2 vinarja.	Enakost narodov, enakost v narodu! V.d.v mom. ; 1 r.* * i'	os
	Leto 1. V Ljubljani, dne 8. mal. travna 1911. Štev. 15.	vinarja.
	Izhaja vsako soboto zjutraj. ^31	
Pismo socij alnega demokrata
(Češke Slovo)
Slavno uredništvo! Jednajst let sem deloval v socijalno-dnmokratični stranki. Veroval sem vse. kar priporoča verovati rudeča cerkev, zasmehoval sem grajo, katera je prihajala od nasprotnih strank na voditelje socij. demokratov. , Sovražil sem narodno-socijalno stranko tako, kakor sem bil vzgojevan v tem sovraštvu. Že dolgo časa ne soglašam z delovanjem soc. demokracije, posebno pa sera prenehal verjeti njih „revolučnosti“, ktera je pridobivala rudeči zastavi mase nezavednega, vendar častivrednega ljudstva, katero je pri- i rakovalo v svoji socijalni in gospodarski bedi rešitve od teh ljndij. Končno dočaka, — da uničena in utrujena odstopi, kakor to delam danes jaz Po jednajstih letih izstopit m iz soc/demokratične stranke, ker sem spoznal, da soc, demokracija več ne služi velikim idejam socijalizma, ampak izkorišča le te ideje v agitacijo in v korist posameznikov. Po krivdi socij. demokratov seje splošna volilna pravica, — za katero smo se navdušeno bojevali,— ponesrečila v radost vseh njenih nasprotnikov (volilne pravice. Op. pis.)
Soc. demokracija pridobila je ž njo moč in silo nad pričakovanje, vendar rudeča „revolučnost“, kakor je oblju-bovala. ne zruši vlade (v to je bilo treba pač obsovraženih ; Slovanov. Op. pis.) kapitalizma, ampak jo cel6 indirektno podpira. Razlaganje, s katerim so hoteli voditelji sodruštva opravičevati svoje delovanje, sem nehal verovati. Hoteli smo videti dejstva, ali soc. dem. poslanci hočejo z napadi na druge stranke umiriti svojo vest. Čakali smo, da razreši internacijonala avstrijski narodnostni problem, da se ustavi poniževanje češkega (recimo tudi slovenskega. Op. pis.) naroda. Tudi tu smo bili popolnoma presenečeni, in ti, kateri so med nami češko (slovensko. Op. pis.) čutili, prenašali so z bolestjo to internacionalno delovanje in nezmožnost čeških l.oslancev-sodrugov v tem vprašanju. Tako, kakor se je delovalo nečastno v narodnostnem vpiašanju, se je delovalo tudi v m e zd n i h boj ih dela vstva. Za Časa velike stavke steklarjev na Železnobrodskem in Turnovskem,vodene skupno z obema strankama (narod, socij. in soc. dem. stranka. Op. pis.) zastopal sem avstrijsko soc. d e m. z vezo.
V času za stavko najkritičnejšem sem prejel instrukcije, naj bi se na katerikoli hitri način iz te stavke (s stavkujočimi. Op. pis.) izmotal in' pustil to narodnim socijalistom na vratu. Tako mi je bilo
svetovano, ko se je prikazala cela vrsta krumirjev, od katerih je bilo mnogo socijalnih demokratov.
Pričakovalo se je namreč, da bo stavka izgubljena ■in narodni socijalisti bodo pred javnostjo osramočeni. Nisem ubogal teh nasvetov.
