Uradniški ta upravatlkl pro«torlt 8667 South Law ti dal« Ava.
Off loa of Publication: 8667 South Lawndala Ava. T« la phone, Eookwall 4904
PROSVETA
_ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE______
S^^gjjŽlrt^ CHIC^PO, ILLn CET1T8K, !•. AV0U8TA (AUGUBT 10), 1»3»
Accaptanra for malHnK at apeclal rate of poaUge provtdad for tak aaotk» 110», Aet ot Oet t, 1>1T, aathoctaod oa J*» 14, 1H*»
^ itn ***** •obot' ,e,lelJ t, prtiaifc*.
<u->
except Saturdaya. f ,„d Holidaj».
SubacripUon $6.00 Yaarly ftTKV.—NUMBKR 155
iljaki nočejo sodelovati i moskovskem paktu
Ifoljska vlada ne mara videti sovjetskih čet L ivojih tleh, čeprav bi prišle pomagat Po-lijakom v boju z Nemci; iz tega razloga ni v Varšavi v tem hipu še nobenega govora o kak-ii kooperaciji Poljske z Rusijo.—Naciji spet }Zt Poljakom in koncentrirajo armado na
9. avg.—Med tem, ko ; poročila o obsežnem vojaštva na vzhodu posebno motoriziranih po režimu kontrolirani tisk spet odprl straho-¡nzivo proti Poljski. Na itin je nacijsko časopisno proti Čehoslovakiji ii letom, ko se je pri-geptembrska kriza.
čuvaj se! Potrpež-Nemčije gre h koncu! «varilo Poljski in Angli-ki uničujejo nemško na svojih tleh! Na strel na Gdansk bo sto nemških stre-
Nizozemci, Belgijci se boje invazije
Streljali bodo na vsa tuja letala!
London, 9. avg.—Zaupne vesti iz Amsterdama in Bruslja se
te tflase nekateri naslo-mikih listih, ki z izlivom srda odgovarjajo na ki Ka je pred nekaj dne-poljski list Czas v namreč da bo "poljska prej uničila Gdansk te pridruži Nemčiji." — v teku silno vojaško vsej Nemčiji. Vsi so vpoklicani k "ma-" ki so napovedani v polovici avgusta. Na dru-naciji mobilizirajo žen-delo na polju in v tovar-
Poljska. 9. avg. —-
ne misli poslati nobene v Moskvo, kjer na konferenci za-sovjetskega, angle-in francoskega generalne-ki ae prične proti kon-ra tedna. Tako poročajo iz uradnih virov. Polja-»ploh fte niso udeležili raz-, ki se vrše v Moskvi ie dva meseca za ustano-vojaške zveze med Rusijo, in Francijo. Uradni kro-Varšavi pravijo, da so za-* sedanjimi odnošaji s in novih paktov ne poda Poljska lahko pričaš v nevarnost vojne ne vznemirja poljske ki računa le na material-(dovoz potrebščin) iz dočim Poljaki pričakuje-•čne pomoči največ od in Francije. Voditelji Poljake si sploh ne mi"liti, da bi morali is-pomoči sovjetske armade,
glase, da so odgovorni krogi v Belgiji in Holandiji v velikih skrbeh zaradi sedanjih obsežnih vojaških manevrov v Nemčiji, Angliji in drugod po Evropi. Belgija in Holandija sta odločni, da morata biti v vsaki vojni nevtralni in na vsako invazijo svoje zemlje, bodisi z nemške ali katerekoli druge strani, se bosta odločno uprli.
Toda letalstvo jima dela sive lase. Polet Nemcev preko Ho-landije in Belgije proti Angliji in polet Angležev v nasprotno smer je v primeru vojne gotova stvar. Ali bo invazija zraka nad nevtralno državo kršenje njene nevtralnosti? V Amsterdamu in Bruslju menijo, da bo in skušali bodo preprečiti take polete. V ta namen že postavljajo topove, ki so naperjeni v zrak—in grozijo, da bodo Sestrelili na tla vsako nemško ali angleško letalo, ki se pojavi nad Holandijo ali Belgijo.
Holandski tisk tudi grozi s poplavo dežele, če bo katera tuja sila invadirala njeno ozemlje ; v ta namen bodo Nizozemci odprli znamenite holandske jezove ob morju in spustili morsko vodo na vse notranje niži-
Družbe pisalnih strojev obtožene
Obtožnica jim očita kršenje zakona
New York. — (FP) — Vlada I je obtožila štiri največje družbe pisalnih strojev in njih predsednike zarote in kršenja Sherma-novega proti t rust nega zakona j radi nepostavnega monopol izira-nja trga.
Prizadete družbe so protiunij-ska Remington-Rand Co., Un-derwood-EUiot-Fisher Co., Royal Typewriter Co. in L. C. Smith & Corona Typewriters Co. Vse štiri družbe že od leta 1930 mono-polizirajo trg novih in starih pisalnih strojev na podlagi tajnih dogovorov.
Obtožnica pravi, da so urad niki teh družb od časa do časa imeli seje, na katerih so se dogovorili o cenah, izmenjali informacije o tržnih metodah in od časa do časa povišali cene. Zarota teh kompanij je šla tudi za tem, da ubijejo vse druge kon kurenčne družbe. Pokupile so njih stare pisalne stroje, jih razbile in dobile trg pod svojo kontrolo. Obtožnica jim tudi očita, da vse štiri družbe postavijo enake cene pri večjih kupnih ponudbah.
Napredek časnikarske unije
Broun ponovno izvoljen za predsednika
Sam Francisco, Cel. — (FP) Časnikarska unija American Newspaper Guild (CIO) je v enem letu, od lanske konvencije, napredovala za dva tisoč članov. Zdaj šteje 18,755 članov, je poročal šesti letni konvenciji Victor Pasche, tajnlk-blagajnik. Krajevnih unij sdsj šteje 94, sedem več ko pred enim letom.
Ena tretjina Sklenjenih pogodb določa unijsko delavnico, "prihodnje leto jih bomo imeli polovico, leto1 pozneje pa gild mogoče ne bo več dovolil podpisa nobene pogodbe, ki ne bo določala unijske delavnice," je rekel eksekutivni podpredsednik Jonathan Eddy. Po formi je Časnikarska unija industrijska in uključuje vse uredniške in upravniffke uslužbence.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Haywood Broun, znani časnikar in ustanovitelj gilda. Za ekaekutivnega podpredsednika je bil Izvoljen Milton Kaufman, tajnik newyorške-ga gilda, ki je nasledil Eddyja. Za podpredsednika je bil izvoljen tudi Harry Wohl, vodja o-semmesečne stavbe pri dveh Hearstovih listih v Chicagu.
UPOR PRI ADF I Domače vesti ¡VELIKA ZMAGA
Sodišče vzdrzalo delavski odbor
Brooklyn, N. Y. — Apelatno sodišče je vzdržalo odlok zveznega delavskega odbora, ki je odredil, da mora American Mfg. Co. vrniti delo 62 delavcem, katere je odslovila radi unijskih aktivnosti, in jim izplačati zamujeno mezdo v znerfku $55,000. Sodišče je začasno suspendiralo odredbo odbora, ki se glasi, da mora družba priznati tekstilno unijo (CIO) kot edino predstavnico v svrho kolektivnega poga-Vzrok za to suspenzijo
Sodiiče preprečilo stavko
Buffalo, N. Y. — Transport Workers unija (CIO) je preklicala nameravano stavko na poulični železnici, ko Je International Railway Co. izgubila tožbo pred sodiščem, kjer je iskala in-¡junkcijo proti državnemu delavskemu odboru, ki je odredil tovarniške volitve pri tej družbi. Drugi sodnik pa je izdal uniji injunkcijo, ki prepoveduje družbi sklenitev pogodi» za zaprto delavnico s kompanijsko unijo.
Konvencija se j« ponovno izrekla za neodvisno politično ak cijo, za "new deal" in podprla ponovno kandidaturo predsednika Roosevelta. Prav/tako je tudi naglasila potrebo združe nja ADF ln CIO, ker sedanje stanje ln bratomorni boj ografta "new deal". Harryjt| Bridgeau je obljubila pomoč v njegovem boju proti deportacljl.
janja.
je, ker se bodo vršile tovarniške Pomoči sovjetske armade, volitve pod vodstvom delavskega
P bi bila ta armada name- odbora. __
* ** odbitje nacijske inva-- prav nič ne zaupajo PoJjetj€ mora "pospraviti v svoji hiši"
San Francisco, Cal. — Zvezni sodnik A. F. St. Sure je ukazal Thomas-Allec Corp., veliki firmi za čiščenje oblek, "da mors pospraviti v svoji hiši" in pla-čevati mezdo, ki je določena v pogodbi, katero je družba podpisala zadnjega maja. Ako družba tega ne stori, je rekel sodnik, "bom nastavil nekoga, ki bo prevzel imetje družbe in skrbel, da dobi unija, kar je u-pravičena." Delavci spadajo Cleaners A Dyehouee Workers uniji (ADF).
