115. številfta. V Llublianl, t ponedeljeh, Z8. junija 1915. XLVII1. IE1O. .Slovenski Narod" velja t Ljubljani na dom dostavljen: . v upravništvu pre.,eman: ćelo leto naprej . . . . K 24'— 1 ćelo !eto naprej . , . . K 22-— četrt leta „ .•..,61 četrt leta „ .....5.S0 na nnsec m ••., 9 2~— ■ na mesec m .... . 190 Dopisi naj se frankirato. Rokopisi ^e ne vračajo. Urcdn^tro: Snallora ulica *L 5 (v pritličju levo,) telefon *t 34. Isfca|a vsak daa xwter tzvzem&l nedelfe *m praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali većkrat po VI vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru. Upia\niStvu na] se pošiljajo naročmne, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. ^———— Potaneua 4tevilka velja 10 vlaarfev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskaraa" telefon ŠL 85. .Slovenski Narod' velja po pešti: za Avstro-Ogrsko: ■ za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25'— cdo leto mprej . . . K ^■> — pol leta „ „ . . . 13— Ameriko in vse dru^e dežele: četrt leta „ „ . . boO ft na mesec „ „ . . , 2 30 ćelo leto naprej . . . . K oj.— Vprafanjem plede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnim ali znamkn Upravništvo (spodaj, dvorišće levo), Knallova ulica št. 5, telefon št 65, BOJI MED PRUTO.Vi \N DNJESTROM. — V BOJIH SO SE OD-LIKOVALI OGRSKI DOMOBRAN-SKI HUZARJI LN HRVATSKI DO-MOBRANCI. — BOJI OD ZU-RAWNA DO CHODOROVVA IN NA RUSKEM POLJSKEM. Dun a i, 26. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo. Rusko b o j i § č e. Vzhodnja skupina antiade Pflan-zer ie med Dnjestrom in Prutom zo-pet odbila napad zelo nadmoćnih ruskih sil. Tekom teh bojav se ie posrećilo sovražniku predretJ našo fronto na eni točki. Sprednja sovražna crta ?e prišla, prodirajoč ponoći k napadu, ker je bila popolnoma neoborožena, s povzdignjenifni rokami kot znak vda-je, — vsled česar je nismo obstrelie-vali, — do naših pozicij. Neposredno pred temi so vrgli Rusi ročne granate ki so jih hnell skrite v žepih montur, proti našim strelskim jarkom, nakar so naskočiJe zadaj stojeće sovražni-kove vrste. Ojačenta. ki so nam do-spela, se vrgla po trdera boju sovraž-nika zopet iz njegovih pozicij ter vje-la nekaj sto sovražnikov. Ćez dan in tuđi danes ponoći ]e sovražnik ponavlja! nakoke na raznih točkah fronte. Vse te šunke Rusgv smo odbili z najtežjiml Izgubami za sovrainika. Naša bojna fronta je po-poinoma neizpremenjena. Posebno sta se odlikovala v teh bojih ogrski honved huzarski polk št. 6 hi hrvatski domobrane!. Prd ostalo fronto armade Pflan-zer vlada mir. Na vrhovih severo - zapadno od Zarawna in pri Chodorowu traja-jo boji. Zavezniške čete so zavzele v naskoku već krajev in odbile ruske protinapade. Sicer je položaj v Galiciji neiz-premenjen. Na ruskem Poljskem so se razvili na Crti Zawichost-Sino-Ilza boji. Namestnik načelnika generalnega starta r?!. Hofer, fml. NADALJNJE UMIKANJE RUSOV V GALICIJI. — COJI OB BOBR-KI. — RUSI SE UMJKAJO SEVERNO OD RAVVE RUSKE. Dunaj, 27. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglaeajo: Rusko bojišče. Po porazu pri Lvovu in proti jugu od Lvova, so se umaknili Rusi z glavnirai rn ocrni v vzhodnii smeri ter so se iznova ustavili z močnitni silami na vrhovih DawidowKe, vzhodno od Miklaszowa in pri Ja-riczowu starem. Na tej fronti m> vzele naše čete v večdnevnih bojih sprednje sovražnikove pozicije, s>e približale glavnim sovražnim pozici-jam do razdalje, iz katere ie mogoč aaskok in so končno na števiinih točkah vdrie v te pozicije. Zlasti v odse-ku pri Bcbrki in južno smo vrgli &o-vražnika iz nekega ce!otnega dela fronte. Od danes zrjtrai se Rusi zo-l*st umikajo na ceii fronti. Tuđi s*> verno od Zolkie\va in severno od Rawe Ruske se umika sovražnik pred zar'~dujočimi zavezniškimi Če-tami. Ob gorenjem Dnjestru trajajo boji. Nemške čete so po budem bovu zavzele vrhove pri Bukaczowu. Od Halicza ob reki navzdol in ob bes-arabski meji vlada v spiosnera mir. Nametnik načelnika generainega štaba pl. Hofer, fml. PLEN ARMADE BOlfM - ERMOL-Li. — 14.171 RLSOV VJETIH, 26 STROJNIH PUSK VPLENJENIH. Diinaj, 27. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: V bojih zadniih dni je vjela samo arrnada Bohm - Eraiolli od 21. do 25. juniia 71 častnikov, 14.100 mož ter vplenila 26 ^trojnih pušk. Namestnik načelnika generauiega štaba pl. Hofer, fml. BOJI OB DNJESTRU. — 3500 RUSOV VJET1H. Berolin, 26. juni]a. (Kor. urad.) Uradno ra7£!n£a?o: A r ma da Linsingen na severnem bre^u Dn^estra napreduje v narodu. Desni breg drži nasprotnik še pri Ha-Hczu Od početka napada preko te re-fe !e v7e.;R arniad ? 