Na mojo prošnjo v Pragi, naj bi časopisi soc. dem. o tej stavki poročali, odgovoril mi je sodrug Šm e ral. da nimajo veselja to berašku stavko podpirati in bolje je, da se to izgubi, da bo tudi Lisy zadet. (br. Lisy je naš nar. soc. drž. poslanec. Op. pis.) Pridodajara ta dogodek, da bo delavstvo spoznalo, koliko je soc. demokratični stranki ležeče naboljši eksistenci ubozega gorskega ljudstva. Te bojujoče se steklarje, kateri so branili svojo obrt in svoj izdelek, so bili pripravljeni ž rt v o v a ti voditelji so d rti g i. samo, da s tem škodujejo svojemu političnemu nasprotniku poslancu Lisyju. do katerega so imeli tudi steklarji-sodrtigi največ zaupanja. Naj si zapomni gorsko ljudstvo in ostalo delavstvo to vedenje, katero se je meni tako zgnjusilo, da sem izstopil iz soc. demokratične stranke. Po stavki sodru-gov-centralistov. postalo nas je več autonomistov. Zvezi autonomistov hotela je dobo po stavki porabiti za agitacij<». Svaril sem zvezo pred tem, ker po sklepu vsega delavstva ni smela nobena stranka agitirati za se, da se* ne poruši solidarnost delavstva za bodoči boj. Zveza pa je vkljub temu poslala agitatorja sodruga Vavficha, kateri je začel organizirati steklarske k rti mi rje, kateri so s svojim provokatoričnim ve4enjem hoteli nagnati delavstvo na vojaške bajonete. Proti temu vedenju smo kar najostreje l nastopili, zato pa nas je sodrug Vavrich s pomočjo krumirjev na najprostejši način napadel. To je bil poslednji vznik, kateri me je pregnal iz vrst sodrugov. Nobeden časten socij alist ne more ostati v vrstah, kjer se organizira k rum i rje proti rednemu (je)avstvu. — S popolnim spoštovanjem	Bohumil Štumpe, 1. r.
bivši socijalni demokrat
V Bratrikove. 20. sušca 1911.
(Mislimo, da k temu pismu ni treba nikakega komentarja, ker le prejasno kaže ves rudeči teror in njegov gnjin sistem. Jeli podpružnica tega terorja in sistema v Ljubljani kaj boljša? Gorje nam, če pride do moči poleg črne kug.; še rudeča. Kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, reši nas — o Gospod! To pismo smo že zadnjič v uvodnem članku obljubili, pisal gaje sodrug, bivši soc. demokrat v',.Češke Slovo-1. Opomba uredn.)
PV* Delavci! Volite narodne socijaliste. 'Pl
Vestnik nar. soc. mladine.
Iz gremijalne trg. šole. Naši črni in rdeči bratje se morajo z žalostnim obrazom umikati v ozadje. Nar. soc. duh si pridobiva pri \ajencih vedno več somišljenikov. Izključeno ni, da v nekaj letih ne bo najti nobenega vajenca, ki ne bi bil prepričan nar. soc. Izjeme so pač, ki pa pri tem ne pridejo v poštev, ki še spadajo v ljudsko šolo v nižje razrede. Seveda našim 'črnim tovarišem to ni po volji, ker tistih svojih 10 tovarišev komaj drže skupaj in so vedno v strahu, da ne pribeže v naše taborišče. Ravno tako je tudi z rdečimi brati, kojih število je strašno omejeno na —2—, ki sta še mlada, a vendar huda petelina, ki veliko govorita, a malo naredita. Vendar malo potrpljenja morate imeti, v kratkem bomo prinesli natančno statistiko, iz katere bode razvidno vse, česar bo naše črne in rdeče brate strašno jezilo in da se jim bodo lasje od strahu ježili. — Vam pa bratje nar. socijalisti, želim, da bi se s podvojeno čilostjo zavzemali za naše ideje in množili naše vrste. To bo najboljši odgovor na napade naših sovragov. Nazdar.