Tudi Belgrad vidi sovraga nad mestom
Belgrad, 9. avg. — Zadnjo soboto so bile v Belgrad u vaje prebivalstva napram bombnim napadom iz zraka. Dvakrat so zatulile sirene v znak, da se bližajo "sovražna letala" in ljudje i so se po predpisih hitro umsknili z ulic in se skrili na varno. Dvakrat je bil ves promet ustavljen. Zastoj prometa je trajal deset minut.
Stavka časnikarjev stara osem mesecev
Chicago. -— Te dni je poteklo osem mesecev, odkar je pri dveh Hearstovih listih, Chieago He-raid-Examiner in Evening American, zastavkalo nad 500 časnikarjev in upravniških uslužbencev. Oba lista sta izgubila okrog četrt milijona na cirkulaciji, na oglasih pa nad dva milijona dolarjev. StavkarJI upajo na končno zmago.
PROTI POSLAB-I ŠANJUZAKONA
| Mnogo unij proti amen-diranju Wagner je* vega zakona
CIO PREDLOŽIL DOKAZE
Washington. — (FP) — V vrstah Ameriške delavske federa-Icije je večja revolta proti aman< I diranju Wagnerjevega delavskega zakona na način kot to priporoča William Green in njegova eksekutiva.
Dokaze o tem uporu je pred ložil senatnemu odseku za delo ln vzgojo Lee Pressman, pravni svetovalec CIO, tik pred zaključ kom kongresnega zasedsnja. A mend i ran ju delavskega zakona nasprotujejo sledeče mednarodne unije ADF ali njih glasila:
Printing Pressmen International Union; United Hatters, Cap a Millinery Workers; James McNamara, podpredsednik Hotel & Restaurant Employees Alliance; International Brotherhood of Teamatera; United Brewery Workers; International Typographical Union; International Brotherhood of Pulp, Sulphite 6 Paper Mill Workers.
Poleg teh ao sprejele reaolucl jo proti amendiranju delavskega zakona tudi državne delavsks federacije ADF v Coloradu, Na braski, IoWi, South Dakotl ln Novi Mehiki, kakor tudi centralne delavske unije v Norfolku, Va„ Denverju, Clnclnnetlju, O-mahi, Salt Lake Cityju, Mam phisu, Duluthu, Cheyennu, Ke noshi. Poleg teh tudi dlatriktni svet sobosllkarjev in pleskarjev v New Yorku, kovinarskih delavcev v Rrooklynu, N. Y„ in te sarskih delavcev v Seattlu.
Cikaške novice Chieago. — John Žagar (Slovenec ali Hrvat?), o katerem amo že poročali, kako je bil aretiran, ker je mladi ženski izbil cigareto iz roke, ko je zraven njega sedela pri "lunchcounter-ju," nakar ga je sodnik Izročil zdravniku v preiskavo, je 8. avgusta drugič stal pred istim sodnikom. Zdravnik Je vsekakor informiral sodnika, da je Žagar docela normalen mož. kajti sodnik je bil zelo strog. Obsodil je Žagarja v plačilo $200 denarne kasni, da si bo "zapomnil svoj netakten Čin in ne bo več nadlegoval žensk, ki kadijo." Žagar je nato slovesno Izjavil, da nikdar več ne stori kaj takega. To je omehčalo policijskega sodnika in je svojo obsodbo suspendiral. Žagar stanuje na naslovu 1829 So. »4th St. - \
Nov grob v Springfieldu
Springfield, III. — Dne 21, julija je tu umrl John Peršina, atar 80 let in rojen v Toplicah pri Novem mestu. Bil je star član SNPJ in atar naseljenec v tej naselbini. Zapušča ženo, sina in dve hčeri.
«'m boljfcvikom.
PJ«na večina poljskih na-*matra ruske komu-
*	** prav tako nevarne so-
Poljaki, kakor nemške »rjanre ^ ¡n prinotnost so-" na poljakih tleh bi ' prav tako priskutna, ru-mških čet.
Pri Armourju tfrco*u oblicana
Hov
i nji0 K "inoei glasovalo.
<***) delavcev pri
hi,;jr 4 Co na štrajk v znak
U , u r dnj4ha noU V*P°"
, i > delavcev, ki ao bili od-
^ r" » sv#u*ta. Petnajato->	ravnatelja druž-
- vrši mezd-*kar jih je | "l* * Kenfro odalo-o /as med de-
*	. * " rr"ri* "tavka in t 1,1 <*iani unije glaao-
' m i« znano.
C^^ a v*. — Petato za-klavniških de-
Stavka pohištvenih delavcev
New York. — V 37 delavnicah je zastavludo 400 pohištvenih delavcev unije United Furniture Workera CIO. Takoj prvi dan atavke ae je podalo 12 delodajalcev, ki ao z unijo podpisali pogodbo. deset pe se jih je podelo pred stevko. Podjetniška zveza je skušala reducirati plač« 26%.
Kompanijska unija mora izginiti
Washington. — Zvezni delav-aki odbor je ukazal Hood Rubber Co. v Watertownu, Conn., da mora razpustiti svojo kompsnij-sko unijo. Pred odbor jo je tirs-la United Rubber Workers unija z ob toils», da krši delsvski zakon.
Zvišanje plače v čevljarski industriji
Washington. — Odbor v katerem so zaatopniki delavcev in delodajalcev, Je priporočil E. F. Andrews m. sdministrstorju mezdnega zakona, zvišanje minimalne plače v čevljarakl industriji na 35c na uro.
Jugoslavija napolni skladišča z Uvelem
Belgrad. 9. svg. — Jugoslovanska vlsds je včeraj pooblastile finančno ministrstvo, naj priprsvi načrte za na kopičenje živela za "vsako potrebo " Izvažanje aurovin, ki so potrebne za , obrambo države, je ustavljeno.
Pristaniščniki se pogajajo za novo pogodbo
San Francisco, Cal. — Med unijo prlstaniščnih delavcev CIO in delodajalci so se pričela pogajanja za novo pogodbo. Glavna zahteva unije je skrajšanje delovnika na šeat ur in od prava kazenakih določb za člane, ki nočejo iti skozi piketno lini jo v primeri stavke kakšne so rodne organizacije. Delodajalci so izjavili, da o kakšnem zviša nju plač ne marajo nič ališatl, ker že aedaj plačujejo najvišje mezde za enako delo.
Preasman Je rekel, da Ja Green napel vse sile, da prepreči re
volto proti kampanji eksekutive ADF za amendiranje Wagnerje vega zakona. Sel je celo teko daleč, da je krajevnim ln central nim unijam zagrozil z Izključi tvijo, ako bodo nasprotovale po slabšanju delavskega zakona
Poleg teh so še drugI višji funkcionarji raznih mednarod ni h unij, ki nasprotujejo Green Freyjevlm amendmentom, kate re so sprejele za svoje vse tem ne podjetniške sile, tudi 8ploš na zveza tovarnarjev In druge "openšaparske" o r g a n 1 z a c I j e. Preasman je citiral pisma nekaterih viaokih unijskih funk clonarjev, ki so Jih piaall Oree nu ali FreyJu in jiobijeli amen diranje Wagnerjevega zakona.
Clevelandske vesti
Cleveland. — Dne 7. avg. Je umrl Frank Verbič, znani urad-nik v banki Norih American, star 62 let in rojen v Rakeku ns Notranjskem. V Ameriki je bil čez HO let ln kot ameriški vojak je bil v svetovni vojni. Podlegel je kostnemu raku in tu zapušča ženo ln hčer. — Pred dnevi je v Clevelandu zborovala nova samostojna podporna organizacija Slovenska moška zveza a sedežem v Barbertonu. Bilo je okrog 60 zborovalcev. Fred Udovič lz Barbertona Je bil jwnovno livo-|jjen ss predsednika, Vincent Lavtar iz Akrona zs tajnlks ln Jerry Zupec iz Bsrbertona za blagajnika. Zveza plačuje od $25 do $100 smrtnine ln pobira po 26c od člana.
Adamič v Mlnneaotl
Ely, Minn. — Zadnje dni se je tu mudil Loula Adamič, znani I ameriški pisatelj. Obiskal Je tudi Kveleth, nakar se Je odpeljal v Two Harbors v bližini Dulu-tha, kjer misli ostati dalj časa.