7500 vzo?.. Med Dnjestrom in pokrajino vzhodno od Lvova zasledujemo naprej. Vrhovno armadno vodstvo. NEMCI PRODRLI DO HRECHO- ROVVA. — PRI RAW1 RUSKI 3300 RUSOV VJETIH. Berolin, 27, junija. (Kor. urad.) Uradno. Nemške čete so v naskoku zavzele visine med Bukaczowcami in Chodorowom ter đospete na zasledo-vaniu v pokrajino pri Hrechorowu. Vzeli smo sovražne pozicije se-verozar>ad?io od Raweruske, vjeli pri tem 3300 Rusov in vplenili več strojnih pušk. Tuđi tu so vporabljali Rusi svoj običaj privabiti naše čete z mahanjem z be.'imi ni tami, da iih potem postrele. Ruske čete smo uničiii. Vrhovne arnia^no vodstvo. BOJI SEVERNO OD VARŠAVE. 600 RUSOV VJETIH. Berolin, 26. junija. (Kor. urad.) Uradio ooročaio: Jusovzhodno od Oglende (severno od Prasznysza) smo zavzeli ruske pozicite, odbili protinapade, vie1! nad 600 Rusov in vplenili 4 strojne puške. Vrhovno armadno vodstvo. VZHODNO* BOJIŠCE. Berolin, 21. junija. (Kor. urad.) | Uradno: Na vzhodnem bojišču nobenih bistvenih izprememb. Vrhovno arma^^o vodstvo. BITKA PRI GRODEKU. Berolin, 27. junija. (Kor. urad.) Tz velikega glavnega stana je dobil VVolffov urad o bitki pri Orodeku in ob Wercsz /ci poročilo s temi interesantnim i momenti: V noči od 15. na 16. juni se je pričel sovražnik umikati pred fronto zavtrzniških čet. Brzeđvornno se je sedai umikal v svojo pozicijo ob \Ve-reszyci in na pozicijo pri Grodeku. Wereszyca ie sama na sebi malopo-membna rečica. Vsled širine doline in 10 jezer, ki se nahajaio v njei pa je teren izborno vzposobljen za obrani-bo. Kar je še manjkalo naravni sili pozicije, se je nadornestilo z umetni-mi obrambnimi napravami, in sicer tja v pokrajino Narol - Miasto. Me-sece so Rusi tu delali, da ustvariio pozicijo, ki dela čast ruskim inženir-jem. S pomoujo te izborne pozicije so hoteli Rusi ustaviti prodiranje za-vezniskih armad, tada izkazalo se je, da ruska armada ni mogla odgovar-jati temu namenu svojih voditeljev. Nekemu gardnemu konjeniškemu polku s topovi in stroinimi puškami se je posrećilo dne 16. junija nenadno napasti neko rusko pehotno brigado, ki je korakala na cesti Ja\voro\v-Niemirow in jo razpršiti v gozdove, Zvečer je bilo mesto Niemirow za-vzeto.Dne 18. junija so se bile armade generalobersta v. Mackensena razvile pred sovražnimi pezicijami, drugi dan so že pričele z naskokom. Glavni napad so izvršili gardni polki. Pred njimi je ležal zapadno od Ma-gierowa od sovražnika zasedeni vrh 350 kot ključ ćele pozicije. Ko je na-pačil dan. se je pričel artiljerijski boj. Ruska artiljerija je streljala zelo varčno in se umaknila. Ob 7. zjutraj je bila sovražna pozicija godna za naskok in smo jo napadli. Kmalu so bili Rusi prisiljeni zapustiti tuđi svoje pozicije severno od ceste Yiagiero\v in one južno od te ceste. Pozicija pri Bialu in Piasko\vi se ni dala držati. Pozno zvečer je bila cesta Lvov-Ra\varuska prebita. Tako tu, kakor ob \Vereszyci je bila odločena uso-da Lvova. Od jutranjih ur 20. junija je bil sovražnik pred vso fronto v polnem umikanju proti vzhodu. Ta-koj smo pričeli zasledovati. Zvečer tega dne so stale c. in kr. čete že tik pred utrdbami Lvova. BOJI PRI HALICZU. Vojni poročevalci poročajo: Silni boji, ki divjajo v nižinah severno od Dnjestra v prostoru še od Rusov zasedene mostne utrdbe pri Haliczu, kažejo prizadevanje ruskega annnJ-nega vodstva po možnosti popraviti poraz ruskega desnega krila in cen-truma. V tem od.seku, ki je zn odbijanje in obrambo zelo ugoden, se kaže učinek dejstva. da je avst^o - o^rska armada Boehm - Erniolli prebila ruski centrum pri Lvovu in da je bilo rusko levo krilo od armade Maeken-sen potisnieno proti Bugu. Ker pa Rusi zavezniških čet kljub obupnim poskusom severno od tu nišo mogli več vreči nazaj čez Dniester, izid tuđi na tem delu fronte ni več dvom-Ijiv. BOJI V BUKOVINI. Iz Crnovic poročajo: Sila ruskih naskokov na bukovinski fronti v gozdnati okolici Dnjestra in na gozdnatih obmejnih višinah se ni zmanjšala. Rusi naravnost žrtvuiejo svoj človeški materijal avstrijskim kroglam, da s premočjo pridobe na terenu. Vzrok za to je v tem. d?t manjka Rusom, ki streijajo iz težkih topov in japonskih pušk municije za uspešen boj iz daljave, zaradi česar skušajo v bližinskem boju doseći uspehe, strategija obupa, h kateri so Rusi prisiljeni, če hočejo držati svoje vzhodno oporišče, knmor valove z zapada prihajajoče umik?]oče se čete. * Odlikovanje Conrada p;. Hotzendorfa. Dunai, 27. junija. (Koresp. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: Njegovo \"eličanstvo je blagovolila poslati šefu generalnega štaba, generalu infanterije Francu baronu pl. liotzendorfu sledeče najvišje lastno-ročno pismo: »Dragi general infanterije baron Conrad! Slavna osvojitev Lvova je uspe-šni izraz velikopoteznih oneracij, ki so jih zacrtala vodstva zavezniških armad, hrabre armade pa izvedle. V najhvaležnejšem priznanju Vaših tozade\Tiih velikih zaslug Vas imenujem za generalobrsta.Pozdrav-Ijam Vas najiskrenejše, moj dragi generaloberst. Dunaj, dne 23. juniia 1915. Franc Jožef s. r.« LiSTEK. Gospa Fonss. (Dansko spisal J. P. J a c o b s e n. — Prevela M. Kmetova.) V prijetnih nasadih za staro pa-peško palačo v Avignonu stoji raz-gledna klop, s katere vidimo preko Rhone, preko cvetočega obrežja Du-ranee, preko višin in travnikov in tuđi del mesta. Nekega oktobrskega popoldne sta tu sedeli dve danski dami, vdova gospa Fonss in njena hči Ellinor. Cetudi sta bili že nekaj dni tu in sta dobro poznali jazgled, ki je ležal pred njima, vendar sta sedeli in se čudili, da izgleda Provensala tako. Da je to res Provensala! IIov-nata reka, polna mlakužnega peska in neskončnih vrst kamenasto sive-ga grušča; potem svetlorjavi travni-ki brez bilke, svetlorjave doline, svctlorjave višave, in prašnosvetla pota, in tu pa tam ob belih hišah skupine crnih dreves, čisto črnega grmovja in crnih dreves. In nad vsem tem belkasto, v luči tresoče se nebo, ki je vse napravilo še bledeje, še bolj suho in utrudljivo svetio, niti trohi-ce sočnatih, polnih tonov, same lač-ne, suhe barve, in niti en glas v ozračiu, ne ene kose, ki bi šla preko trave, ne enega voza, ki bi ropotal po pot>; in mesto na obeh straneh kakor bi bilo sezidano iz miru, z vsemi svojimi tihimi ulicami. nemirni hišami, kjer ie zaprt zapah, po-tegnjena vsaka šalusija v vsaki pose-be: hiše, ki ne morejo ne videti, ne slišati. Gospa Fonss se ie vpričo vse te enoličnosti Ie resignirano nasmehni-la, toda Ellinor ie postala očividno nervozna, ne živahnojezno nervozna, toda tožeče in medio, kakršni postanemo po večdnevnem dežju, če obenem tuđi vse naše otozne misli dežujejo; ali pri idijotsko tolažujo-čem tiktakanju stenske ure, če se-dimo in smo sami sebi nadležni: ah pri tapetnih rozah. če ropota vedno ista veriga ogulienih sanj proti naši volji po možganih, ki se združuje in spet razkosava in se v dušeci ne-skončnosti spet združuje. Nekako te-lesno boleče je vplivala ta pokrajina nanjo, in skoro bi bila omedlela: tako se je danes vse zaklelo s spomini na trpanje, k! je bilo uničeno, na živahne, sladke sanje, ki so bili bo-lestno zoperne in pri katerih je za^ rdela, če se jih je sr>ornnila in jih ven-đar ni mogla pozabiti. In kaj je imelo to opraviti s tem krajem: udarec }o je zadel tako daleč od tu, v doma-čem krogu, ob raznobarvni obali, pod svetlozelenhni bukvami — in vendar ima tu vsak svetlorjav grič na ustih to in vsaka zeleno zagrnjena hiša stoji tu in molči Ie o tem. Bilo je staro trpljenje mladih src. ki jo je bilo zadelo; ljubila je moža in verovala tuđi v njegovo lju-bezen, in naenkrat si je izbral drugo; zakaj, čemu? kaj mu je bila storila? se je li izpremenila? ni bila več ena in ista? in vsa ta večna vprašanja vedno in spet vedno. Svoji materi ni črhnila niti besedice, toda mati je razumela vse in ie bila v skrbeh za njo; zaupila bi bila pri tej skrbi, ko ie vedela in vendar ni smela vedeti. in tuđi to je razumela mati, in zato sta potovali. Vse potovanje je bilo Ie zato, da bi ona pozabila. Gospa Fonss ni strašila hčere s tem, da bi ji gledala naravnost v obraz, ni hotela izvedeti, kje so njene misli: Če je Ie pogledala malo nervozno roko, ki je ležala poleg nje in tako brez moči in obupno gladila klop; in se spet trenotek za trenot-kom premaknila,kakor pri mrzlici, ko se človek meče po postelji sem pa tja; če je Ie to storila, pogledala to roko, tedaj Je tuđi vedela, kako strme mlade oči vsega življenja trudne predse, kako izmučeno se trese v vsakem gibljaju fino lice. kako ble-do je bilo v tej muki, in