M. Iljin Priroda in ljudje PEGE NA SONCU IN PEGE NA ZtMUI Slabe letine, leta lakote o se vretila vse bolj pogosto. V 18. stote.^u je bilo štiri m trideset let lakote, v 19. sto'elju štirideset. v 20. stoletju oa sc si sledila kar druga za drugim: 1901, 1905, IP08, 1907, 1908, 1911, 1912... O vzrokih siabih letin so 6e nreoliai učenjaki na zborovanjih in pisnli d">'ge učene razprave: agronomske, astroncn-ske, etnografske in celo psiholos^ft —¦ 0 duši ruskega kmetal Agronomi 6 kokardami na čepicai so govorili, da se zmanjšuje plodmst t.sl zato, ker vlada baje v prirodi Deki ia-kon o poiemajoči rodovitnosti tai. To je prav tisto, kakor če bi dejsl.:: dežuje zato, ker je neki zakon, po ka'e-rem dežuje. LjubiteVii meglenih kozmičnih teor.j so raz'agali stvar drugače. Govori.i šo: vzrok je v sončnih pegah! Z dolguri računi so dokazovali da nastopiio sim\n-šriku oosteiša in višia kakor pri cm?tj Zakaj je bilo tako? Ali morda zato ke; ;e sijalo na pomjesčikova poljd dru-qo sonce. ki ni bilo tako pegas*o? \li pa so morda na pomieščikovih pol.b veliah drugi prirodni zakoni? Ne. Vsa stvar je bila v tem, da so bfU pomješčikovi konji siti, da je imet do-volj živine in da i« bila zemlja prec-rana 1 izvrstnim angleškim plugom. S.-romašni kniet pa je irael zeralie i.ia <¦>, njegov konj se je komaj držal na noqa».i in zemlja je bila z ralom komaj z-jrana. Tu je bil vzrok »pojemajoče rodo^tnc-sti«! In čim manj je zemlja dajala kiueU:, tem več je potreboval. Kmet je jemal zeraljo pri istem roit,-jesčiku v zakup in plačevai zanjo cl^ag dpnar. A tudi za samega sebe ni raee-vai ma!o. Kajti kmeta niso osvobodili zaiicrij. marvef za denar — za odkupnino. Kar je moral kmet za svojo osvobo \\-tev piačati, se je tudi imen-ovalo — »3d-kupno plačilo«. Lahko si pomisiil, da gre tu ^a odk.ip luidi, ki jih je bila ugrabila razbojniška tolpa. Odkupnino so plačevali očetje in otro-ci pa še vnuki. Rečeno je bilo, da odkupujejo zzm'-'-iča. ki so jim jih bili dodelili, d3j'insi<". pa so plačevali mnogo več. kakor je bi!a zemlja vredna. Miso plačevali torei oimo zemljo, ampak tudi zose »Revni kmet je moral«, tako beremo v knjigi »Rusi/a«, ^»plačevati 51 ;ubljev zakupnine za zemljo, ki mu je man;k «T3 in 7 rubljev 20 kopejk ,odkupneqi pla-čila1.« »Prvo vsoto je plačal. čeprav si \s moral dena: izposoditi ali orodati svoje cielo v naprej, kajti sicer ne '3: bi' dobil svoje žetve s 7 rublii i-j 20 kopeikami oa je tnorai neir »gib.io ostfiti v zaostanku.« ' Plačiij vse življenje odkupnmj zasa, povrhu prodajaj še svoie delo v naprej! In če vsega ne obdelaš, ostaneš brez svoje žetve. Dolgovi in zaostanki kmetov so na-raščali. Da bi se izkopal iz njih, i« kmRt proda! konja, prodal kravo. »Število kmetij brez konjev sta.no na-rašča in je sedaj doseglo 31,7 odsroika.« Skoraj tretjina vseh kmetij ;a bila brez konja. A kako naj bi bile delale brez kona? Z rokami vendar ne moreš dvigniti tis^č ton zemlje! »Gospodar propadle kraetije brsz ko-nja je zabil okna svoje koče, spravil maihne otroke pri sorodnikih in odAej z ženo po svetu iskat zaslužka.« Ljudje so zapuščali zemljo, ki jib ni mogla prerediti, in odhajali, se vd.njali kot dninarji in hlapci ali prijeli za clelo v tovarnah, se selili v obrobne pok.aiine v Sibirijo. A tudi tam ni bilo boije. V 16. zvezku »Rusije«, ki opis.ije za-hodno Sibirijo, beremo naslednje- »Stiska znatnega dela prebivals va ki so ga uničile pogoste lakote v zidnjem času, ki je moralo prodati živino z-nto. da si je kupiio kruha in plačevalo d-ivke — pri iztepevaniu le-teh kraievna ob-la-stva pagosto ne poznajo nobenega pri-zanašania — ovira vsakršen n&prede* po!":edelstva.« Tudi v S;biriii je bila torej Ink-la ludi v Sibiriji oblastva »niso poznaif: nn-benega prizanašanja«. In venda^ so se se!ili liudje v S br:;o Sami od sebe. prostovoljno so 4', tja kamor so v tisiih časih qonili obsoience t voja-iko stražo fNad'iIievanie sledS*