Težka kazen za goljufanje delavk
Kršil je mezdni zakon
AVTN1H DELAVCEV IN UNIJE CIO
General Motors podpisala prvo popolno pogodbo
PRIPRAVE ZA VOLITVE
Detrolt. — (FP) — Enomesečne stavka sedem tisoč izurjenih delavcev pri General Motors je prinesla avtni uniji CIO, kakor tudi delavcem samim, veliko zmago.
Po tej stavki je General Motors prvič v svoji zgodovini podpisala pogodbo z lestvico, ki se nanaša na vse njene tovarne. Zgodilo se je tudi prvič, da je ta mogočna družim podpisala pogodbo s kakšno unijo, v kateri je priznala pravico do edine zastopnice delavcev pri kolektivnih |M>gajanjih.
Pogodba daje to pravico avtni uniji CtO v 42 ismed 59 tovarnah te družbe. S to pogodbo se Je unija usidrala v avtnl industriji. Z njo je tudi dosegla dvojno plačo ob sobotah in nedeljah, kakor tudi ivišanje plač vsem izu-čenim delavcem. V nekaterih primerih bo to zvišanje znašalo 25c na uro, Pakt tudi dovoljuje unijsko znamko na orodju, katerega družba kupi od unljakih tovarnarjev, kar znečl kompromis,	* „
Stavkarji ao so vrnili na delo brez diskriminacije. V nekaterih tovarnah so dslovodjs skušali s reprlaalljaml ln jim Je moralo vodstvo družbe atopitl na prste.
Od te pogodi»« bodo Imeli ko-rlati tudi tako zvani produkcij-akl delavci, ko pride na vrato aklenitev nove (Migodbe zanje.
Druga pridobitev vseh delavcev Je solidarnost, katero so pokazali člani unij ADF v Detrol-tu, Clevelandu, Pontlacu, Fllntu in Haginawu, ker ao ae uprli ake-banju, dasi so Jih v to silili voditelji njih unij. Avtns unija Je vsem člsnom ADF garantirala, da bo prbtaktirsls njih pozicije, ako ne bodo skeball.
Glavno Vprašanje pred avtno unijo CIO J« zmaga pri tovarniških volitvah, ki se bodo vršile v prihodnjih lednih pod vodstvom delsvakegs odbora pri Chryslerju, Brlggsu, Packardu ln v tovarnah Motor Producta.
Vihar v Michiganu; eden ubit, 13 ranjenih
Kalamazoo, Mich., ». avg. — Silen vihar Je sin<#I divjaj v južnozapednem delu Mlchigana med nalivom dežja.. Mnogo po-a lopi J je bilo razdejanih po tu kajšnJi okolici in mlad moški je Ml ubit. trlnejst drugih oseb je pa bilo bolj ali manj ranjenih. Viharju je sledil mrzel kanadski veter, ki je pre«ej ohladil tudi aoaednje države.
Tekstilna unija zmagala pri volitvah
Halem. Maaa, — Prt tovarni* ških volitvah pod vodetvom de-lavakega odbora je pri Naukeag Steam Cotton Co. zmagala tekstilna unija CIO. ki je prejela 13125 glasov, kom [Min i Jaka unija pa 1160 glaeov.
Japonsko poročilo \ o zmagi nad Mongoli
Tokio, 9. avg.—Japonako poročilo ae glaai, da so mandtu kujsko-japonake čete premaga le 800 aovjetako-mongolakih strelcev, ki so prekoračili reko Kalko in invadirali zapadno Mandžukujo ob zunanji Mongo liji; 200 Mongolov je bilo ubitih in drugi ao pobegnili. lato po ročilo ae glaai, da ao Japonci se atrellll 74 aovjetakih letal od zadnje aobote v aevernozapad. nem delu Mandžukuja, od zadnjega U. maja pa vsega skupsj — mi aovjetakih letal.
Unija topilničarjev prodira v Tezasu
Dumea, Tez. — Krajevna unija 44» Mine. Mili t Smelter I Workera (dO) je v dveh meae-dh podpisals v tem "opefiie|*r. ak*m" delu Tesaaa že drugo pogodbo Z Illinois Zine Co. Obe pogodbi določata zaprto delavnico Družb« je priatela na vrnitev dela 30 odalovljentan delavcem, katerim bo po odloku delavskega odbora izplačala tudi $M00 iz gubi J ene plače.
New York. — (FP) — Hodi. šče Je zadnje dni rešetalo prvi slučaj kršenja mezdnega zako-na, v katorom Je bil delodajalec obtožen, da Je gulil In nesramno goljufal slsls» plačana delavke, katere je Imenoval "noodvlane biznlške žene." Priznal Je kriv-do in bil kaznovan v plsčltev $1500 gk>be, Izplačati mora tudi $4500 1» otrokom in 78 delav-kam, katere Je ogoljufal za orne-njeno vsoto. Proti Novelty Cord A Taaael Co. j« bila izdane tudi sodnljsks pre|Kived proti u|iosl«. vsnju otrok |>od 16. letom.
Mimo mezdnega zakona Je skušala iti a tem, da Je ustanovi, la posebno družbo, od kalere ao delavke "kupovale" material in ga "prodajale" izgotovljenega— zavese in neko drugo robo, kste-ro ao izdelovale doma in zaalu-žile štiri do enajst centov na u-ro. Od "akupička" m morale vračati tovarnarjema, L. K. Im-meracheinu in njegovemu partnerju. del zaalužka.
Kaznovana družba Je ena največjih v področju te induatrlje in dela za verižne trgovine
'Ta obe<id»m bo velika pomoč pri delu za očiščenje znoJn<»»tnlh razmer, ki vladajo med tak<»zve-nhni domačimi «lelavcl, kakor bo tudi blagodejno vplivala v indua-triji zavea." Je rekel pokrajlnaki direktor George H Kelljr. "Pro-tek tirat i ni treba le delavcev, marveč tudi one tovarnarje, ki ae skušajo držati zakona/!
Unije zagrozile z novo stavko pri WPA
New York. — Hvet atavbln-sklh in konstrukcijskih unij v tem mestu Je zagrozil z novo stavko pri vseh gradbenih pro. jeklih WPA, sploh pri vseh poslopjih, ki Jih financira zvezna vlada, ako ne bo vzpostavljena običajna ali unijaka mezda. Ce pride do tega, Ik> ustavljeno vae delo pri projektih WPA, grad. nja cenenih stanovanj, v tune. lih in pri mostovih, Thomaa A. Murrav, predsednik atavblnake-ga sveta, pravi, da sekcija 15H dovoljuje relifni administraciji plačevanje običajnih m««d pri vseh projektih, ki ao bili pričeti prodno je nova fioatava stopila v veljavo.
Konec prostega obeda za šolarje
Clgvelartd. — V prihodnjem šolakem letu ne b«aio revni otroci v rlevelamlakih šolah več dobivali prostega ol>ede, Je naznanil šolakl aii|»erintendent Chariea II. Uke Za ta korak Je odgovoren drža ni juatlčnl tajnik, ki je odredil, da je trošenje denarja v to avrho ne|a>stavno. ftolakl odbor je v to avrho nameraval potrošiti $75,000 (ki red bo držav, nega pra vdn i ka bo mogoče kon-testiral na aodlšču. V clevelend-akih šolah je bil U sistem uve-Ijsvljen pred 26 leti,	k „
Cena h« ta je $6.00
Glasovi iz
naselbin
THE KNMMfTBNMENT
ci.Alll/i im lastnina HM>vbm«m nakodns ruucoknk jkdmots
NirW>i>* m táruUm» 4rU** (!>*•• Chto»a»> to
to CiMT* 17-M M «to tot*. M T* M WU; M lun M.M
»«Mrriirtto« nu.t to, Ü» U»ito4 Stoto«	CfcUaa»)
•u4 OmAi M M p*f r«'. i	t*4 Ctocr« H M pm t***.
tvfmkgu n,a*KM MM l*» MM»
C«» ««Umu« »v	¿»too» to
Itonk«« •« m »«toK H»* *" Ui*r%*mm «mUm UrUm. t* ,-U.	t-mt M ) ~ »'">• I^Utotolj. to »
M j* »rilUM p^SUIim..
A4«*rtfcJM r»U* M wr-rm^hL—WBe<wer«M« ff «MU»-«tim «i.4 MMolielUd «rtUi« wttl Ml M ft«r»-4. OtW mmmmmrivt». mtk m »turta., pto/., P««*. «M.. »Ui M
HmUi m »••. Ur lu «UM • PKOHVETA MIT M UwnMto Aml, CM««—. ISto»l«
MKMMK Ül TMK FKUKBATVD PREM
v bktoMliu M pri».' i
Bolni kongres odšel
ti
na počitnice
Prvo redno zasedanje 76. kongresa Je bilo zadnjo soboto |»o dolgih mukah zaključeno. Sedem mesecev so trajal*' muke — poroda raznih rellfnlh zakonov, ki se pa niso mogli roditi zaradi kontradlktornegu karakterja današnje zbornica.