kako bolestne so bile modre žile na nežni roki in po sencih. Tako žal ji je bilo male hčere, in tako rada bi jo bila pritisnila na prsi in ji Šepetala vse tolažilne bese-de. ki bi se jih domislila; toda prepričana je bila o takih bolestih, ki morajo na skrivnem umirati, ki se ne morejo in ne smejo izvpiti v bese-dah, niti med materjo in hčerjo, da ' nišo pozneje. ko se vse obrne na sre-čo in blaženost. take besede zadr-žek. ki nas teži in drži, ker jih je ta, ki jih je govoril. čutil šepetati v duši drugega, jih je slutil v mislih dru-gega preudarjene in obrnjene. In tuđi zato, ker se je bala, ško-dovati hceri s tem. da bi ji silila za-upljivost; hotela ni, da bi Ellinor za-rdela vpričo nje; in četudi bi jo bilo to tako olajšalo, ni hotela pomagati hčeri, priti preko poniževalnosti, da bi odprla tujim ocem naiskri\Tiejše kotičke svoje duše: nasprotno — čim težje je bilo zato obema, tem bolj je bila vesela, da je nasla plemenitost duše, ki jo je imela sama, tuđi pri svoji mladi hčeri v neki posebni zdravi trdoglavosti. Nekoč — bilo je pred mnogimi, mnogimi leti, ko je bila še sama tako osemnajstletno dekle. takrat je iz vse svoje duše ljubila, z vsemi teles-nimi čuti, vsakim upanjem življenja, z vsako misli jo; in vendar se ni ho-telo izDoIniti. ni moglo biti: on ji ni imel ničesar drugega dati kot svojo zvestobo, ki je bila preizkušena v neskončno dolgi dobi zaroke. in y njenem očetovskem domovanju so bivale take razmere, ki čakati nišo mogle. Tedaj je vzela onega, ki so ji ga dali, njega, ki ie bil gospod teh razmer. Poročila sta se in prišli so otroci; Tage, sin, ki je bil tuđi v Avignonu, in hči, ki je sedela ob njej: in bilo je vse veliko boljše, kakor je pričakovala, veliko lažje in prijaznejse. Trajalo je osem let, potem je umri mož, in žalovala je od-krito za njim, zakaj priučila se je ljubiti njegovo fino, tankonežno nara-vo, ki je obsegala z napeto, egoistično, nekako bolestno ljubeznijo vse. kar ie imela sorodnikov in prijateljev, in ki se je edino in samo za to brigala, kaj oni mislijo zunaj v dalj-nem svetu: in za drugega ne. Po moževi smrti je živela največ Ie za svoja otroka, vendar se ni poglobila vanju, živela je med svetom, kar je bilo naravno za tako mlado in bogato vdovo; in zdaj je bil njen sin star enoindvaiset let in njej ni več dosti dni manjkalo do štiridesetih. — Toda bila je še lepa. niti enega sivega lasu ni bilo v debelih, temnoplavih la- • seh. niti ene gube okrog velikih, jasnih oči in imela je vitko, lepo polno postavo. Vsled starosti so bile moč-ne, fino zacrtane poteze nekako temnejše, polnobarvne, a okrog njenih, globoko zacrtanih ust je krožil tako sladek smehljaj; rjave oči so gledale milo in iz te miline je odse-vala nekaka zagonetna mladog .ki Stran 2. „SLOVENSKI NAROD", anc 2«. junija 191o. 145. štev General pl. Đ5hm - Ermollt odlikovan. Dunaj, 26. junija. (Koresp. urad.) )z vojnotiskovnega stana poročajo: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je poveljniku druge armade generalu tavalerije Edvardu Bohrn - Ermolli-u blagovolilo milastno poslati slede-to brzojavko: »S ponosnim veseljem Me na-vdaja Vaše poročiio o zavzetju Lvo-va^ki ostane Vaša in Vaše hrabre II. armade sijajna zasluga. Zahvaljujem se iz polnega srca Svojim juna-škim četam ter Vam podelim. Moj dragi general kavalerije pl. Bohm-Ermolli, vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Svoje najtoplejše pozdrave in želje poši-ljam Vam in Svoji drugi armadi. Franc Jožef s. r.c Rusko poročilo o Lvovu. Petrograd, 24. junija. (»M. N. N.«) Poročilo velikega generalnega štaba: Ob Tanevi smo odbili sovraž-ne napade pri vaši Lublinitz. Zapadno od Ravaruske je bil sovražnik po-gnan nazaj v blizini vaši Gutazelena. Naša konjenica je pobila tri sovraž-ne stotnije. Dne 21. junija in v nato sledeči noći smo zadržali sovražni-kov sunek proti Lvovu s trdovratni-mi boji. Sovražnik ie imel velike izgube pri brezplodnih napadih pri va-%i Bukowice rn bolj južno pri potoku Szezerzica. Posrećilo pa se mu je prodreti v okolici mesta Zoikiew. Vsled tega so izpraznile naše čete 22. junija Lvov ter nadaljevale svoje umikanje do nove fronte. Ob Dnje-stru trajajo boji južno od vaši Kos-mierzvn naprej, kjer se drži sovrai-nik ob levem bregu reke. Pri nekem ovinku Dnjestra smo potisnili so-vrainika od vaši Unich proti vaši Luka nazaj. V uspešnem