PRINTED IN YUGOSLAVIA Vsaß-ina: Letni obračun Slovenske izseljenske matice 25. maj, rojstni dan predsednika Jugoslavije — praznik naše mladine Jakob Kuas: Priprave na kongres delavskih svetov Jugoslavije P. D.: Tovarna ob jezeru Cvetko A.Kristan: Prvomajski spisi ameriških Slovencev Branko Semen: Pomladna misel (pesem) Geo Mezich: »V taki mladini in izobraževanju je vaša bodočnost« Dr. Fran Vatovec: V. ljubljanski festival J. Globevnik: 'Na obisku pri Slovencih v Utahu V Fontani bodo že letos začeli graditi zavetišče za ostarele izseljence Slepim otrokom bodo kupili magnetofon Joseph Britz: (Slovenska radijska ura v Pennsylvaniji Andrero Bartel: Vesti iz North Chicaga Alojz Kocjančič: Očetu (pesem) Istran (pesem) Jože Gerden: Rad bi obiskal grob svoje matere Franc Sikošek: (Moja mati in zobozdravnik Milka Železnikar: Domotožje (pesem) Cv.A.K.: V spomin Antonu Zbašniku Po domači deželi Domovina na tujih tleh Pero izseljencev Dom in družina Mladi rod II. gimnaestrada Tudi strelski šport se lepo razvija Prežihov V orane: Takrat, ko sem še bičke pasel pod Uršljo goro Naslmna slika: Predsednik Jugoslavije, maršal Tito v veselem pomenku z mladino (fotografirano lani ob maršalovem rojstnem dnevu) TURIST BIRO Ljubljana Avtobusno in turistično podjetje vzdržuje stalne mednarodne in turistične avtobusne proge. Prireja naročene izlete in potovanja s kompletno oskrbo po želji, za zaključene skupine doma in v inozemstvu Naši stalni tedenski izleti: Trst, Benetke in Celovec Vse informacije in neprekinjena turistična služba v poslovalnici SAP - TURIST BIRO Ljubljana, Miklošičeva 17 Telefon 30-645 — Brzojav: SAP Turist Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc. — Izhaja dvanajstkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 3 dolarje, — Francija letno 600 frankov, — Belgija letno 90 frankov, — Holandija letno 7 guld, — Nemčija letno 8 DM, — Italija letno 1000 lir, — Avstrija letno 40 šilingov, — Anglija letno 1 funt, — Avstralija letno 1 avstralski funt, — Argentina letno 30 pezov, — Jugoslavija letno 750 dinarjev. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/1. — Rokopisov ne vračamo. STANE KREGAR: NA DELO U°ga k reviji »Rodna gruda« št. 5/1957 Tiskala tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani ST. 5 MAJ 1957 LETO IV. LETNI OBRAČUN SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V soboto, 13. aprila je Slovenska izseljenska matica -.na rednem letnem občnem zboru položila obračun 'Svojega dela v preteklem letu. Občnega zbora so se poleg članov izvršnega in glavnega odbora udeležili zastopniki Hrvatske izseljenske matice, novinarji in druigi. Predsednik Slovenske izseljenske matice Ivan Regent je v uvodni besedi pozdravil navzoče i.n kratko orisali položaj in društveno življenje naših ekonomskih ¡izseljencev. O delu Matice v preteklem letu je poročal tajnik Albert Svagelj. Delokrog Sloven sike izseljenske matice je recej obsežen, saj spada pod njeno področje ar 54 pododborov v raznih krajih Slovenije, od koder je doma največ izseljencev. Naloga teh pododborov je, da v povezavi z matično ustanovo v vseli pogledih pomagajo našim rojakom, predvsem ko pridejo na obisk v domovino. Saj se mnogi, posebno tisti, ki nimajo več sorodnikov, po dolgih letih odsotnosti kar težko znajdejo .in je prav, da imajo nekoga, ki jim svetuje in pomaga, pa naj bo to pri ogledu raznih zanimivosti in krajev ali pa tudi pri ureditvi Ikalkšnih zapuščinskih zadev. Lani je obiskalo svoj stari kraj okrog 1800 rojakov, od teh se jih 'je glavni del oglasil na Matici, tako posamezniki, kakor tudi tisti, ki so prišli v skupinah. Tudi letos izgloda, da bo sezona zelo živahna. Posamezni obiskovalci iz ZDA so se že oglasili. Tako sta prišla in tudi že odšla 'veliko prezgodaj kakor sta sama rekla, rojaka Joseph iin, Mary Oven iz Chicaga. Res škoda, da se jima je tako mudilo nazaj. Sredi aprila, lk.o to pišemo, imamo najavljene štiri skupine iz ZDA, ki jim je oskrbel potovanje urad Avgusta K oil and ra in ki jih bomo pozdravili v domovini sredi maja. Tudi iz evropskih dežel imamo že najavljenih več skupin, in sicer pričakujemo iz Holandije skupino rojakov v začetku avgusta, iz Francije se pripeljejo rojaki s posebnim vlakom 