Takšne spake, ki Je brez glave in repa, kot je današnji ameriški kongres, še ne pozna zgodovina Združenih držav. Teoretično je kongres dve tretjini demokratski in eno tretjino republikanski, ampak v praksi je baš narobe: dve tretjini je opozicije proti Rooseveitovi administraciji In samo ena tretjina zagovarja in brani no-vodealski program. Z drugimi besedami: republikanski ekonomski nazadnjaki (toriji ali bur-boncl) s severa in demokratski ekonomski nazadnjaki z juga so si podali roke in postali ena stranka v tem kongresu, ta stranka, ki še nima imena, je zdaj v premot i.
Na ta način je premoč združenih burboncev obeh glavnih strank ¡iorazila celo vrsto načrtov, ki jih j« zahteval KooseveK, kot na primer stanovanjski program, nov načrt posojevanja, dodatne relifne dajatve itd., na drugi strani pa je ista premoč poplavila kongres s preiskavami do malega vseh novodealskih ustanov in zmešala štreno Kooseveltovi zunanji politiki.
Trditev burbonske večine, da je ustavila "raz-sipavanje federalnega denarja" ln s tem zagotovila novo zaupanje v privatni business, je na-. vaden bluff. Za časa prvega zasedanja tega kongresa je bilo dovoljenih trinajst milijurd dolarjev izdatkov, torej je bilo dovolj "razslpa-vanja" — več ko kdaj prej. Ce to povrne zaupanje v privatni business, tedaj je ameriški privatni kapitalizem prešel v novo fazo, v kateri zavisi njegova eksistenca od čim večjih federalnih aproprlacl j t
Kar je najbolj značilno pri burbonskl večini v kongresu, je absolutnu jalovost na njeni pozitivni strani. Naj novi deal še tako šepavsa in lazi na polžu s svojimi socialnimi reformami, je na njegovih reformah vendar nekaj pozitivnega — dočim burbonci samo pobijajo no-vodealske reforme, nimajo pa absolutno ničesar, s čimer bi nadomestili pobite reforme. A-meriški ekonomski nuzadnjaki so še danes — po desetih letih velike depresije — absolutno brez vsakega pozitivnega programa. Privatna Iniciativa je še vedno skrahlranu. jalova ln pa-rallzlrana!
Reakclonurjem se Je posrečilo, da ao za enkrat ustavili kolebnnje novegu deula, ampak sami ne morejo ničesar ustvariti. Kaj naj to pomeni? Mar pomeni, da pojde Amerika nazaj, kjer je bila pred veliko depresijo? Nikakor ne! — Amerika ne gre nataj. Val reakclonarjl gor ali dol — Amerika ae pomiče naprej v dobo ne-_kakšiif kolektlvizacije.
Kakšna bo ta kolektlvizacije? V počasnem procesu Amerika lahko zaide v državni kapitalizem z ogromnim politično-birokratičnlm aparatom, če se la> novi deal nadaljeval — če pa pride do kakšnih sunkov iu kaosa, tedaj pa A-merlka lahko hitro zdrsne v državni kapitalizem s fašistično diktaturo ameriškega tipa.
Burbonci bodo udarjeni, naj pride kar hoče, ampak oni — ker so preveč omamljeni in para-llzirani na mentalnoeti — ne morejo drugače kot drveti naravnost v svojo pogubo,
John L. Lewia. vrhovni vodja unij CIO, je zadnjič govoril o |HHlpreds«Mliiiku "Cectuau Jarku" Johnu N ulice ju Garnerju zelo odkrito. Rekel je. da je Garncr "hudoU-n starec, ki igra na kvarte. pije šnopa In aoVratl delavske unije."
To Je bilo osebno in z«*lo preprosto povedano; ni bilo niti malo dostojno in še manj olikano. Pri nas je zdaj v navadi, da človeka okepa-jo x neotesane* m in surovino, čeprav govori o nasprotniku petdeset odstotkov doatojnejš*. ampak "big brother" I*mm* je lahko — ujema.
I^ettis Je bil oseben, toda |«o\<-«lal je resnico. Stari (jarner. ki neprestano sabotira Rooeevel« tovo delo in daje opoziciji moralno inalporo, sovraži delavske unije, sovraži vse dobre socialne reforme In lahko tudi pije žganje in igra "poker". Upajmo, da s tem terminom poteče njegova javna služlia in hiijše nesreče mu ne žalimo.
Toda. če hoče (iarner vračati Is wi*u milo za (Dalja v tadnjl kaka! )
Od leve proti de«nl: Klmer F. Andrewm administrator mezdnega rakoma. kongre«nlk llarden. koagrenaira Marv Norton In %oagre«nlk Adolph F. Sabalh. ,
Č i in naj- stva in to takrat, ko se tistim, ki
Tïevefa!ïïôrtïar k
10. avgi^ta
ovice starega
Delavstvo stori prav, ako se nad tem zamisli in obenem tudi zaveda, kaj ima pričakovati od rešitve hrvaškega vprašanja. Toda kljub temu je za rešitev hrvaškega vprašanja, za rešitev tega vprašanja tudi pogojem, da
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja s 2. itrsni.)
îtiue
M ivena demokratii-Cvitskega kmečkega gibanja
dnevnik" od 13. ju-
■%di delavcem na hr-WL ne cveto rožice. Na
boju
z vsako-izko-mo-vsakor-marksi
[delavci so hi-da tudi za nje ni dokler ne pri
HV
yHOBVET*_
vsaka stvarno neutemeljena odpoved stanovanja dosedanjim najemnikom. Vendar je nekaterim posestnikom uspelo spraviti posebno netočne plačnike iz
svojih hiš in odtlej so na vse ■	■ ■
.mogoče načine dosegli, da so|jaki. Nikoli s takimi ljudmi
utegne nastopiti, zlasti na H r- ostala stanovanja raje prazna, kot so okrog Napreja- Navidi-vaskem, še hujša reakcija proti kakor pa da bi jih morali oddati ku je le razdor in še več i raz-socialističnemu delavskemu gi- v najem nezanesljivim najemni-'dor med članstvom, društvi
kom po cenah, ki bi bile soraz- posamezniki. Oni te na eni
memo uižje kakor prej. Mesto-1 strani "združujejo" (pa še ka-ma so tudi opustili periodično|ko!), za hrbtom pa po tebi. To predpisano prijavljanje praznih | pokazuje že aeja federacije v stanovanj. Te dni so bili vnovič | Penni.
opozorjeni na to obveznost, a j Popolnoma je na mestu ured-hkratu tudi na velike denarne i n||ga notica, da bodo primora-kazni, ki bi jih doletele v pri- Lj posluŽlti se pravil in zakona . .	Nov grob. — V Lovranu je|meru, da bi se dognalo njihovo proti grdemu obrekovanju in
"Hrvatski dnevnik" napovedu- nenadoma umrl upokojeni lup- naklepno opuščanje prijav. |0bdolžltvam glavnega odbora • marksistom do iztreblja- nik Franjo §vara>	leta je	SNPJ s strani ljudi okrog Na-
nja. V tem se niti najmanj ne vodn ¿png0 v Vrtojbi,	L f?/.1®1 * *Sinad P«^» *,fde oglalavanjn v Pro-
razlikuje od njemu sorodnih 0111^ Knežič znova
razaUv-II wmm ^^.^^^rtno let«VoU; potovanj» v Evropo In
55 let'nR svetovno razstavo "na ra
cijo in podporo režima takrat,
ko je bil pokojni Radič minister	b™ »- «»
v central£tični>eograjski vla-	tud! 8 tem naprav h korak m-
di - Ako pa to drži, potem a»	P^ m d» 1)0 ^cializem ki ga
"Hrvatski dnevnik" res do nepo-	pokopavaiejrobltrjl cele Evrope,
Hrvatski dnevnik re* po nepo-	preživel.—D. P.
trebnem razburja nad marksisti, ko jih je imel pa sam Radič tako v čislih, da jih je protežiral in podpiral.
[živel in jih preživel.