baionetiiem boju smo vjeli kakih tisoc mož, Umikaoje Rusov. K trdovratnim bojem Rusov po-roča »Koinische Zeitung«: DoČim za rusko krilo severno od Lvova nišo pripravljene nobene močne sprejem-ne pozicije in je bilo mogoče vzhod-no in severo - vzhodno od Lvova pretvoriti mesta Kamionka Strumi-Iowa, Busk in Zloczow kot križišča važnih čest v močne mostne zatvore, nudi pokrajina vzhodno od srednjega Dnjestra premagani ruski vojski, ki se umika, ćelo vrsto ugodnih pozicij. Zato so poskusili Rusi v teh pokra-jjnah ustaviti silno ofenzivo zavezni-kov. Kmalu pa bo vplivalo nadaljnje prodiranje Bolim - Ermolli na dogod-ke na severnem bregu Dnjestra. V pokrajini Visle se vrši umikanje ruskih čet prav počasi in sistematično. Rusi upajo na novo ofenzivo. Poročevalec »Secolac poroča iz Petrograda, da se je Sazonov izrazil napram njemu, da se Rusija pripravlja na zimsko vojno. Od italijanskega poslanika Carlottija v Petrogradu je izvedel, da mu je car izrazii svoj sklep bojevati se tako dolgo, da bo Rusija zmagala. Rusi upajo. da bodo meseca juli-ja bogato založeni z municijo. Rusija bo nato poslala silno velike nove čete na fronto in s to novo vojsko pri-čela novo ofenzivo. Sedaj delajo na vse pretege ne samo v vseh ruskih tovarnah za municijo, marveč priha-jajo tuđi neprestano velikanske množine municije preko Arhangelska in \ lađivostoka. Rusi so sklenili Lvov zapustiti, ker so bile tamošnje utrd- Je vse ublažila in omehčala, imela je resno zaokrožena lica in krepko brado zrele ženske. »Tu prihaia gotovo Tage^« je dejala gospa Fonss hčeri, ko je za-slišala z one strani gostega grmi-čevja smeh in nekaj danskih vzkli-kov. Ellinor se je iztreznila. In bil je Tage; Tage in Kasta-ger, veletrgovec Kastager iz Kodanja s sestro in hčerjo; gospa Kastager-jeva je ležala bolna v hotelu. Gospa Fonss in Ellinor sta se pomaknili skupaj, da bi napravili prostor damama; gospoda sta poiz-kušala nekaj trenotkov stoje razgovor, potem pa ju je izvabil kameniti zid, ki je obdaja! gledišče in sedla sta in se razgovarjala le o najnavad-nejšem, zakaj prišleci so bili trudni vsled malega izleta z železnico, ki so ga napravih* v cvetočo Proven-salo. »Halo!« vzklikne Tage fn plosk-ne po svetlih hlačaji, »pogleJteU Pogledali so. Tam zunaj v rfarvi pokrajini je bil oblak prahu, preko tega praini plaŠČ, rn vmes so zagledali konja. »To je oni Anglež, o katerem sem ti pravil, prišel je bil pred kratkim.c je dejal Tage, obrnjen proti materi. »Ali ste že kdaj videli koga tako jezditi?« Je vprašal Kastager, »spo-minja me na gaucho«.* be pomanjkljive. Nova ruska ofenziva na Poljskem se je izkazala za sedaj nemogočo vsled pomanjkanja municije in težkih izgub ruske armade v Galiciji, kljub temu, da so poslali Rusi za Bospor določeno armado 2 milijonov mož v Galicije Tuđi je neki nepredvidni dogodek zavlekel zgradbo dreadnoughtov sicer bi imelo rusko brodovje ncomejeno gospodstvo v črnem morju. To dejstvo in pa okolnost, da so morali Rusi poslati svojo vojsko, dolčeno za Bospor, v Galicijo, je zavleklo odprtje Dardanel, katerih forsiranje pa je neobhodno potrebno, da dobi Rusija potrebno množino orožja in municije. Potrp!jen}e hi vztrajnost. »Corriere della sera« pravi v uvodniku z na dpi som »Potrpljenje in vztrajnost«: Priznati je, da si morejo sedaj Avstrijci in Nemci napram ruski grožnji proti žitnici Ogrski oddahni-ti. če pa Časopisje sedaj triumfira, bo kmalu videlo. da tratijo njihove vojske svoje moči v Sisyfovem delu. Rusko umikanje dokazuje samo, — kar se je splošno pricakovalo,— da bo vojna trajala se dolgo. Strašna ruska vojska se je umaknila samo, da se izogne razkroju ter se uinika tako, da stane s svojim odporom sovraž-nika desettisoče. Jutri bodo prisilili Rusi svoje sovražnike pod izpreme-njenimi okoliščinami, da bo zopet sprejeli boj v strašnejši obhki; municijo je mo£oče nadornestiti, človeške-ga materijala pa ne. Petrogradski poročevalec istega lista meni v brzojavki, oddani neposredno pred padcem Lvova, da Rusi se nišo zlomljeni in da se zavedajo naloge, da ohranijo svojo vojsko sposobno za boj tako dolgo, da jim do-voljujejo oiačenja, zopet preiti v ofenzivo. Za sedaj pa je za Ruse defenziva zato ugodna, ker se medtem izčrpajo nemške sile. Zopetno rusko ofenzivo pričakujejo ruski listi v dveh do treh mesecih. Švicarski listi o vojni. Bern, 21. junija. (Kor. urad.) V »Bundu« piše Steegemann o vojnem položaju na vzhodu, da Rusi menda mislijo,da se morejo daJje od Brodyja še upirati, čeprav le zato, da pridobe na času, kajti z ofenzivo zdaj ne morejo neposredno proti sovražniku pri-četi. Očividno priđe Tarnopol v ospredje. O položaju italrjanske vojne pravi Steegemann: Videli smo, da je dobila vojna že pričetkoma značaj pozicijske vojne, za katero so Italijani malo sposobni. Učinka na splošni vojni položaj intervencija Italije dosedaj še ni povzrocila. Francosko časopisje o naših zmagah v Galiciji. Zeneva, 27. junija. (Kor. urad.) Veliki vtisk, ki ga je napravilo za-vzetje Lvova od strani avstro - ogr-skih in nemških čet, je prisilil ondot-no časopisje, da je izpremenilo svoje komentare o zavzetju Lvova. Listi izjavljajo zdaj, da je velik moraličen uspeh, da so Rusi izpraznili Lvov, kar bo napravilo tuđi na inozemstvo močan vtisk. Del časopisja, tako »Matin«, »Petit Parisien« in »Petit Journal« menijo, da je ruska fronta na Poljskem odrezana od ruske fronte v vzhodni Galiciji in pričakujejo, da se bodo Rusi še nadalje umaknili tuđi za crto Visle. Oberstlajtnant, Rousset, ki je bil dozdaj zelo optimi-stičin, priznava danes v »Libertćc, »Mazeppa?c reče Kastager vprašujoče. Jezdec je izginiL Dvignili so se in šli po poti proti hotelu. Kastagerjeve so bili dobili v Belfort, ker so napravili isto poto-vanje, čez južno Francosko proti Rivijeri, so potovali začasno skupaj. Obe družini sta potem ostali v Avig-nonu; veletrgovec zato, ker je zbo-lela žena; družina Fonssova pa, ker je Ellinor očividno potrebovala miru. Tacre je bil ves vzhičen ob tem skupnem življenju, zakaj dan za dnem se je bolj zaljubil v lepo Ido Kastagerjevo; toda gospa Fonss ni bila nič kaj zadovoljna, četudi je bil Tage za svoja leta samostojen in dobro razvit, vendar ni bila nobena naglica potrebna za zaroko, — m še — ta Kastager! Ida je bila krasno, majhno dekle, gospa izvanredno iz-obražena dama iz najboljše družine, In veletrgovec sam je bil zmožen in tuđi bogat in dobert toda kljub temu je bik) nekaj smešnega na njem, m Ijudje so se največkrat začeli ne-opaženo smehljati in si pomežikava-ti, če so imenovali veletrgovca Ka-stagra. Bil Je namreč tako ves v ognju in izvanredno navduSen, tako odkritosrčen, tako glasen m z^ovo-ren, in vsled tega je bilo tako; zakaj, navdušenost zahteva velike diskret-nosti. Gospe Fonss pa Je bilo to neznosno in zato Je bila nekoliko hladna vpričo te družice, v največjo Tagovo žaJost da armada centralnih držav daleko nadkriljuje armade zaveznikov glede opreme, izvežbanosti in sposobnosti gibati se kakor tuđi glede vstrajnostL NA SEVEROVZHODNEM BO-JISCU. Petrogradski »Djen« pravi, da stoji ruska armada pred velikanskimi nalogami zlasti zaradi nemških ope-racij v gozdovih pri Kozlowu, Rud-ski in med Njemnom in železnico. Zasedenje gozdov naznanja po-membno ofenzivro v pokrajini Kovno. Tuđi izvc list, da se je pričel med Rigo in Petrogradom močnejši že'ez-niŠki promet, da se pospeŠi odpoto-vanje beguncev iz Rige. * Nemiri v Rusiji Iz Petrograda prihaja po raznih oviikiii vest, du je razpoloženie vsled slabih vesti iz zapadnega boji-šča od dne do dne bolj potrto in da se množi domnevanje, da stoji notra-nji položaj Rusije pred resnim pre-obratom.Ker se je bati revolucijonar-nesa gibanja, je bila petrogradska garnizija pomnožena, carska palača je dobila močnejšo stražo, mnogo oseb je bilo aretiranih. Car se je baje izrazii napram nekemu diplomatu, da želi, da se vojna nadaljuje do končne zmage. Meseca julija bo baje prispe-lo mnogo municije, nakar bodo pri-čele pomnožene ruske čete z novo ofenzivo. Preiskava glede neniirov v Moskvi je končana. Policijski predsed-nik je odstopil, ker ni mogel uhraniti več tovarn, v katerih se je Lzdelova-la municija, pred požigom. Med nemiri je stavkalo 45.(K)0 delavcev, med njimi nad 15.000, ki so delali za vojsko. Petrograd, 26. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča »Rječ«, je nastalo pri nemirih v Moskvi 80 požarov; 475 prodjalnic in 217 privatnih stanovanj je bilo oropanih. Škodo so za zdaj ce-nili na 40 milijonov rubljev. Izmed prodajalnic in stanovanj jih je 113 Iast Nemcev, Avstrijcev in Ogrov, ostalih 579 pa Iast ruskih podanikov, izmed katerih ima 90 popolnoma pristna ruska imena. * Ruski trdnjavski rajon. Vojaški strokovniak »Pester LIoyda« major Hueber piše, da ka-žejo različna znamenja, da bodo Rusi popolnoma zapustili Oalicijo, a da se ne bodo enostavno umikali, ampak med neprestanim bojevanjem. Major Hueber pravi.da je Rusija cploh ved-no računala s tem, da se bodo av-strijsko - nemške operacije vršile na drugi strani naše meje, torej na rus- kih tleh in se že več let na to pripravljala s tem, da ustvari velik utrjen rajon. 