5. avgusta, iz Nemčije pa prav tako s posebnim vlakom 8. avgusta. Seveda bomo vse, za katere vemo, kdaj pridejo, toplo sprejeli na obmejnih postajah, Potnik pa bo kakor prejšnja leta organiziral prijetne 'izlete ter oskrbel letovanja na morju za prijav-Ijence. Poleg Potnika bo iletos tudi turistično podjetje SAP organiziralo izlete po Sloveniji. Rojaki, ki nas letos obiščejo, se prav gotovo ne bodo dolgočasili, kakor se niso tudi tisti, ki so nas obiskali v 'preteklih letih. V juliju, ko je sezona obiskov, zlasti iz ZDA, na višku, imamo v Ljubljani že tradicionalne 'prireditve ljubljanskega festivala, kli bodo 'tudi letos zelo pestre, zanimive in lepe. Lani so rojaki, ki so bili na obisku v domovini, organizirali tudi praznovanje svojega ameriškega praznika (Independence day) in sicer je bila prireditev v Kamniški Bistrici in je zelo lepo uspela. Tudi letos so se javili nekateri izmed rojakov, ki pridejo na obisk, da bodo organizirali to proslavo', o čemer pa bomo podrobneje še poročali. Glavne prireditve Izseljenskega tedna, ki so bile lani v Sloveniji v prvi polovici -avgusta, 'bodo letos, kakor smo že poročali, v Makedoniji, in sicer od 8. do 15. julija. V tretji številki «•Rodne grude« smo objavili vabilo .izseljenskih matic Jugoslavije, da naj bi se čim več rojakov udeležilo teh prireditev, ki bodo res zelo lepe, umetniško dognane in zanimive, zlasti -za naše rojake, ki jim je bila doslej republika Makedonija še neznana. Pisali ,smo tudi že in danes ponovno vabimo, da se prijavijo za dvanajstdnevni izlet, ki bo vodil izletnike skozi najvažnejše zgodovinsko zanimive kraje Jugoslavije -na obisk prireditev v Makedonijo-. Stroški vožnje z udob- Clant izvršnega in glavnega odbora na zborovanju Rojaka Joseph in Mary Oven iz Clarendon Hillsa v ZDA v uradu Matice. V sredi član Izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice Jože Plevnik n-irni avtobusi, prehrane in prenočišč ter oibisk prireditev znašajo za rojake iz ZDA >0 dolarjev, za izseljence iz evropskih dežel pa v ustrezajoči vrednosti po njihovi valuti. Prijave za Slovenske izseljence sprejema Slovenska izseljenska matica, vnaprej se lahko s čekom nakaže na isti naslov iudii potnima 50 dolarjev. Izletniki bodo -odšli 5. julija Ob 7. uri zjutraj izpred Iseijeniske matice H.rvatske v Zagrebu, Ga jeva ulica 2. Program prireditev Izseljenskega tedna v Makedoniji je bil že objavljen v izseljenskih listih. V Skopju, glavnem mestu Makedonije, bodo 8. julija ob poil 9. uri zjutraj slovesno odkrili spominsko ploščo rna novem kliničnem bloku Medicinske fakultete. Ta klinika je -bila zgrajena in opremljena s prispevki makedonskih izseljencev, ki so za to zbrali 154.000 dolarjev. V Ohridu, temu biseru Makedonije, bodo nastopi najboljših kulturnih ansamblov Makedonije, in sicer znana folklorna skupina »Taneč«, dalje solisti skopske oipere, baleta in Makedonske filharmonije. Prireditve 'bodo v dvorani »Gorica« na obali Ohridskega jezera. Zadnji dan. 14. julija, ob 10. uri zvečer Ibo prirejen »Oliridiski večer« (vožnja s čolni po Ohridskem jezeru). Ob tej priložnosti bo predsednik Okrajnega ljudskega odbora priredil sprejem za goste. V Skopju pa -bo zadnji dan, 14. julija ob 5. uri popoldne nogometna tekma med kluboma Vardar in Rabotnički za pokal Izseljenskih matic Jugoslavije. V Ohridu bo -tudi odprta jugoslovanska razstava, posvečena našim izseljencem, -dalje si bodo rojaki lalrk-o ogledali razne kulturno zgodovinske spomenike, obiskali mesto Struga in samostan sv. Nauma. 11., 12., 13. in 14. julija b-oclo na Ohridskem jezeru številna športna -tekmovanja za pokal Makedonske izseljenske matice. Tako smo v glavnem navedli program, ki je res tako bogat, da ga udeleženci še leta ne bod-o pozabili. Publikacije Slovenslke izseljenske matice, koledar in revija »Rodna gruda«, imajo iz meseca v mesec več naročnikov in prijateljev po svetu. Uredništvo »R-odne grude« je letos ustreglo želji številnih naročnikov -s tem, da bo revija izhajala 12-ikrat na leto, namesto desetkrat. Poleg lepih, skrbno izbranih umetniških slikovnih prilog bo za mladino naših izseljencev, ki ne obvlada ¡več slovenščine, v tistih deželah, kjer ima največ naročnikov, nekajkrat na leto izdala .nekaj mladinskih