Iz Primorja
je boj marksistom do iztreblja- Lik Franjo gvara. Dolga leta je,	rudniški iašek
nja. V tem se niti najmanj ne vodil ¿Uunij0 v Vrtoibi	Smrtni padec v rudniški Jašek.
razlikuj« od njemu ^ OT ^ i tmL^^d d^Tnlrtio|iet.rcu. potovanj« v Evr glaail. Tu je torej »poruumi* lja	Lani je jugoslovan- T"tom «*	"55,"° na Svetovno rakavo "
dosežen. Toda kdo bi ne vedel £ JgJ Rneiii do^el z v«H-	iun *lanatva SNPJ." Tako pod
kje ima ta ideja avoi koren ko ralstavo avoJih M v Tr,tu	.......| •
Tragično za hrvaško gioanje, w j popojn uapeh ¡n nedeljeno pri-1. Jc r «„rT L*. .1. L! .»Ii>_
Zato ao I hoče biti demokratlino. je da - yseh triaikjh ku|turnih ^iflmTrfiik!' JrafriMn „feli najprvo doslovno kopira ideologijo faš,- K	Zaru(Ji , „ je M bok 28« m.Jrf«iW Jamarjem
Jt«bli0 on medna- ztna, torej ideologijo, ki je hr- b*do ¡, Trsta ^n, d, bo tu- «•»""Cov^m.keoTtanke iz L^ffiJi Plevel, ki J vaikemu narodu tako telo tu,a g lauB tam ra2atllvil 8Voja de. ml'
» t domovini in njegovim ilvljenjsk Im intere- L „«dvsem vse novejie «like, M<«'	"koru 40 leti
li—i In tuiei;Um naravnost nasprotna, .» d L	uatvaril v zadnjem I ^^Lo^nj.vTsVodl^h tovarn
su. V Trstu pričakujejo že sedaj z zanimanjem to priredi-
iko delavstvo najprej I to dela, ko se v isti sapi I hrvaškega naroda, proti vsemu kar ni pristno hr-w ll0vedli kot svojo vaško.	|tev.
tudi proti samemu Predstavniki hrvaškega giba- Xoimln8ko sodišče je že pred narodu ki se bori za nja najbrž ne poznajo zgodovi- nekaj meaeci Obsodilo Leopoldo }nn svobodo. Pri tem ne delavskega gibanja na Hrva- perjančičevo iz Tolmina, ki je
gjditi	____i^il^ /ioio at» v isti sani bori,„„ MM.n, m.i/iiviiMin i* ""T kak tudi v Istri iskali ru-
|do. Tedaj so izkopali omenjeni jašek in od njegovega dna še 700 m dolg rov, po katerem «o sledili rudni žili. Itkazalo pa se
mino ------- , —	. ,-^ančičevo iz Tolmina, ki je	kratkem času, da se is-
Helavci spoznali vlo- škem. Ako bi jo posnah, potem ,ani bftje pokušala zbežati čez Je ^ v *	lojev rude ne
21Sh organizacij in bi vedeli, da^so bn..socialisti pr- mejo, a so jo obmejni miH^ S	^ nadftlj„Je
Jih voditeljev, ker se je ob vi, ki	i d^r i^anje rude že pred vojno
kiTz^i? kNe pa ^ mogfa ' opustili. Jašek pa je ostal vse
. . 1 u g eB protihrvaš-1 sedaj vodijo hrvaško narodno K»-|čatf. Zato je bila te dni ponovno LV To šolo so plačali banje, najbrž niti sanjalo ni, da Lretirana in bo morala ostati 40
delavci z mnogimi žu- se bodo kdaj zanimali za hrva- dnj y zaporih. jmo znoja, dokler so de- ško delavstvo.	urvflAki Zaradi bega čez mejo je bil v I	¿¿,t odtlej so ljudje
¿bolj Plačajo to danes z Po našem mnenju bi hrvasKi, ^ podbrd|l aretiran Andre nj u Hkoraj powbili, dokler in gladom, ker za tisoče narodni borci stori	bo-	iz oW< Zadlaza> Osumili jlh ^ 8 to novo frtvijo spet opo-
mini ni dela. ^lliii ^j? vrrriah ^n ^ mar- H0	^^ ° Pr!JJ	I
i leta zahteva H RS (Hrvat- področju po tovarnah n še martnega „gta mej0. Ka-
iMi savez), da se izvršesikje drugod ^ «Vh^kpa ^5^^5 ^
delavskih ustanovah, to, kakb tiitiP«tiČTii hi^Ukipa	r gedaj y godnjh
t marksistični voditelji niso tHotl, ki pripadajo hrvatkemu ^ y kratkem ^ morai pred
lapuatiti lasedenlh^	I ■oj1^®- ^ ^^ f
Prad tržaških aodl&čem sta se morala te dni zagovarjati poljska žlda Salomon Boydech iz
odtlej odprt In ob sunanjlh ro-beh nezavarovan. V njem je na-j.šlo smrt že več ljudi. Predzadnjo žrtev je zahteval pred do-
vskih zbornicah, koder so	dolžnosti do hi^kega delavca
JBivo puščali vsi dose-	vsaj v okviru obetoječih sbdal
tU režimi, dočim	nlh zakonov. Prepričam smo
L hnatsko delavstvo že i-	da bi pri tem odkrili lapa atva-
zorll nase.
EM>U>zija na ladji v Tratu
Na parniku 'TagHamento' sta dva delavca popravljala kote Sredi dela pa Je eden izmed njiju z udarci s težkim kladivom na cev, po kateri se odvaja para iz kotla, povzročil, da je cev eksplodirala. Oba delavca sta bila
lo podtikanje in obrekovanje se mora oprati in obrekovalee tirati do sagovora, kot govore pravila SNiPJ in sakottl Združenih držav. Tresno misleče članstvo SNPJ odklanja to ras-diraško demagogijo, kakor tud vale "združevanje." SNPJ organizacija zavednih članov in članic, sato "woukl-be sdrula-vatelji" roka proč! Ako ste člani SNPJ, oglasite se v Prosveti, ako imate kaj sa izboljšanje or-ganlsaclje. Ampak z razdiralnim delom ae držite čim bolj daleč proč. Zavedno članstvo želi sloge in bratstva, ne pa prepirov in vaših osebnih ambicij in intrig.
iTudi na zadnji «ejl društva 13 amo razpravljali o tem podlem obrelkovanju glavnih odbornikov SNPJ v Napreju. Dru štvo 13 je eno od pionirskih društev in na seji so bili navso-Či večinoma stari člani, ki so soglasno obsodili to početje in sklenili, da podpirajo sugestijo
John !.. Lewis, predsednik C!<>.
Sedanje življenje V Madridu
urednika glede postopanja na
-------------------------- . . . v. ^a-aie | Ridieehovva in Antonija Fried- , _ ' Eksplosija pa je po-
Jlo hrbet . . . Organi»- ri, ki bi v	luH	Czemowic, ki pa sta se «¿J»' ^ PelJkJ0 materialno
raški delavci se ne bodo kako v resnici »tfedato» ko o^ >^ u ed gvetovno vojno vzročna tudi veiwo
i pred nobenimi poskusi pevana hrvaška narodna skup- ™	^	Obtožena sta rtkodo'	. nn „
m ali njih pomagačev. nost ln ki naj bi bila, kakor ka- naaema \ i	Mar. V Kostanjevici na Kra-
ZTmoKupno že članek v «Hrvatskem	«u& prfjavna pHstojnfm obla«- «u je 19. julija dopoldne pri
hrvaškim narekom, da Liku" zgrajena po načelu fall- ^^S.ffie ju je ob- Okretičevih n^U po^ g J likvidaciji tujega in stične totalitarnoeti.	dni denarno UaJje povzročil (Motri «»UgJ
»telj«kega marksizma sle- Veseli nas le, da je precej hr- ^ P Iir.	sin. Vsi odrasli so bgLna ¡gJu,
koro tudi realna likvidaci- vaškega delavstva, ki ne deli mi- M '	j|lft v lBtrl. otrok pa se e sam doma igrai s
šljenja Idejnih pobornlkov na- ta^gf ST^ročall o že- vžigalicami in je za :zalmvo inarodnega gibanja, in da jih je Pfed	bil iz. Ugal tudi snop šib. Ogenj se je I iMMo celo med nameščenci, ki|nitvenih ^^.^ki^blU IsJ^ ^ ,n kraalu je bilo
goriški
premoženje Španske države, ki je v inosemstvu, slasti v Franciji. NI dvoma, da bodo dobili te stvari nasaj, ker so sedanjo vlado prlsnale tudi demokratične velesile. Ugleda pa, da Je sa-Zanimanje sa Španijo se je v Ueja noVa Španija spreminjati svatu selo naglo poleglo, v koli- LVoJe dosedanje nasore, ki jih
cor ne rasmotrivajo o njeni vlo- je gjMtl sastopala med držav-
gl v bodoči evropski vojni. 1«	|j»nsko Vojno,
vendar je gotovo selo zanimivo	i»roblem Je vprašanje pribllž-
vedetl, kako se danes žlvLv Ma-	no ;u),000 otrok, ki so jih med
dridu. žilavi reporterji velikih	vwjll0 (>d|)eljall v rasne evropske
angleških dnevnikov opisuje to	|n prekomorske državs. Prlbllž-
pribllžno tako-le:	no 1)000 otrok se Je ie vrnilo, ss-Madrld selo naglo odstranju-l veda nekoliko predčasno. Zato
je posledice bombardiranja In trpljenja Issa časov obleganja. Isvzcmšl taksijev, so že skoro vsa prometna sredstva v obratu. Popravljajo se hiše ln ulice. Kavarne, restavracije, gle-
dana v poslednjih
bji sestavek je tako zanl-1 mnogo celo
.dabi bilo škoda, ako bi ga Vedo, da v socialnih in gospo	ODOro/encem v
Hitel j i ne dobili pred o«,|diriilUh vprašajih ni narodne e- miadopo^	ugotovili, I menin. vaacan, a»
Bjonata način tudi drugo | notnosti, vse dotlej, dokler so | krajimPg^merno le ^dki
dV6h ^no-1 vse ostrešja domače hiše v pla-1 menih. VaAčani so prihiteli na
i\ona demokratičnega hr- enl bogati, drugi pa revni eni da »o «e Borazm«^ ^ ^	^ je uspelo P^ar ^
(fa kmečkega gibanja, osi- podjetniki, drugi pa delavci ali tlfdi v Iltrl,kjer mejiti. Vendar je 1 ir poj ,	Naibo dokaz za- Je on	«.« _____«a. Isil urospodarju za več tisoč ur
"narodnega hrvatskega!hameščenci. Najbolj dokaz iji". kakor se sedaj večkrat to so nam
volitve delegatov j bi ^^^IÍLT^'
pram tem obrekovalcem. Dru štvo 13 Ima zaupanje v poŠte nost glavnega odbora ln jih Je pripravljeno braniti, kakor tu di SNPJ, pred zavajalnlml ele mentl.