— t—iky.—
Trg. mladinska skupina. V kratkem se ustanovi v Ljubljani trgovska mladinska skupina, katere namen je, dajati trgovskemu naraščaju potom predavanj, različnih kurzov višjo izobrazbo, ki je trgovskemu naraščaju prepotrebna. — Upamo, da se bodo vsi trg. vajenci in vse trg. vajenke ter tudi pomočniki odzvali našemu povabilu, ki ga pravočasno dobe. Ta trgovska mlad. skupina se ustanovi tudi zato, ker nekateri gg. šefi ne puste svojih vajencev v nar. soc. izobraževalno društvo »Bratstvo." Bratje trg. vajenci, ki ste že v stranki na delo, agitirajte med našimi vrstami, da se naše
vrste pomnože in da iz te trg. mlad. skupine razvije močna trgovska organizacija. V našem boju moramo posnemati naše severne brate Čehe, katerih vrste se od dne do dne bolj in bolj ojačujejo in ni izključeno, da se v nekaj letih naša trg. mlad. skupina razširi po celem slovanskem jugu in zveže s češko iste stroke. — Zatorej bratje na delo, da se kmalu skliče ustanovni shod trgovske mladinske skupine. Bratski nazdar.	—t,—iky.—
Pisma iz naših krajev.
Iz Zagorja ob Savi. Našim liberalnim rodoljubom ne gre v glavo, da si upamo posvetiti tudi v njih Avgijev hlev in njihovo dosedanje nedelovanje in neuspehe primerno označiti. „Neumnost“ imenujejo naš zadnji dopis — seveda s tem še modrijana v kozji rog uženejo, a protiargumentov ne morejo navesti. Že vedo, da bi se vsak tak poskus ponesrečil. Najbolj so pa svojo patentirano duševno impotenco dokazali s svojim stikanjem za dopisnikom, dočim vsak pošten in zaveden človek vpraša, odgovarja li vsebina dopisa resnici ali ne. Seveda se mi za takšno ugibanje teh možakarjev Korbarjevega gostilniškega omizja brigamo toliko kolikor za lanski sneg. Naj raje vestneje izpolnujejo naloge občinskega odbornika, da se ne bo treba samo g. Fliseku zavedali te dolžnosti, ki jo tudi v polni meri izpolnuje. Gospodje „naprednjaki“, ali že veste, kako ste pri takratni seji v župnišču glede zidanja nove kaplanije bežali „po opravkih" (?) iz Zagorja in s tem „opravičili“ svojo odsotnost? In kako izpolnujete geslo ,,svoji k svojim?" Svoje najboljše pristaše zanemarjate v tem oziru. Ni čuda, da gre Vaša politika potem k propadu, kakor tudi zasluži. Seveda ob času volitev
Na vojni ladiji s poslancem Lisyjem.
Štrajk mornarjev je končal. Vojne ladje so imele odpluti ob 4. pop. Treba se nam je bilo podvizati, da si še po kosilu ogledamo oklopnjačo Cesarja Karla IV.
Lahno je rosilo in morje je bilo pepelne, puste barve kot jesensko nebo; jademica je plula počasi, vzlic precejšnemu vetru in treba je bilo pomagati z vesli. Krovni častnik uas je sprejel jako vljudno. Beseda poslanec ima precejšen vpliv in če tak titel nosi tudi dober, blagohoten človek kot je poslanec Lisy.
Za vodnika so nam dali prostovoljca-Hrvata, v resnici nas je pa vodil pravzaprav poveljnik ladije sam ter nam je osebno vse razlagal. Sicer se pa pri tako površnem pregledovanju ne dobi nikakega pojma o vojni ladiji, zato bi bilo treba pač par mesecev resnih študij. Izvzemši brata Skalaka, ki je dlje časa služil pri mornarici, smo se mi tudi največ zanimali za ljudi in življenje.
Kako grozno in dolgočasno! Pomorščaki večinoma spe po tleh brez vzglavja, brez odeje na trdem tlaku. Prepovedano jim je razpenjati svoje viseče postelje pred nočjo.
Češka govorica je tupatam zbudila radoveden obraz, ki je mahoma razžarel veselja, ko je čul svoje rojake. Od nekje je prihitel močan, velik prostak pomorščak, Čeh naroden socijalist. Bratsko sta se z Lisy-jem tikala, krepko sta si stisnila roke in čutil sem, da je med njima nekaj svetega: ista ideja, najsvetejša resnica, ki ne pozna ne zakonov ne uniforme.