prilog v jeziku dotd&nih dežel. Seveda -se je s tem delo v uredništvu povečalo, narasli so ipa tudi stroški. Toda glavni namen Matice je, da -je ustreženo rojakom - naročnikom. Zelo razveseljivo je -tudi, da prejema uredništvo ve-dn-o več zanimivih dopisov -od izseljencev iz raznih dežel in da število stalnih dopisnikov vedno bolj rais-te. Prihodnji letnik Slovenskega izseljenskega koledarja bo peti, odkar izhaja. Za -ta svoj jubilej bo razveselil naročnike s posebno lepo -opremo, skrbno izbranimi slikami in drugo vsebino. -S petim letnikom je uredništvo Slovenskega izseljenskega koledarja prevzela 'podpredsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrš-oaj-H-olv. Zborovalci s-o bili soglasni, da sestavljajo novi Glavni odbor Slovenske izseljenske matice dosedanji člani, ki se jim doda melkaj novih. Člani Glavnega odbora so: Ivan Regent, zvezni ljudski poslanec, Tomo Brejc, zvezni ljudski poslanec, Zima V.rščaj-Holy, profesorica, urednica »Mladega sveta« in »Cicibana«, Albert Švagelj, uslužbenec Slovenske izseljenske matice, Jože Plevnik, član Republiškega sveta sindikatov Slovenije, Ivan Perčič -iz Kamnika, povratnik iz Francije, upokojenec, Franc M-očilniikar, upokojenec iz Zagorja, povratnik iz Francije, Lojze, Zdravje, upokojenec, .povratnik -iz Kanade, Franc Kurinčič, -.uslužbenec, povratnik -iz Argentine, Miitko Ličen, uslužbenec iz iNove Gorice, povratnik i:z Argentine, Ludvik Medvešek, upokojenec iz Novega mesta, povratnik iz ZDA, Martin Šlibar, član Glavnega odbora -Rdečega križa iz Ljubljane, Vilko Bežan, šolski nadzornik iz Murske Sobote, inž. Pavel Žaucer, direktor Kmetijskega inštituta, -Stane Bobnar, član -okrajnega odbora iz Polja pri Ljubljani, dr. Stanko Canj-kar, član Cirilinet-odi-j-slkega društva, Tone Kukoviča, tajnik okrajnega sindikalnega sveta iz Trbovelj, Anton Aškerc, ravnatelj učiteljišča iz Celja, ¡Lojze Merlak, uslužbenec »Turist biroja«, Marjan Ca-merniilk, uslužbenec »P.utnika«, Ernest Petrin, novinar Radia Ljubljana, dr. Bojan Špi-car, direktor Republiškega zavoda za socialno zavarovanje iz Ljubljane. Na prvi redni seji je bil izvoljen Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice, ki ga sestavljajo: predsednik Ivan Regent, podpredsednika Zima Vrščaj-Holy ii-n Jože Plevnik, tajnik Albert Švagelj, odbornik France Kurinčič. Delavski počitniški dom »Orce Nikolov« ob prelepem Ohridskem jezeru 25. MAJ toj-sttiL 2 ari Rodne grude« poslali na vpogled, Vam prilagam naročnino za leto 195?. »Rodna gruda« se mi zelo dopade, ker me zanimajo novice iz Slovenskega Primorja. Lepe pozdrave Vam pošilja Marie Jerance EL CA JON, CALIF. »Rodna gruda« je zelo lepo urejen list ter prinaša mnogo zanimivih vesti iz dežel, kjer so naseljeni slovenski ljudje. Tu vam pošiljam ček za 10 dolarjev, ker se zavedam, da časopisi take vrste imajo velike denarne izdatke, zato pa so vredni podpore. Živimo ob obali jugozahodne Kalifornije. Tu je zelo ugodno vreme, vse leto rastejo pomaranče, fige in vse vrste južno sadje. Tu so tudi največ ji grozdni nasadi na svetu. V svojem vrtu lahko pridelam vse leto različno zelenjavo. V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva zvišalo za več kot 5 milijonov. Slovencev je približno 8000. Jaz sem prišel v Ameriko leta 1905. Delal sem 20 let o premo- gokopih, potem pa v tovarni Ford Co. v Detroitu Mich. Imam pet odraslih otrok in osi prav uspešno vodijo svoje trgovine. Lepo pozdravljam ose Slovence po svetu. Peter Benedict AS TORI A, L. I. 5, N. Y. Pozdravljeni v domovini, lepi Sloveniji! Sem naročnica na list »Rodna gruda« in jo zelo rada berem, ker so v njej lepi dopisi iz domovine, kjer mi je tekla zibelka. Lansko leto sem bila tudi jaz tako srečna, da sem bila tam nekaj tednov. »Rodna gruda« je za nas, ki smo razseljeni po vsem svetu, veliko razvedrilo. Zato Vam pošiljam naročnino za eno leto, kar pa je več, naj bo listu v podporo. Kot vidim, bo list odslej izhajal vsak mesec. Pošiljam Vam točen naslov in 5 dolarjev. Angela Wavpotich STIRING, WENDEL, FRANCIJA Prejela sem prvo in drugo številko »Rodne grude«. Prav lepa hvala. Naročnino bom poravnala osebno, ko prideva z možem o mesecu maju na dopust. Ko sem prejela veliko kuverto z »Rodno grudo«, sem