Na isti seji smo tudi razprav-Ijall o uredniških člankih ln sugestiji, kako pridobiti članstvo, da bi se bolje udeleževalo sej. Pri našem društvu ravno nimamo pritožbe, dasi bi bile seje lahko bolje obiskane.
Pred več meseci je naše društvo, ln potem tudi druAtvo 640 ln okrožna federacija, sprejelo resolucijo xa nabavo »vočnih filmov, kar bi pomagalo do večjega uspeha pri agitaciji. Odgovor smo dobili, da stvar ni izvedljiva, ker bi bili preveliki stroški. Ml smo vse to takrat imeli v vidiku in prišli do zaključka, ako bi bila stvar pravilno organizirana, bi se sama Izplačala. In danes vidimo sllčne su-
še vladi nikakor ne mudi glede povratka ostalih otrok, kajti šole še niso obnovljene, nimajo klopi ln ne učnih pripomočkov, kar vse Je bilo med vojno uničena Kftvirm riiiimi^ijv, ... . no. Od 9000 otrok, ki so se vrni-dališča in biografi ao n^polnj- U.JO. J.
ni. Ljudje hočejo dohiteti., kar Rusije in 2000 Is Mehike. Med ¡o zamudili med vojsko in poza- počitnicami se šole ne bodootvo-Klfi Nl rodhlne ki bi ne žalo- rile ln tako vlada sama sadržu-vala sa kakinT svojim članom, je povratek cjtrok ki več noma i>7.t..l.« n.. »alnlh oblekah je to- n majo niti doma. niti »lar»e\ nkl lT	prlmanjku- in Je torej bolje za nj., f. P«-
i. bllga In ialTobleke btriajo fakajo 6.. poiltnlce v drfcvah.
na irno	kl Jlh "V,,J 4"" «MtoUubno
Doslej m u ne v«, koliko ljudi 1 •preJele.-DelJ^^
¡rem*mM'lJonu°Uudi. -sffiiU.md .m.,O ,/«/«« že ne Igrajo nobene vloge. — \am9rUkih filmov
Saj Je bilo samo od zavzetja Ma-	v ildansku
drlda y mestu in neposredni oko-1 Varšava. 9. avg.-V OdanSkU
steh) Tez 80,00i> ljudi kl so bili kl so šl čez majo v lijako m.-v taboru premaganih ; ducat so- sto Gdynljo gledat ameriški dlï ^ »ÏÏST dobesedno dan In film "Is,k,vadi nacljskega šplo-
ikor se seuaj vecarav to so nam	Wovai 5 Vse kaj drugega. Po po-
ljem čigar vodja je dr. "Merkurja" in najbrž je tudi Kova	j objavljenl ie\ f)ohir na Opčinah. Dne 18.
res, da je izid teh voHtevstop-^um	taka po-juI. je izbruhnil požar na poae- ^fa™^ ¿¡¡nov, kiVlpri
članku «e trdi, da so mar- njeval bes predstavnikov hm; n	J ' ^ ml do «re- «tvu Ivana Madalana ^ OpCI- ^^^	.alnteresirall
krivi bede hnaškega de-Ukega narodnega gibanja	l «kupno okrog 300 ljudi, nah pri Trstu. Okrog l6. ure so	poieianje sej. Dru-
lin tudi tega, da tisoči svobodnemu delavskemu giba I ^ ^ fnt|ala pojila le Le očitno zaradi velikai vročine c»^ ^	urednlkoVo
kih delavcev ne dobe za- "Ju.	u^ni 463 tisoč lir. ^	vnele saje v dimni™™ orlooročllo, da si JednOta na
ja doma ter da se niso iz. Socialisti se niso nikdar oon,.	«Hlavlianie praznih novanjske hiše. Ogenj ae " •,
volitve v Delavske zborni- proti tTrvatom ampak	LpreddVema leto- glo razširil na v«^o.trUjeln
stano zahtevali, da se z dosled- stanovanj. h krajino Od tam še na ostrešje gospodar-i L1, , f J no	demokracije uvedejoma	poalopja. V tem Je bilo
b. rekel človek.na taka	{ razmer6f ki bodo za- izdan prefekturn dekret ix	h«na, ki so ga
lis? Skoda vsake besede!	tej državi žive- terem so bili hišn posesinisi oa a	uko da
* marksist, ki sam pošto- f¿JiaUsti niso niti odtlej obvezani prijaviti Hind pbm n P ^ y ' njUi h min po cestah InuH- ^^^ ^ nad čemer kalnim oblastem vsa	^«dUm priklicali na
g«lati, naj bi bil|^S^l^orč^i. Toda pred-|tudi vsa
so
noč. Dnevno aretirajo stotine,| na da tudi tisoče ljudi. lUzen teh stalnih procosov, ki že ne vzbujajo pozornosti, pripravljajo nekatere velike politične procese, katerih največji bo proces proti Juliju Besteiru, kl Je. bil na mestnik ministra
HUMOR
pobotati mT^m resničnimi« nasprotniki in potem	katerem
udariti po socialistih ln svobod- kon^kl ^^^ n,kaj let
slom : marksîwrrf j^kHv ! m I vaakp ^ išanje stanarin, a tudi
In* blagodati, naj	Toda pred-1 tudi	te^raču^rs I ^mi gasite; ki so imeli dobre
pravil svoje,
| "i treba prepirati z marksl-LCo»Hje obrnite se na pra-F». ki ga vendar poznate. Mt* w s tistimi, s kate-
*	tudi obiiajno razgovar in takoj »m rešen ta pro-"d katerega zavisi bodoč-nnatikega naroda, zlasti
[^■»Hanje. ali bodo vsi hr-■ klavci ¡moli dovolj tapo-^a»» ali ne. — Svobodne "vin- organizacije so doslej zahtevale nove volitve. P"»tojsnke v DZ pa so o-1^'».. v dobi najhujše-C' ;' ' -volsMlnim stro-orraniisrijam. v vollt-mi bil., v pravem (»omenu krx»ve. S teh postojan
*	umaknejo, ako ho to sv»-'traiena volja delavstva.
H je na razpolago tudi ,init*kem.
trdi, da so mar-1 -i ;-'.ro v«akokrat-U to trditev ne na-| h dokaziiv, ker takih 11' ► dnevnik" tu-1 Kak», pa naj bi jih tu-!'* ni ms vpogleda vi ' Pn-oitane edi-l 1 ! i je mar-1 ' 1 • i/uaio prolfk-j
Po naročilu
Preden ae je mladi musliman IkmIsI s svojo mlado ženko na
SPHHa-da^SSsS
sssaar-HStfaSffes
živil Je v glavnem dovo J, • «•	jn gi vpriUh
vendar so sladkor, kava, olje lr rnja j	j0|||
moka še vedno redki H^ll A ^ ,„ dragi. Sedaj bodo ta^*	I ^"idai'» j« odgovoril šofer.