Pridružil se nam je šef-zdravnik tudi Čeh. Pokazal nam je kabino, sicer mali kabinet, a tako praktično urejen, da je v njem vse, kar potrebuje kulturen človek. Samo za po-
steljo ga pač ne zavidam: trda je, ozka in kratka: ob poletni vročini mora biti v njej — neznosno.
Nehote smo zašli, tudi med kaznjence v „špangah" (v verigah). Saj jaz sem mislil, da je ta kazen v Avstriji že zdavna odpravljena, tu pa je še vedno v polnem cvetju. Ne najdem besedi, da se izrazim kaj sem čutil ob tem prizoru. Stvar je čisto jednostavna, na tleh leže možje, pod glavo čevelj ali pa nič. Noge nekoliko višje od trupla vklenjene v železju. Hotel bi poskusiti tudi to, da bi bil moj srd po-polneji in mogoče, da bi našel potem pravi izraz.
Vem pa, če	bi	imel	še takrat čiste in jasne misli, če
bi se	še zavedal,	da	sem	človek, pa bi pljunil v obraz, ne
samo	tistemu, ki	bi	me	obsodil v to kazen, temveč iudi
tovarišu, ki bi izpolnjeval višje povelje.
Upam, da je brata Lisyja navdajal isti čut; saj na obrazu sem mu to bral in mogoče, se bo kaj storilo.
Sicer je pa že življenje na ladiji itak kazen, hujša skoro	od zapora.	Pri	delu se sicer pozabi marsikaj in na-
vadno tudi ne trajajo morske vožnje dolgo, vendar ja ta krvni davek grozovit in krivica velika. Pa bo prišel čas naših potomcev, ko bodo to spoznali in odpravili, in vendar za sedaj ni pomoči.
Ko smo zopet stopili na krov, skoro da sem se začud 1 ravnemu, mirnemu morju, tako pustemu in neobčutnemu. Pa saj za njega to ni nič novega in gledalo je že hujše in grozovitejše stvari.
Cesar Karl IV. je takoj odplul mirno in grozeče in z njim toliko src mislečih in ljubečih, a brez pravice — nu-merirani stroji. Pa Bog ve, če vse sanje presanjarie v teh bednih, muke polnih dneh niso ista sreča, kot bodo tedaj, ko postane misel resnica.	Karol Schmutz.
Zastonj nam nihče nie ne da, akosi to sami ne pridobimo!
pa imate medena lista. Ali takrat se bomo ozrli nekoliko natančneje na Vaše preteklo delovanje. Omenjati nam seveda še treba ni, da so naši navdušeno narodni in napredni trgovci odjemalci nemškili tvrdk, o čemur in še o marsičem drugem pa prihodnjič.
t Slavko Cepuder.
Prijatelja, ki sva se našla — in ki se nisva ločila. Tebi je dan mir. ki si se ga branil, imajoč ubrano pred seboj visoko pot, polno križev in bojev in — zmag. Presilen Tvoj zalet Te je posadil v strašno ječo, v postelj, uničeni Tvoji ideali pa so Te pahnili v grob, teman, kakor so temne sence iu načrti onih krutih političnih nasprotnikov, ki Ti niti tik pred gomilo niso dali miru. In zato si mučenik napredne misli, in zato Slava Ti!	Slavoj	Škerlj.
Razno.