bila tako vesela, da tega ne morem popisati. Blagrovala sem vse Vas. ki ste ta list uredili. Kruta usoda nas je ločila od naše ljube rojstne domovine. V nedeljo sem bila v Frey-mingu na slovenski predstavi. O veliki udeležbi in uspehu Vam bodo pisali drugi vse podrobnosti. Ko so nastopili »Zadovoljni Kranjci« s pevcema Danico Filiplič in Francetom Korenom, se mi je zdelo, kot da sem doma, tako sem bila zaverovana o to lepo domačo slovensko pesem. Šele na koncu predstave sem se zavedla, da se mi je zdelo vse to kot kratke sanje. Sedaj mi je malo lažje pri srcu, ko sem vsaj malo odkrila svoje srce ljudem, ki razumejo veliko domotožje slovenskega izseljenca. Vera, Franc in mali Danielček Koren NORTH CHICAGO, ILLINOIS Ker se nam vsem list »Rodna gruda« dopade, naročnina pa nam bo skoro potekla, Vam pošiljam za celoletno obnovo 10 dolarjev, in to zame ter za rojakinji mrs. Mary Debelak in mrs. Frances Narad. Kar ostane, naj bo listu v pomoč. Listu želimo mnogo uspeha. Frances Gregorin PUBBLO, OOLORADO Oprostite, da sem Vam poslal premalo za naročnino »Rodne grude«. Ko sem denar odposlal, sem zvedel, da bo revija odslej izhajala vsak mesec in se je naročnina zvišala od dveh na tri dolarjev. Zato Vam danes naknadno pošiljam nakazilo za 1? dolarjev, in sicer za dve novi naročnici, 9 dolarjev pa naj bo za tisto, kar je bilo zadnjič premalo. Naročnino sta vplačala rojaka Štefan Šajn in John Jam-nyk. Tako, vidite, se list »Rodna gruda« res nam vsem zelo do-Pade' Ludvik Yakše CLEVEiLAiND, OHIO Pošiljam Vam 6 dolarjev kot naročnino za »Rodno grudo« in Slovenski izseljenski koledar letnik 195?. Kar je več, naj ostane za upravo. »Rodno grudo« pošiljajte na ime Anton Jankovich. Koledar je zelo zanimiv, prav tako pa tudi »Rodna gruda«. Lepa hvala za objavljen spis v koledarju, ki ga je spisal še moj pokojni soprog in ste ga posvetili njemu v spomin. Pozdrav-lje1li. Cilka Jankooich CHICAGO, 23, ILLINOIS Sporočam Vam. da sem 1. marca po poštni nakaznici odposlal 5 dolarjev, ki jih, prosim, knjižite v dobro moje naročnine za »Rodno grudo« in Slovenski izseljenski koledar za leto 1958. List in koledar redno dobivam in mi oba zelo ugajata. Čestitam Vam na vzorno urejeni vsebini in skrbni izbiri krasnih slik. Želim Vam obilo uspeha! Philip Godina HERMIN1E, PA. Po poštni nakaznici boste prejeli 11 dolarjev in to za enoletno naročnino na »Rodno grudo« in na Slovenski izseljenski koledar. To je naročnina zame in mojega brata Franca Vozel. »Rodna gruda« in koledar sta res zanimiva. Ni mi žal, da sem naročnica že od začetka. Veseli me, da bo odslej »Rodna gruda« izhajala vsak mesec. Prav tako pravi tudi moj brat Frank. Iz rojstne domovine sem šla leta 1912, moj brat pa leta 1908. Nisva med tistimi srečnimi, ki bi lahko obiskala rojstno domovino, zato pa je za naju tembolj zanimivo čtivo, ki pride iz nikdar pozabljene domače de-Šele. Theresa Bafis in Frank Vozel DOM IN DRUŽINA Rojakinja Krainz s svojimi »jurčki« iDetroitski jurčki To je malo čuden naslov, ali ne? Ampak bo kar držal. Pisali vam mislim o naših ameriških jurčkih — to se pravi gobah, da ne boste morda mislili kaj drugega. Takšnih gob v Evropi ne poznate, pa tudi tukaj v Ameriki so redke. Kolikor je meni znano, uspevajo le v malokaterih krajih in to v vlažnem gostem gozdu, rastejo v zadnjih dneh avgusta in v začetku septembra — to je le dobra dva tedna. Potem pa je njihova sezona pri kraju. Če zagledate v gozdu takšno gobo. boste prepričani, da leži na tleh ogromno jajce. Morda bi kdo celo mislil, da je to jajce kakšne prazgodovinske živali. Pa je le goba. Te gobe lahko zrastejo do takšne velikosti, da tehtajo tudi nad 4 funte. Neki farmar v Wiskonsinu pa je našel gobo, ki je tehtala celo 35 funtov, torej si lahko predstavljate, kako velike so te gobe. Barve so čisto bele in se režejo na lepe rezine, kakor sir. Seveda pa ne smejo biti prestare, ker potem postanejo črne in se drobe. Tukaj sem vam malo napisala o teh gobah, ker se je prav lahko že zgodilo, da je kdo od ameriških rojakov že naletel nanje, pa ni vedel, da so užitne. Jaz jih znam pripraviti na več načinov. Lahko se tudi konservirajo. Če se kdo za to zanima, naj mi sporoči na naslov: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Michigan. Pripomnim