J aH na listke. - Cigareta mH«^ VH,lftHll. ali -te na za enkrat samo angleške In	^ 0VanJu, sem sme-
-............-	... |»ma tudi ameriške, tobaka "Peljal da se tn.ate šele prl-
jednote. Z zvočnimi filmi bi se- j , L _ c§ne ao silno na- rom t inanlll maso In Jo priUgnUl v ^ f,aatl za svinjsko, gova- hodnjl mesac poročllll " --------------w In UU,čJf meso ----<"1
bavl dobre zvočne filma, kajti mi vidimo, da Je potrebno ne-kaj Ukega, da se pritegne članstvo na seje, nečlane In mladino pa na priredbe ln shode, s katerimi bi širili principe In delo
naše kroge. Ker pri 13 nismo nelsmotljlvl
društvu augast i
nismo rooawivnj»*»» — dražja, meuwio »»" j» —-i	—------------.
, da ae tudi druga društva lM>vpr4}ino trikrat dražje, Je kon-l Nt,ka UOa,ai sr»»ča na cesti dva
perutlna Je Medtem ko Je meso!
Nista dvojčka
j Tj • i '"„„n |VA<C Vse o- ram, da se luoi aruB» uiu.^« povprečno trigrai urasj«, j«	^eaa u
d,Üt'í ^iífin ve n en gorn l .«la.ljo o tem. H tem korakom, rk€P|J|ko llW„ dvakrat tako ^^ 'A^i! ÎÏÏJLÏÏi WtoSk ¿ w 'ahko .torlll veliko vzgoj- ||r(g¿. Vot „r.-.l vojno, «.v,ta ,„
riCi.^ntrtt aojnega dela. ako bi bila atvar pra a ako,j na >0,000 Ur. !mlTneka o«ba ,
Cleveland« sugestlrala v Na-
nenavadno p<aJobna oba enako oblečena.
manjka, pa se uvažajo In stane- «VUJva »ta i m zanesljivo dvoj-jo dvakratno predvojno ceno. ¿kM," m< nl gospa. .
V javnih Jedilnicah so morali «0 ne," odgovorita fantička v
račetl prehranjevati okrog 70(»,-1 „n glas.	.
Ip^rñí pometem pr«l -v- j o«, ljudi, a dane. Jih Imajo Um "H.J
ilm pragom, ker Imam doatl bla- ^ „kri)|r 3(K),0«K). Vlada pomâ- .u,, rodila, «ill dalje g»» »a I!« Ker »l»u.b<dj v hribih In pr, ¡„vbenemu gibanj« z "Tlzto pa, odgovorita rll«tlc ker Je tudi doall detja, ml Je U. |„ujgnj,m krajllh ali da J» M k«	. „
-■"»i.....^in-gt,:^,,
nakaznic.	a ,|f sedaj Je »NIhvs dvojčka, smpak vse,
in zsi^slltllkar Je ostalo «si tr<„
vori nsiMMiled edin Ismail nji
< al nesel na sosedovo parcelo. On sicer živi Ae višje v hribu, nad mano, toda tudi voda ima svoje muhe, da tudi v hrib teče.
Vsaj tako trdijo v njihovem ta ^ ______ (
J boru. In oni morajo ta vedeti. iKl(llra„jujeJo vse sledove blvše-kakor vedo tudi to, ds smo črni r*Publlksnskega režima, kof hudiči in katoliški socialisti, ño	g- * .	u
ljudje, katerim ne morsš nič do povedati, ne glede koliko ae tru. diš in ne glede koliko ai V pra vem Oni »o prepričani, da tudi sebi ne verjamejo, niti ne atim, ki Jim pokažejo črno belem.	...
tina
fudr'm
a« tea uni la ClO
dnevnik P i^büjté ïïtùi lift!
narodni w roav«to7 Pod-
t ^r1i n"1' s^illi! I k ar* Je ostalo Jd «rojčkov,'; odg,
ijudi, mmt
Ulicam dajejo slara »menajn|ju
POKKMTVO NA PHODAJ "udl prijšnjih demokratičnih re |v Carknk-I pri Rakeku. Za po žlmov Podirajo spomenika, j dro|,noai I *« Obenem prirejajo v velikem ob-segu za trn ve za ljudstvo. Razrn vojaških |»arad, kl Imajo pol I-čno lire, odpirajo tudi gMallš-^a Tudi blkoboflie so bile že dv škrat Udeležilo se Jih Je ve-dno do lOO/MO ljudi. -- Vsak prebivalec mora biti capi Jen pro-j ti tifusu In kosam, sicer ne sme vstopiti niti v tramvaj, ne na «#-iesnice. ne v urad.
Vlada se trudi, da dobi nazaj
obrnite na naslov: FRANK DONAL MH>H Honna Avenue i 'levelsnd, Ohio
IJilrn to and Ad^rttfr
PMiNOEGH'S YU60SUV MW0
Folk Songé and Mum* Tambar it Orelw*r*
suii'Hi WW AK. K ron a«ad»l ü i MS S. Claft *
ukliraia atavk».
ČETRTK
JACK LONDON
je Enrico predstavil obema Morganom. Svojega konja je plemič po španskih običajih takoj ponudil Leoncii. Skrajšal je stremena in posadil mladenko na konja.
—	Kuga je pokončala vse konje tako, da smo ostali na plantaži brez njih — je spregovoril in se prijazni nasmehnil Leoncii. — Samo moj paznik ima ie dobrega konja, ki ga bo z veseljem odstopil vam, dragi Enrico.
Segel je Francisu in Henry ju v roke ter izjavil, da so prijatelji njegovega starega druga Enric* obenem njegovi prijatelji. Ko je Enrico vprašal plemiča, kako se pride v Kordil-lere in mimogrede omenil petrolejske vrelce, je postal Francis pozoren.
—	(Pa vendar ne mialite reči, aenor — je vprašal neznanca — da so našli v Panami nafto?
—	Seveda — je pritrdil plemič. — Ze davno vemo, da so v teh gorah bogati petrolej ski vrelci. Šele družba Hermosillo je poslala skrivaj v te kraje ameriške inženirje in kupila vse parcele. Pravijo, da predstavljajo ti vrelci ogromno bogastvo. Sam se seveda ne spoznam v tej stroki. Pritisk nafte je tako močan, da so nastale že na mnogih krajih razpoke, iz katerih teče nafta in zaliva vso okolico. Inženirji pravijo, da je gostota nafte tako velika, da teh odtokov ne morejo ustaviti. Zdaj morajo napeljati samo še cevi do morja in eks-ploatacija se lahko takoj prične. Cevi že polagajo. V tem pa odtekajo ogromne količine nafte, in to je seveda velika škoda.
—	Kaj res nimajo nobenih rezervoarjev, kamor bi napeljali nafto? — je vprašal Francis, čigar misli so bile pri Tampico-Nafti, v kateri je bil naložen velik del njegovega imetja. Od kar je odpotoval iz New Yorka, ni vedel o tem podjetju ničesar.
Plemič je odkimal z glavo. —» Gre samo za prevoz — je pojasnil radovednemu Američanu. — Ves gradbeni materi-jal morajo dobavljati z mulami. V dolinah med hribčki imajo velike petrolejske bazene, ki so jih zavarovali z nasipi, toda vse to nič ne pomaga. Dragocena tekočina neprestano odteka.
—	Ali so bazeni pokriti? — je vprašal Francis in se spomnil strašnega požara kmalu po ustanovitvi delniške družbe Tampico-Nafta.
—	Ne, senor.
Francis ga je presenečeno pogledal.
—	Bazeni morajo biti pokriti — je dejal. Vžigalica v pijani ali maščevalni roki plantažnega delavca zadostuje, pa gre vse bogastvo v zrak. Kako more biti podjetje tako neprevidno in lahkomiselno?
—- Saj nisem delničar tega podjetja — je dejal plemič, misleč, da lete Francisovi očitki nanj.
—	Govoril sem seveda o Hermosillo Company, nikakor pa ne o vas, senor — se je opravičeval Francis. — Tudi jaz se pečam s to industrijo. 2e opetovano sem moral drago plačati taka naključja ali zločine. Nihče ne ve točno, kako nastane požar. Vemo samo to, da se nafta naenkrat vname in gori cele tedne.
Francis je hotel govoriti še o zavarovanju nafte in delavcih, ki povzročijo po svoji neprevidnosti ali brezvestnosti ogromno škodo, toda usoda je hotela drugače. Tisti hip se je namreč pojavil paznik s palico v roki in ogledoval z e-nim očesom čudne goste, z drugim pa v bližini zaposlene delavce.
—	Senor Ramirez bodite tako prijazni in raz-jašlte konja, — ga je nagovoril gospodar. Ra-mire« je skočil s konja in ga prepustil gospodarjevim znancem.