Zaupni sestanek nar. socijalistov v Ljubljani se je vršil dne 2. aprila t. 1. v društvenih prostorih ter je bil zelo častno zastopan. Saj se ga je udeležilo nad 80 članov in članic. Ob pol desetih dopoldne se je otvorilo zborovanje, kateremu je bil enoglasno izvoljen predsednikom brat Černy, zapisnikarjem pa brat Novak. — Predsednik da besedo bratu Škrlju, ki je poročal o delavskem kongresu v Trstu. Najprvo je omenil govornik razpust ljublj. del. organizacije nar. soc. Rekel je, da je morebiti bil tisti vladni udarec le sreča za organizacijo, ker se je prišlo p )tem na srečno misel ustanoviti strokovno organizacijo, zar. di česar se je sklicalo ravno današnji sestanek. Nadalje je obrazložil namen in smoter delavsko strokovne organizacije s prav krepkimi in stvarnimi izvajanji, katerim so zborovalci sledili z velikanskim zanimanjem. Povedal je tudi, da se je sklenilo na tržaškem kongresu razširiti ideje delavskih strokovnih organizacij tudi po drugih slovenskih dež< lab. kakor po Dalmaciji, Koroški in Štajerski. — Brat Černv nm-nja, da se delavstvo pritožuje, da vlada ne stori no > n !. korakov za nje. Res je to, ali delavstvo naj si zapomni, ti a tudi samo zase ni ničesar storilo, ker se ni dosedaj organiziralo, ker je živelo vsak zase. Za vzgled dobre strokovne organizacije stavi tiskarje, ki tvorijo eno najboljših strokovnih organizacij. Apeluje na navzoče, naj se oklenejo z vso ljubeznijo N. D. O., katere podružnico se namerava v najkrajšem času ustanoviti tudi v Ljubljani. — S tem sta bili rešeni prvi dve programni točki, nakar se je prešlo k tret i, k volitvi članov pripravljalnega odbora, v katerega so bili izvoljeni enoglasno bratje Černy, Škerlj, Novak, Ferant. Puc, Kralj, Mittereger in sestri Gorupova in Zormanova, zadnja kot zaupnica iz Kolinske tovarne. — K četrti programni točki je govoril br. Škrlj, ki je povdarjal veliko potrebo dobrega društvenega glasila. Pozval je vse navzoče, naj skrbe. da se društveno glasilo „Nar. Socijalist" čim najbolj razširi, da se gmotno podpre in se more potem povečati ter spopolniti. V to debato sta posegla tudi brata Novak in Černy. Ker je br. Černy preobložen z drugimi društvenimi posli, je predlagal, da se da listovo lastništvo br. Novaku, kateri predlog je bil enoglasno sprejet. Ko se je k peti točki še mnogo koristnega in potrebnega ukrenilo, je predsednik br. Cerny ob pol dvanajstih zaključil ta zanimivi sestanek.
Dramatični odsek nar. soc. izobr. društva bratstvo" priredi v nedeljo, dne 9. aprila v areni ,,Narodnega doma;‘ družinski večer. Na sporedu je pozdrav in tragedija ,.Za pravdo in srce-1. Pri večeru sodelujejo tamburaši in se vrši pri pogrnjenih mizah. Čisti dobiček je namenjen v izobraževalne namene. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vin.
To so ljudoljubni. Svoječasno je neki mesar prodajal meso nekaj vinarjev ceneje nego drugi. Nato so se drugi mesarji pritožili pri gosp. tržn. nadzorniku Dolfetu Ribnikarju. Ta seveda jim je takoj ustregel ter onega mesarja ovadil, ter tudi kaznoval s tem, da ga je prisilil zopet isto ceno nastaviti, kot jo je imel poprej. Vprašamo, ali je res to tisti Ribnikar, ki na liberalnih shodih povdarja draginjo in s tem ljudstvo slepi. Slovenci odprite oči. — Volilec.
Na severnem tečaju med ledenimi plastmi je zadnja ekspedicija pila črno kavo pomešano s sladno kavo in ka-
vino primesjo iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Tako se nam vsaj poroča. Sicer pa bi itak ne bilo nič čudnega, ker si je Kolinska kavina prim s znala pridobiti zbog svoje izborne kakovosti in nedosegljivega prijetnega okusa najboljši sloves širom slovenske domovine in se dandanes porablja od najrazkošnejših mestnih palač do najubožnejših gorskih koč, kot najboljša kavina primes. Da pa tudi zaslužuje vsestranske podpore in razširjenje je najboljši dokaz poleg svoje izbornosti, tudi dejstvo, da podpira to narodno podjetje tudi druge narodne ustanove iz svojega dobička. Zato zahtevajte dosledno in povsod: Kolinsko cikorijo v prid šolski „Družbi sv. Cirila in Metoda!-1	g	43	52	7	15
Češka tovarna harmonik in heligonik
losef Hlavačeh
ustanovljeno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno znane izdelke naj« boljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu. Zahtevajte cenik brezplačno in franko. a 4711 -13
Gg. trgovcem se priporoča k obilnemu nakupu
Josip Rutrle
Nčmecky Brod — Češko
veleobrat kamenaste, glinaste, bele in barvane posode, kakor: lonci, kastrole, vrči, koze, krožniki, sklede, igrače, vžigalniki, solnice, umivalniki, masleniki, vodne in kurilne cevi, šamotova opeka itd. itd.