naj, da so te gobe zelo okusne. Kaj smejo jesti bolniki, ki imajo želodčne težave Priporočljive iso vise sluzaste, mokaste in mlečne juhe, nadalje nemastne telečje, kurje in zelenjavne, ki jih pripravimo z dietnim prežganjem. Dietno prežganje napravimo takole: V suho kozico denemo moko lin jo svetlo opražimo, nato pa jo zalijemo 'Z rnnzlo vodo. Če so nastale grudice, maramo prežganje pretlačiti. Prežganje mora vreti najmanj eno uro, da je lažje prebavljivo, če se preveč zgosti, ga še razredčimo s toplo 'vodo. Za zakuho uporabljamo: močnik, riž, pšenični zdrob, vlivance, ovsene kosmiče, ribano kašo, koruzni zdrob, p asi ra n je-šprenj-čelk, razne testenine, zelenjavo (pasiramo), prepečenec itd. Od mesa, ki me -sme biti mastno in fcotžasto, je dovoljena: ku-retina, teletina, mehka govedi- na, konjsko maso, golobje meso, kozliček, mlada jagnjetina, domači kunec, žabe. Z dovoljenjem zdravnika pa: telečja jetra, telečji možgani, telečji jezik, nemastna gnjat in nekatere sladikovodne ribe. Meso naj bo najprej skuhano, nato pripravljeno ‘kot suh kuh ali puding, sufle ali haiše (sesekljano) in poizme.j e pečeno v lastnem soku. Od rib so dovoljene: postrv, ščuka, lipan, som, osliči, morski list, skuša, brancini. Ribe naj bodo predvsem kuhane. Kot priloge -pripravljamo: krompirjev pire ali 'krompir v kosih, dušen ali kuhan riž, rezance, po-Ientni puding, mehko polento, drobtinove dn kruhove cmoke, sufle, mlince, domače testenine. Zelenjava, ki jo damo -kot prilogo, mora biti -pretlačena, če ima bolnik akutni katar ali svežo rano, dočim je pri kronični rani in pri kroničnem katarju dovoljeno dobro kuhana, mehka, nepratlačena, po možnosti pripravljena brez prežganja (isa.mo podmetena). Stročnice moramo pasirati. Za 'zabelo uporabljamo 'rastlinske maščobe, surovo maslo, margarino, svežo smetano. Sladice: pudingi, narastki, omlete, biskvit, strjenke, kvašeno testo brez nadevov -nekaj dni staro, krhko testo, keksi, pečenjaki, mlečne jedi. Za nadev lahko 'uporabljamo skuto. Od pijač so dovoljene mlečne mineralne vode, lipov čaj, mleko, žitna kava, limonada, orain-žada, sadni sokovi, dobro pristno črno vino v zmerni količini. PM MLADI Smo pionirji iz šolskega vrtca d Spodnji Šiški v Ljubljani. Kar 66 nas je in vsi hodimo v šolo. Ker so naše mame in očetje zaposleni, smo podnevi v otroškem vrtcu, kjer se hranimo, učimo, zabavamo in delamo. Nedavno smo obiskali Slovensko izseljensko matico in uredništvo Matice, kjer smo videli lep Izseljenski koledar in revijo »Rodno grudo«. Tam je veliko zanimivega napisanega o življenju in delu vaših staršev in dedov. Pri Matici so nam tudi povedali, da vi, naši mladi tovariši, čeprav ste slovenske krvi, večinoma ne znate več slovenskega jezika, ker pač hodite d tuje šole. Prepričani pa smo, da se boste potrudili (morda vam bodo malo pomagali pri tem vaši dobri dedki in babice ali pa očetje in mamice) in boste to naše pisanje razumeli. V vrtcu se igramo, učimo in delamo. Imamo svoje krožke, nekateri zbirajo znamke, drugi bodo začeli zbirati cvetice in jih urejati v herbarij. O, zabave in dela nam ne manjka. Včasih gremo na izlete in obiščemo tudi kakšno naših tovarn. Tako smo bili v tovarni bonbonov. Doslej smo poznali le sladke bonbone, ko pa smo videli delo v tovarni, ki je kar precej naporno, ker je velika vročina, smo ugotovili, da delo s temi sladkimi bonboni ni kar nič »sladko«. Zdaj se vneto pripravljamo na proslavo »Dneva mladosti«, ki bo 25. maja na rojstni dan našega dragega maršala Tita. Vsi smo pionirji, člani naše mladinske organizacije in vsak od nas hoče tekmovati in se čim bolje izkazati. Kako bomo pri tem uspeli, vam bomo poročali prihodnjič. Želimo, da bi nam tudi vi napisali, kaj delate, kako živite, kako je v šoli in kaj mislite o naši domovini, domovini vaših dobrih staršev in dedov. Mnogo veselih pozdravov vam pošiljajo pionirji in pionirke iz šolskega vrtca v Spodnji Šiški d Ljubljani Uganki Kljun ima — a ni vrana, rep ima — pa ni podgana, na gugalnici čepi in kot človek govori. pSicTbj Majhna je kot žitno zrno, barvo nosi skoro črno, to je stvarca komaj vidna, a pri delu najbolj pridna. Iz B. RaCiCeve zbirke: Belokranjske otroške pesmi II. GIMNAESTRADA največja telesnovzgojna prireditev v Jugoslaviji Od 10. do 14. julija bo 'letos Zagreb prizorišče II. gimnaeistrade. To bo nedvoumno najveličastnejša telesnovzgojna prireditev, Icar smo jih imeli v Jugoslaviji. Organizacijski komite, ki pripravlja to množično telesmovzgojno prireditev, računa, da bo v Zagrebu nastopilo nad 5000 telovadcev in telovadk iz Jugoslavije in številnih. evropskih, afriških in ameriških držav. Prva gimnaestrada je bila 1. 