8rno morali več dopiaov, katere priobčimo prihodnjič\ Izvrsten okus dobi kava, I ako ji primešate ( Vydrove zitne — kave. — ( Pokusite! Poštna5kg po- šiljka 4 K 50 h franco. I Vydrova tovariia žitnc ( kave Praga VI11. V pit»"trni Seit/.-ove ti- bkarue nnsproti nemenisca š. 12 v (»orici, se prodaja p« /ni/aiii ceni -— 2 K 60 vin. >¦-----------------------------------------------------------------------------------i Veliki ted en ali Velika noč, splsal prof. A. Maruslc. +--------------------------------------A Knjij^a Ne pusilja po posti po povzetju. Kdor pa deuar že z uarocilompoNlje,prideue naj še 20 vin. za pošto. Zahvala. Zahvaljujemo sc tern potom vsem sožalnikom, ki so v tako obilnem številu spreniili k večnemu počitku našo pieljubljeno hčerko oziroma sestro, gospodično Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. župniku B. Grči, ki je pokojnico ves čas njene dolge bolezni obiskoval, tolažil in ji po- deljeval sv. zakramente ob vsaki uri in drugi čč. duhovščini, ki jo je spremljala k vecnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. Ant. pi. Monariju za tolažbo v času njene bolezni in za udeležbo pri po- grebu. Dalje se zahvaljujemo za udeležbo tudi vsemu učiteljskemu osobju iz Sempasa in iz Ozeljana, c. kr. žandarmeriji, sorodnikom in vsem onim, koji so prišli iz drugih krajev vkljub slabemu vre- meiiu. — Ponovno: Hvala vsem! Bog plačajl ,1 . , ^*^ f Žalujoča družina'LSavelli. Šempas, dne II. febr. IQ04. Zahvala. Globoko ganjeni vsled obilih dokazov sočutja, izrekamo tem potom nažo najsrčnejao zabvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem onim, kateri so spremili našo nepozabno ¦Ibv^IL ^^L 3? 3L G% C^l) k večnemu počitku. Srčna hviila preč. duhovščini, posebno preč. gosp. vikarju Tončič-u, ker je pokoinico zadnje case, zlasti zadnje trenotke tako lepo tolažil, enako preč duhovščini v Rihenberku, sosebno preč. gosp. župniku z& ginljiv govor. Zahvaljujemo se g. dr. Baderju, ker se je ves čas dolge bo- lezni ter sosebno zadnje dni trudil jej pomagati, ter ji lajšati bolečine. Zabvaljujemo se gg. pevcem goriškim kakor rihemberäkim, onim, kateri so proti naäi izrečeni proänji blagohotno darovali vence, sploh vsem, kateri so nam na kateri koli uačin v teh dneh žalosti lepäali neizmerno böl. — Bog vrni vseml Priporočamo blago pokojnico v pobožno molitev. V (ioriei, 12. febr. 1904. Žalujoča rodbina Pečenko. ____________________________ J Anton Kuštrin Gosposki uliCx h. štev. 25, priporoča častiti dnhovščini in slavnema občinstvu v mestn in na dežoli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. MiljsveČe prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišedši od SoSkega nnosta proti Gorici v hiši g. Fo- garja b. Št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa v so'^arsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — <*OHii]]ia tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča čFtia in bela vina. JKuhinja je preskrb- ljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dožele. Odda se v najem velika soba s prostim vliodom v ulici Morolli hšt. 32, TT. nadstr. Mnogo denarja! °J 800 K na mosoc zaniore vsakdo zaslužiti I 1'Miko, poštono, broz stroškov in poseb---ga I znanja. Pošljo naj takoj svoj naslov pod I K 1095 na: Annoncon-Abthoilung dos I „Merkur", Mannneim, "'"S1.11^"" NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, veiicev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugilr del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Per ravlja se vsakovrstne stvari za ceno, v^-^-w^-w^-w^,—>^^-v .__^^-^^-w^--v^v^^-v^v--v pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ifä- Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *W Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma*. i^T* Zdravjc je iiaijv«kčje ho^aslvo! *^0$ IV gl;isovil(t in nc nadkriljivc kapljico sv. Marka so nporabljajo za noLraiijc in zunanje bolo/ni. Posebiio odstrnnjujejo Lr^anjc po kosLcli. nogal) in rokali ter 0/j.lrii.vojo vsak glavobol. One doluji-jo ncdosi^ljivo in spasonosno pri želodčnili boloznih, ublažujojo kal.'ir in i/.moč<^k, odpravijo nadulio, boloLin<> in krč(;, posposujojo in zboljäujojo prrbavo, Cistijo kri in črova. Tc pn'/.cncjo vclike in male gusto tor boloüiine po lob provzročono. Tudi dolujojo izborno proli liripavosti in prolilajonj». Lnßijo vso bolozni na jotrili in slozili tor „koliko" in ščipanjo v žolodcn. Odnravijo vsako mrzlico in od to izvirajočo bolosli. To knpljico so jiajboljso srodstvo proti boloznj na rnnlcrnici in „iiiadronu'1, in zato no bi sniolo nianjkali v nolxMii inošOianski in kmorki hisi Dobivajo so saino v ,,Mestni lekarni v Zagrebu". A'arocuj»- so odino in točno lo pod naslovoin: „Mostna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. Donar se pošilja napruj ali papovzanio. Alanj koten dur«t (12 .sloklonic) se ne pošilja. Cena jo naslodnja in sicor franko na vsako poslo: 1 ducat (12 Hteklenic) K 4;- h 4 ducat (4g 8teklt>uio K M.M h 3 „ (36 „ ) „ 11-- „ ö " (bü " > " 17 " Priznalnili pis(Mii imam na tisoč«, da jih ni mogočo. vsoh tukaj pona- tisniti, züto navodoni imena lo nokatorili gospodov, ki so s posebnim vspehoni nporabljali kapljico sv. Marka, lorpopo- noma ozdravili: Iv. Barcnlijisii«. učitolj .lanko Kišur, kr. nadlogar; Sloi'an HarOiic zupnik; llija Manič, opančar; Soiija Vu- holič, šivilja; .ložt>rSoljanič, kniot itd.itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg stev. 40, poleg cerkve sv. Marka. ~~~ "= —' if^T Vstanovljena I. 1360. I^Gi Kapljice sv. Markn. Krojaška zadruga G[oriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospodc, rnodrie barhentc, in drugo manifakturno blago posebno za blizajoči se zinxski čas, blago vseh kakovosti in po najrrizje mogočih konkureuč- nih iix stalnih eenak. YzoFei najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplač- no in poštnine prosto. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. zavarovaiija vsakovrstnih poslopij, preiuičuin in pridelkov proti požarni »kodi; 2. /avarovanja zvonov proti poškodbi in S3, za nIžJeavHtrijHkodeželno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za ^mrt, jednostavna zavarovanja za sluJ'aj smrti, na doto in rento, ljud.ska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., !, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddolku „Rentna hranilnica" deželne za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nez^odam (telesnim poškodbarn) in nezgodam na potovanjo po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrsle. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljslvo zuva- rovalnicc ter postreže na željo ludi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska ssavarovalnica sprejetna zavarovanje pod tako ngodnitnipogoji, dase lahkomeria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer §e ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Poslavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem 5D*r Svoji k sYOjim! ~W& Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!