2e koncem aprila, torej pred začetkom bitke ob Dunajcu, v času, ko ni še nihče slutil, kako bo danes z Rusi, je bilo čitati v »Ruskem invalidu« (ruskem vojaškem listu) in v drugih vojaŠkih listih, da bo morda morala Rusija umakniti svoje fronte in da se bo v tem slučaju naslonila na svoje trdnjave, s čimur se bo strate-gična situacija Rusov proti oni v aprilu »znatno izb<;ljšala«. Iz teh ruskih glasov sklepa major Hueber, da so Rusi že koncem aprila, ko so stali še ob Dunajcu, v Karpatih in nekoliko tuđi na Ogrskem, mislili na to, da ćelo armadno pomaknejo na svojo utrjeno linijo. Ako bodo — pravi Hueber — Rusi vsled naših uspešnih operacij ta svoj, že prej narejeni nacrt izvedli, se bodo ustavili na liniji Njemen - Bobr - Narev - Visla in potem od Ivangoroda do volinijskega trclnjavskcga trikota in bo s tem vojna stopila v povsem novo fazo. Pripravljeni moramo biti na jako trdo-vratno obrambo ruskih trdnjav. Ne veino, kaj se zgodi v bližnji bodoč-nosti. Morda bo sedanjim bojem sledila dol^a vrsta trdnjavskih bojev — a!i pa se zgodi čisto drugače. — Ruski trdnjavski rajon se zaključuje z važno trdnjavo na Njemenu, s Kov-nom. Ob to trdnjavo se tuđi na Nje-menu vežejo poljski utrjeni prehodi čez reko pri Olitu,Mierzu in Grodnu. Jugozapadno od Grodna leži manjša, a permanentno utrjena trdnjava Oso-vec, ki varuje prehod čez Bobr in za-pira železnico iz vzhodnje Prusije na Brest - Litovrsk. Lomža na Narevu je permanentna utrdba mosta, Ostrolen-ka, Rozan in Pultusk so pomožni utrjeni prehodi čez Narev. — Tem trdnjavam sledi varšavski utrjeni rajon, ki obstoji iz dveh velikih trdnjav' Varšave in Novega Georgijevskega in iz permanentne mostovne utrdbe Zagoze. Te tri trdnjave so v organič-ni zvezi, dopuščajo zbiranje in vzdr-žavanje velikih vojnih mas, a se morejo tuđi brez pesebnih armad posve-dočiti veliko ofenzivno silo. Njim sledi manjša trdnjava Ivangorod, ki čuva edini permanentni prehod čez Visio med Varšavo in našo mejo. Ko-nec celega rajona tvori na jugovzho-du volinjska trdnjavska grupa. To sta trdnjavi Luzk in Rovno (ob Strvju in Horynu) in trdnjava Dobno. Te trdnjave imajo nalogo, zasigurati zvezo med rusko Poljsko in iugovzhodnjo Rusijo na ozkem ozemlju med našo mejo in gozdnato in močvirnato Po-lezijo. Za slučaj če bi naša armada prodrla med Ivangorodom in Luzkorn prevzame obrambo trdnjava Best-Li tovsk. Med sedanio vojno, pravi »Pe-ster LIovd«, je bil ta trdnjavski krog gotovo še razširjen in utrjen. Voina z Italiio. ItalUonslia lorpeMa potopiiena. — Eo]l pri Zagrnju. NEKI NAS PODMORSKI COLN POTOPIL ITALIJANSKO TORPE- DOVKO. Duna}, Z7. junija. (Kor. urad.) Uradno razgfašajo: Eden našfh podmorskih čolnov ie 26. junija v severnem Jadranskem tnorju torpedira! In potopil neko itali-jansko torpedovko. ARTILJERIJSKI BOJI OB SOCl. — ZAVRNJENI NAPADI PRI GORICI. Duna}, 26. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Italija nsko bojište. Sovražnl artiljerijski ogenj na fronti ob Soči traja. Zopet smo odbili z velikimi izgubami za Italljane več napadov na most no utrdbo pri Gorici V koroskih in tirolskih ob-mejnih pokrajinah se ni pripetUo nič pomembnesa. Namestnik načelnika seneralnega štaba pi.Hofer, fml. BOJI JU2NO OD ZAGRAJA. Dunaj, 27. junija. (Koresp. urad.) Uradno poročilo. Italljanskobojišče. Ob kanalu pri Tržiču smo vče-raj odbili južno od Zagraja sovražni napad. Sicer so se vršili ob Soči in na druslh frontah samo topovski boji. Namestnik načelnika generainega štaba pl. Hofer, fml. NASA OBRAMĐA OB SOCl. Vojni poročevalec dunajske »Zeit« poroča iz vojnotiskovnega stana sledeče podrobnosti o bojih ob Uspeh i naše artiljerije. Za uspehe naše obrambe ob Soči se imamo precej zahvaliti delo-vanju naše artiljerije. Tej poveljuje v enem izmed odsekov ob Soči pod-polkovnik Rihard Korner pl. Sieg-ringen, izvanredno zaslužen častnik. Pod njegovim smotrenim vodstvom je naša artiljerija dosedaj zadržavala premoč sovražnih napadov. Eden izmed najlepših artiljerijskih