1953 v Rotterdamu in je na njej sodelovalo nekaj manj kot 5000 udeležencev. •Gimnaestrada je posebna prireditev, ki jo je Mednarodna telovadna federacija '(FIG) vnesla v isvoj spored in je na programu visako tretje leto. Namen te prireditve je, da vsak narod pokaže sredstva in metode svoje telesne kulture in zrelostno stopnjo svojega naroda na tem področju. Obenem pa seveda služi .talkšna prireditev zbliževanju med narodi in propagandi telesne kulture nasploh. Za II. glmnaestrado vlada že dolge mesece po vsem svetu veliko zanimanje, iki ga ne more zmanjšati niti dejstvo, da so vodstva nekaterih držav začela prenašati svojo politično nestrpnost iz političnih kabinetov celo na teleisno-vzgojno področje, kar’ srno opazili že na olimpijskih igrah v Melbournu. Do začetka aprila se je prijavilo že 13 inozemskih držav, in sicer Anglija, Avstrija, Belgija, CSR, Egipt, Finska, Izrael,, Kanada, Madžarska, Poljska, Romunija, Švedska in Sovjetska zveza. Seveda pa je prijavljenih ogromno število inštitutov in visokih šol za telesno kullturo tudi liz drugih držav, ki ne bodo poslale zastopstev svojih nacionalnih telesnovagojnlh organizacij. Po končani gimnae-stradi bo v Zagrebu dva dni izasedal mednarodni znanstveni kongres, ki bo razpravljal o vlogi in pomenu telovadbe za, sodobno človeško družbo. Vse prireditve II. gimnaestrade bodo filmaM in prenašali po televiziji. Tudi strelski šport se lepo razvija Strelski šport ima v Sloveniji zelo istare tradicije, saj zasledimo v starih zgodovinskih arhivih podatke o prvi strelski družini v Ljubljani že leta 1521 in je bil celo največji sloven- Pomlad, mladost in zdravje . . . ski pesnik dr. France Prešeren včlanjen v strelski družini. Seveda pa je pravi razmah doživelo strelstvo šele po osvoboditvi, ko so strelske družine zraistle po vseh krajih kot gobe po dežju. Danes je v Sloveniji 23.000 STRELCEV, KI SO ORGANIZIRANI V 330 DRUŽINAH Morda se bo ta številka komu zdela še vedno prenizka za Slovenijo, ki ima nad 1,500.000 prebivalcev. Vendar pa je treba upoštevati, da je v zadnjem .času strelska organizacija zavzela do svojih članov precej strog kriterij in priznava za člane strelske organizacije le tiste, ki se udeležujejo rednih strelskih vaj in tekmovanj. Tako so v organizaciji le tisti člani, ki se res aktivno ukvarjajo s strelskim športom. Najboljše družine in najboljše strelce ima Ljubljana, to pa zato, ker je v Ljubljani najlepše strelišče, dočim so drugi kraji glede strelišč mnogo na slabšem. Kljub temu pa je tudi izven Ljubljane precej marljivih družin, tako na primer v Tržiču, Štorah, Celju, Kranju, Mariboru. VELIKI USPEHI Jugoslovanski strelci so dosegli velike mednarodne uspehe. Na svetovnem prvenstvu leta 1949 je Jugoslavija v Buenos Airesu osvojila v streljanju z vojaško puško odlično 2. mesto, prav tako pa je 'bila druga na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Venezueli. Pred Jugoslavijo so bili samo Švedi, za nami pa Rusi, Švicarji, Nemci in še cela vrsta držav, ki imajo strelstvo razvito do najvišje mere. Prežihov V ora n c : ‘Ta&rat, fio sem Še Sicfie pasel pod Uršljo goro Bilo je takrat, ko sem iše bičke pasel pod Uršljo igoro. Vsako' jutro mi je po ušesih zvonila ponarodela Vodnikova ipeisem,: Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bičke past. Oh kako bom srotej bičke pasen, ko mam še komaj sedem let. Treba je bilo vstati olb zorni in napasti bičke do 'šole, ki se je začela ob devetih. /Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ¡ni bilo pretežko. -Komaj ¡sem začul njegov robati -glas: »Halo, -sonce je že nad ¡Pohorjem,« sem že treščil d-z postelje, čeprav sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad ‘Bohor jem. Če bi tega ne bil storil tako u-rtno', bi mii bila iz postelje pomagala očetova težka roka. Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se- je tiho priplazila do postelje in, -ko je videla, kako trdno -spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala: »Pet minut ga še pustim, ¡saj je si-ro-t-ek...« Če-z pet minut, 'ki so -bile zame silno kratke, me je spe-t prišla ¡klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda -se-m -se "redno pot-ajil. Tudi zdaj isem ise zvil v klopčič in se delal, kot da bi najtr-dneje -spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, po-tem pa vzdihnila: »Sirotek, kako bi še rad sipal!« Počasi se je le odločila in me poklicala: »Bičke -se že derejo.« Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden /sem se skobacal iz postelje, ki je bila -postlana m-or-da le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol -ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo. Bičke pasti je billa huda reč. Pravega pašnika zanje ini bilo, ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med os-trog-ovno in med trnjem, kjer ise goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker -ni bilo denarja za čevlje. Kadar jq bila žival sitna, sem imel čisto okr-vavele noge. Virhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ¡ovce so bile v našem najemniškem gospodarstvu -zelo važna stvar. Na lato jih je -mogel -oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se 'otroci že za silo oblekli. Nekega jutra me je oče -zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor -z-mirom: »Sonce je že nad Bohorjem!« Takoj sem tičal v hlačah in se o-dpravil v hlev. O kakem -soncu nad Pohorjem seveda še 'ni bi-l-o ¡sledu. Na ¡vzhodu ise je še komaj pokazala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči son-čn-e iza-r je, ampak -sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin is-o bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela -megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo ja-smo in na nj-em je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezd, 'ki so začele silno počasi ugašati. »Kam pa naj ženem past?« sem vprašal -očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo. »Na vrh boš gnal dane-s,« mi je mrko odgovoril. Na vrli! ¡Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na v.rhn je bila pri ¡na-s najboljša in naj-udobnejša ovčja paša. Tako ise je imenoval hrib inaid domačijo, ki je bil porasel z drmo-, t-o je s trav-o, ¡ki s-o jo o-voe imele najraje. 'Na pašniku so rasle bele breze, 'ki so bile podobne zelenim pu-šeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macesnov, ki s-o se videli daleč naokrog. Čreda je billa brž na pašniku in isedaj se je začelo zame -dobro iživlje-n-je. Ovce »o -se začele pasti kakor uiši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Aiko bi me bM-o premrzlo in premokro po tleh, bi bil lahko mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nelkam med vrhove macesnov, ki so moleli v .sivkastomodro nebo. Zalo sem začel opazovati, kako je okrog mene naslajalo lepo vigredno jntro. Pravkar sta zagorela vrhova dveh majviš-jih gora v škrlatnem plamenu. Gorele iso skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor ¡zamaknjen. Na mah sem pozabil na sivojo utrujenost .in nisem nehali strmeti v goreče gore, 'ki so se mi zdele vedno bližje. Pod sneženimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo -barv. Smrekove boste so -bile skoraj -črne; -tam. pa, kjer so rast le bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v itaki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto otzadje pobočja je bilo -prepikano z ¡blestečimi macesni, ¡ki so si pravkar nadevali ¡svoj svetlo-zeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gora še čisto mir-tva. Dolina pod g-o-ro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer š-e ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti :iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten -otok sredi jutranjega kipenja. Vča-sdh -se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile. -Kmalu pa -sta -z-ačela rdeča vrhova obeh o-rjakov bledeti. Obenem so postajali -svetlejši tudi go-zdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice -cele dežele. Pohorska slemena