—	Konj Je zdaj vaš, dragi Enrico, — je dejal plemič. — Ce pogine, lahko vrnete sedlo in o-premo, kadar hočete. Ce pa ne boste imeli u-godne prilike, pa pozabite, da ste mi sploh kaj dolžni — razen družbe in prijateljstva. 2al mi je, da vas ne morem pogostiti, toda poglavar je krvoločen, to vem. Vse storimo, da ga spelje-mo na napačno slad.
Ko sta Leoncie In Enrico zahajala konje in privezala prtljago B jermeni k sedlu, se je začel sprevod pomikati proti pogorju. Alesandro In Ricardo sta as držala za stremena Enricovega konja, Francis In Henry ste sledils njunemu zgledu, in tako je nadsljevals vss šestorics pot zelo hitro. Vreča s srebrnimi dolsrji je bils privezsns k sedlu.
(Dalje prihodnjič.)
Francis je potegnil iz žepa notes, nspissl v naglici s svinčnikom par vrstic in izročil listek kapitanu, rekoč:
_ Izročite ta listek senoru Melchorju Gon-
zalesu v Boca h u del Toro. Cek se glasi na tisoč zlatih dolarjev. Gonzales je moj bankir in agent. On vam povrne vso škodo, če bi se "Angeliki" res kaj pripetilo.
Kapitan Trefethen je nezaupljivo pogledal na listek popisanega papirja.
—	O, ta listek je vreden tisoč zlstih dolarjev — je dejal Henry.
—	Da, sire. Vem. da velja mr. Morgan za »K>gatega človeka. A koliko znaša njegovo imetje? Mar je gmotno tako preskrbljen, kakor sem n. pr. jaz? MoJa last Je "Angelika", kl sploh ni zadolžena. Poleg tega imam v Co-ionu dve stavbni parceli, na obali v Belenu pa štiri parcele rodovitne zemlje, ki mi obetajo ogromne dohodke; čim začne Union Fruit Company zidati v teh krajih svoja skladišča.
—	Koliko ti je zapustil tvoj oče, Francis? — je vprašal Henry, da dokaže kapitanu, kako mizerno je njegovo imetje v primeri s Fran-cisovim bogastvom. — Najbrž mnogo, a?
Francis je skomignil z rameni in odgovoril:
—	Več nego imam prstov na rokah In nogah.
—- Dolarjev, sire? — je vprašal kapitan.
Henry je odločno odkimal z glavo.
—	Tisočakov, sire?
Henry je znova odkimal z glavo.
—	Milijonov, sire?
—	To je moška beseda — je odgovoril Henry. — Mr. Francis Morgan je tako bogat, da lahko kupi vso panamsko republiko, če odštejemo panamski kanal.
Kapitan se je ozrl na Enrica Solano, kakor da se hoče prepričati, da-li je prav slišal. Enrico je prikimal z glavo, rekoč:
—	Mr. Morgan je pravi gentleman. Saj ga dobro poznam. Izplačevali so mi večje vsote po čekih, ki sem jih predložil z njegovim podpisom bankirju Melchorju Gonzalesu v Bocasu del Toro. Tako sem prejel zadnjič 1000 dolarjev, ki jih imam zdaj tu v vrečici. Evo, jih, tam-le..
Pokazal je z glavo tja, kjer se je kratkočasila I^eoncie na kupih prtljage z basanjem puške sistema Winchester. Vrečica, ki jo je kapitan že davno opazil, je ležala pred njo.
—	Sovražim potovanje brez denarja — je Izjavil Francis prisotnim tovarišem.
—	Človek nikoli ne ve, kaj ga čska in kdaj mu pride denar prav. Nekoč se mi je polomil na poti v 'New Yorku avtomobil. Nesreča se je pri peti Is ponoči in pri ssbi sem imel ssmo čekovno knjižico. V mestu, ksmor smo prispeli, nisem mogel dobiti niti cigaret.
—	Jaz sem pa nekoč zsupsl belemu gentle-msnu v Barbadoesu, ki je najel mojo jadrnico, da bi lovil leteče ribe ... se je oglasil kapitan.
—	Pustite te stori je pri miru, kapitan — ga jo prekinil Henry. — Pojdite raje na krov svoje "Angellke", zakaj ml smo že pripravljeni za
odhod.
In kapitanu Trefethenu ni preostalo drugega, nego da se ukloni. Pomagal je svojim mornarjem poriniti čoln v morje, skočil je vanj, sedel h krmilu in pognal čoln proti "Angeliki". Tu pa tam se Je ozrl in videl, kako so si begunci na obali naprtili prtljago In izginili v goščavo.
Tusnadi in kritik «ta do reke. Tam «ta obstali! nemo zastrmela v temno gladino.
"Žalostna zgodba." je til jal kritik. 'Toda prepriča da bi bil storil isti, kar pravil ti, kdo drug. Prej d Takšno je življenje . . .H Tusnadi pa je trao odvi "Najbolj me boli spoi da človek ubije tuje srce, vo pa ostane — prazno .,
Prizor Iz demonstracij klavniékih delavcev proti Armour & Co. v Chicagu.
ji strani. Sreča mu je žarela z obraza in vprašal me je: "Kaj praviš k temu?" Nekaj sem zajecljal. Palasti pa je moje besede preslišal in vneto nadaljeval:
'Taka je kakor morje: globoka in vsa svetla. Po puščavi sem hodil in se znašel v čudovitem vrtu. Zakaj ne bi pel? Nocoj boš slišal mojo simfonijo!"
Čudovit uspeh v prenapolnjeni koncertni dvorani. Ljudje so se gnetli okoli odra. Obsuli so Palastija z rožami in venci.
Tudi jaz sem stopil k njemu in mu molče stisnil roko. Toda v duši sem začutil, da sem velik grešnik. Vedel sem, da sva drug drugega že izgubila.
Ko sem tri dni nato prišel domov, sent dobil na pisalni mizi drobno pisemce. Dekle ga je napisalo. Ko sem opazoval drobne, nežne črke na ovitku, mi je srce
Ali ste naročeni ni i nik "Prosveto"? Podpi svoj list!
ŽENITVENA PONUDI Spoznati se želim s Hn ali Slovenko v starosti ( ali več v svrho ženitve. Bil ra dobra gospodinja, idr razuma in imeti mora nek« moženja. Katera resno naj piše na naslov: VDG 2667 So. Lavvndale A ve., ( go, 111. .	—(Ac
Prišli so do posekane gozdne parcele In zagledali množico plantažnih delsvcev, ki so sekali štore in pulili korenine tropičnih dreves, da pripravijo parcelo za ksvčugovo plantažo.
l*oncie je šla z očetom apredaj. Za njima sta neala potrljago Ricardo in Aleksandro, pa tudi Francis in Henry sta bila obložena z razno ropotijo. Ta nenavadni sprevod je srečal suh. prileten gentleman, ki se mu je že na obrazu poznalo, da je potomec španske plemiške rodbine. Pognal je svojega konja čez potrkana debla in jame, is katerih so pulili delavci korenine, da se čim prej prepriča, kdo so ti ljudje in kam so namenjeni.
Ustavil se je pred čudno procesijo, skočil s konjs, dvignil klobuk in se spoštljivo priklonil l*oncll. Nato je |K>dal stsremu Enricu roko s takim navdušenjem, da ni bito dvoma, da sta dobra znanca.
. Govorila sta špansko, in sicer tako hitro, da je neznanec obljubil konje še prej, predno ga
Prijel je prijatelja pod roko in gs od vedel s seboj.
Šele ko sU bils zunsj, je de-jsl mlsdi komponist rszburje-
Pesem je izzvenela..
Jo$ef Ptmtor
Tuansdi, mlad komponist, se je srečal s prijateljem, kritikom, na gostilniškem vrtu, kamor je prišel večerjat. Tuansdi Je isksl prazno mizo, tedsj ps gs Je pri-jstelj prijel zs roko in pokazal proti miti v kotu, kjer Je sedelo nekaj gospodov:
"Poglej, Palasti!" je vzkliknil.
Tusnadi je pogledal tja. njegov obraz se je pomračil, in nato je dejal: "Pvjdivat Tu ne ostanem.
"Ne morem se sestati s Pala-stljem. Res je bil moj učitelj. Mords še več. Prijsteljs sva bils. Rsd sem gs Imel. Tsko rsd je pozsbljal. ds Je žs star. Njegovo srce in občutki — vss Js bilo še mlsdo. Vsakogar je O-čara!."
"Pred nekaj leti je napiasl ti-sto čudovito simfonijo. V glasbenih krogih o drugem tskrat sploh niso govorili. Prsvs senzacija je bila. Saj je ženini
•h -
i