Trgovci, naročajte cenike brezplačno in franko.
::	Prva	::
domača tvrdka.
Milko Krapeš
Ustanovljena :	1.1852.
Ljubljana, Jurčičev trg it. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino In srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo naj novejše naročenih predmetov svoje stroke. —
Genius:	C 37 1 52 15
I srebrna K 10-—
0dPr,a | zlata . 70-Trojni J srebrna „ 16 -pokrov \ zlata
»= IS w «
Damska ura i
\ srebrna K 9‘ -0dPrta t zlata . 22*— Trojni j srebrna , 14 50 pokrov \ zlata „ 34- -
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš list, kateri služi zahtevam ljudstva!
JF*:r®. SStsm* jpicssEA
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnih, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane,'peči, štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. Zlasti opozarjamo cenj. dame na svojb veliko zalogo kuhinjske posode in predmete za gospodarstvo.	g	44	8	26	7
Izdajatelj in lastnik: Zvonko Novak. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Nujntr traročila v najkrajšem časnt -
Največja zaloga izgotovljene obleke
za gospode, gospe in dečke. o. 41 5 4 9
Gričar« Mejač
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke 'tz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas.
Za lovce, turiste i;i potovalce.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila v izvršijiev oblek
po izbranem blagu.	,
Nujna naročila v najkrajšem časut
O
O
tu -
Jurčičev trg 3.	Pod Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaljteta: pravi hriboiaški, podkovani „Goiserce“. g 461043 9
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki r a z p o š i 1 j a I n i zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. 1. K Mrna.) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°;0 z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki š'širokim pbznaujedrse iščejo, g 49 i 3 52 10
Bratje, narodni sooij alisti! kupujte vse ppi naših pristaših!
Sukna in vse blago za obleke
naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata
M. K. RUZIČKA, v Humpolcih, Češko.
Vzorci na zahtt
evo gratis in f anko.
- ... ___________ Od	vsakega	naročila	dajem	.
prospeh strankinega sklada.	G.	49	14	10	9
i,*.\ 'S
Stj. Mšftoui c
VOLOSKO
trgovina isterskih in dalmatinskih
G. 48 12 12 6
na debelo.
: optik :
■tr, FR. P. ZAJEC 1
K	  -	v	►	•	•	’ti	-tV	■
i; LjUBLJfiNfl, Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Priporočam svojo veliko zalogo
G. 45 29 5 1 1
k !
švicarskih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna	ura	od K 3'50	naprej
srebrna cilin.	„	„	„	650	„
jfj	budilke	., „ 3’—	„
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
J	>	,'v.
Generalna anončna pisarna u Ljubljani
sprejema, ureja, odpošilja in prestavlja oglase vseh vrst, vseh jezikov, za vse dežele in vse liste doma in v tujini. Svojim inserentom brezplačno redigovanje.	Govorilne	ure od 10. do 12. vsako dopoldne.
Pišite po prospekte — naznanite objekt za inseracijo in pokrajino, v kateri želite, da se širi
Naslov: Generalna anončna pisarna v Ljubljani,
!	.	--	;	*	*	I	TV	•	i	'	?».	:	A’	^	•*	*	7	1	•	-J	'	1	‘
Jurčičev trg štev. (, I. nadstr
G 51 16-7
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!