so se l-o-čila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in .njenega predgorja nekako dolgočasno moleli p-od -nebo. Dolinska megla, ki je še ipred nekaj miiniutam-i ležala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so -se začele -svetlikati lise -obdelanega polja. Naših gor -se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak is-o bili va-nj-e uprti pravi isotn-čni žarki, ki -so prihajali naravnost do veli-ke, rdeče s-otnč-ne krogle, ki se -je nenadoma dvignila iznad pohorskih -slemen. Sedaj je ¡nastopil pravi dan. Ves išir-nii prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s ¡svojimi očmi, se je napolnil s peipelna-s-to, skoraj prosojn-o barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, 'ki se je zmerom bolj -stiskala k zemlji in -se skrivala med 'loge lin travnike. Nadnaravno velika, orjaška -drevesa so začela moleti iz meglenega -dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite doline, ki iso ¡razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled pa -se je prav na dnu doline pokazala mala vas -z visokim, gotskim zv-omiikom. 'Medtem ko -se je spreminjala podoba doline, se je -spreminjalo tudi son-ce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno -veliki, žareči krogli, potem pa je postajalo bledejše 'in manjše. Nazadnje se je -obdalo z močnim vencem, ki je bil -svetlejši, ¡kakor njegova -sredina. Iz tega venca so potem ¡začeli stikati -na Kolodvorsko ■=*= restavracijo *— co v Ljubljani, i 1 1 kjer boste ac postreženi z dobrimi jedili «=c ter pristnimi co domačimi o- vini O PIVOVARNA L^/InLon LJUBLJANA priporoča svoje renomirane izdelke, posebno pivo in kvas Ob obisku Xjubljane obiščite dobro znano restavracijo Slavij a (prej Slamič) NA GOSPOSVETSKI C. 6 kjer boste ob vsakem času postreženi kar najbolje in po zmerni ceni. Sprejemamo tudi rezervacije LBriporoča se Gostinsko podjetje „SLAVIJA" X j u b l j a n a PROG RES ilustrirana revija za ekonomska in družbena vprašanja vam prinaša vsak mesec zanimive gospodarske, kulturne in politične prispevke domačih ter tujih strokovnjakov in novinarjev. Prepričani smo, da vas bo ta bogato opremljena revija zanimala, zlasti zato, ker vas bo stalno seznanjala z napredkom v naši rodni zemlji. Naročite jo na naslov: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE oddelek za publikacije »Progres« LJUBLJANA Titova cesta 50 Telefon 32-926, 30-662 — Tek. rač. 601-T-325 * V svojem okviru pa izdaja »Progres« tudi modno revijo ^/Fianakun ki bo zaradi svoje praktičnosti in prispevkov iz domovine prav gotovo zanimiva za vsakogar. Ne bo prinašala samo modnih reportaž domačih in tujih modnih strokovnjakov, marveč še mnogo kozmetičnih, gospodinjskih, zdravstvenih in drugih nasvetov. — Naročite jo prav tam: Revija »MANEKEN« LJUBLJANA, Titova cesta 50 Obe reviji. dzhajata na formatu 24 X 32 in sicer »PROGRES« na 100 straneh, »MANEKEN« pa na 16 straneh. fO oolatnikom o stalo 2omooino! ^4 51(110111 Marsikateri ameriški Slovenec, ki se za stalno vrne v staro domovino uživat zasluženi pokoj, si želi prijetnega kotička, majhen vrtiček ali kaj podobnega; zato naj nihče ne zamudi ugodne priložnosti in naj obišče našo REALITETNO PISARNO v kateri bo dobil vse potrebne informacije za nakup hiš, posestev, parcel itd. v vseh krajih Slovenije Obvestite vse vaše znance=povratnike, da se ob prihodu v domovino zglase v našem biroju, to je »REALITETNA PISARNA« ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Ljubljana, Tavčarjeva 6 ulnik Slovenija Slo obiščete svojo staro domovino, se vam nudi priložnost, da spoznate prirodne, zgodovinske in kulturne zanimivosti Slovenije in Jugoslavije. Za rojakinje in rojake iz Z3DSL prirejamo posebne avtobusne izlete, ki so zelo priljubljeni Za letošnjo turistično sezono pripravljamo novost: šestdnevno avtobusno potovanje po SLOVENIJI in 12-dnevno avtobusno potovanje po JUGOSLAVIJI So vašem prihodu v ¿Jugoslavijo obiščite potovalni urad ‘Sutnik Slovenija* v Mjubljani, ‘Gitova cesta' 12 Zahtevajte programe izletov, ki jih prirejamo posebej za slovenske rojakinje in rojake iz Z3SSI Izleti, ki jih pripravila „PUTN1K SLOVENIJA", vam bodo ostali prijetno doživetje in spomin na vaš obisk v stari domovini I U Lil