Činov svetovne vojne je izvršil podpolkovnik med boji za mostno utrdbo pri Gorici. Z eno baterijo 30'5 centimetrskih možnarjev in enim in-fanterijskim bataljonom, ki ga je imel v svrho kritja, je šel čez most pri LoČniku daleč pred našo infante-rijsko fronto in je začel krminski kolodvor obstreljevati, kjer so ravno-kar izvagonirali sovražna ojačenja. Učinek naše artiljerije. En sam strel iz možnarja je usmrtil 35 Italijanov, drugi streli so opustošili pozicije na hribu Sv. Kvi-rina in so popolnoma zmešali sovraž-ne vrste. Ne moremo dovolj prehva-liti, kako dobro streljajo naii topovi. Italijani tratijo municijo. Tuđi Italijani znajo meriti, vendar pa ne poznajo naših pozicij in le malo zadenejo, čeprav še toliko po-rabijo municije. Izračunali sot da vsak ranjeni Avstrijec velja Italijo 6000 lir; toliko municije vsakokrat porabijo! Pri tem imajo Italijani samo na Koradi pri Plavah postavljenih 200 topov, in vendar se je eden iz. med naših častnikov, nadporočnik Woina polka Mollinary, večkrat upal, z oklopnim vlakom semintja se voziti neposredno pod to grozno artiljerijsko pozicijo. 2elezniska proga pelje po dolini, severno od Gorice ćelo na zahodnjem bregu reke, in se more z obeh front obstrelievati. Nad-poročoik Woina se ]e če^stokat peljai s svojim oklopnim vlrkom ali v Gradiško, ki je v sovražnikovih rokah* ali pa. na drugi strani do Plav, je kar n;;enkrat podnevi in ponoči pričel streljati s svojimi strojnimi puškami poroti iznenadenemu sovražniku in se je še vedno nepoškodovan vrnil v, Gorico ter šel mirno v kavdrno. V Gorici namreč žive tako udobno kakor v mirovnem času, čeprav prileti časih kaka granata ali se razleti zrakoplovska bomba. Prodaialni-ce in ^ostilne so odprte, postrežba je izborna. Odkar je bil odbit prvi težki sovražnikov napad, vlada veselo za-upanje, čeprav se ve, da nam stoji nasproti premac. Kralj Viktor Emanuel. na fronti. Proti Soči operirajo 7., 2., 6., 4. in 1. italijanski kor. Ceće so nabrane iz vseh delov Italije. Ko so Piiemon-tezi pri Plavah napadli, je gledal kralj Viktor limanuel poraz svojih lastnih r^jakov. Stevilo italijanskih topov je tuđi zcif) veliko. Pri Za^raiu jih je 200, pri Podgori 300, pri Plavah 250. Ker pa je teren zelo ozek, se moči ne morejo razvito.Dosedaj smo jih brez ve-iikega napora odbili. Tu se je zelo od-likoval en bataljun »Deustchmei-strov.<. Fronta ob Soči se je sijajna vzdržala. K BOJU PRI PLAVEH. Dunaj, 25. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Sele naknadno se je posrećilo razkriti drznost, s katero govori uradno poročilo italijanskega generainega štaba povodom bojev pri Plaveh o vplenitvi neke avstro-ogr-ske strojne puške. Ko je nastopil mir na bojišču so se pričela pri vseh pri-zadetih četah poizvedovanja, ki pa so pokazala, da ne manjka niti ene strojne puške. Sele pozneje se je iz-kazalo, da je pač neki naskakujoči oddelek v eni fazi boja prodrl preko neke strojne puške, da pa je bila ta neposredno nato, ko so naše čete po-gnale Italijane nazaj, zopet na var-nem. Pri nato sledečem protinapadu dalmatinske infanterije je ta vplenila neko italijansko strojno puško, ki je Še do danes v njeni posesti. Nočemo se tu pečati z dejstvom, da so Italijani zamolčali, da sploh nišo vplenili nobene trofeje in da ni mogoče označiti slučajno za italijansko rojno crto prišle strojne puške za vplenjeno. V karakteriziranje italijanskih izgub naj samo še dostavimo, da je bila neka italijanska stotniia, ki je 23. junija popoldne pri Globnu pri Plaveh do^ spela tik pred naše žične ovire, sko-raj popolnoma uničena. PRI TOLMINU IN NA KRNU. Poročevalec »Esti Ujsaga* je obiskal poveljnika pri Tolminu stojećih naših čet, ki mu je povedal to-le: Kaka zemska sila nas ne more premagati in svoje pozicije branimo lahko tuđi proti desetkratni prerooČL Sovražnik že ve, koga je lahkomiseU no povabil na mejdan in bo imel vz-roka, da se bo bridko kesal svojega izdajstva. Ne morem si predstavljati, kako je mogel misliti, da bo mogel doseći naši vojski nasproti, ki se je Šolala v boju s sovražnikom brezpri-merno hujšim in brezprimerno bolj junaškim in ki si je zbrala v boju s tem sovražnikom tisoče dragocenih izkušenj, ćelo s premočjo uspehe. Vrednostna razlika ne izenačuje samo razmerja sile, marveč odloča ćelo nam v prilog. Nimam besede, da bi primerno označil svoje izborne vojake. Ni je težkoče, ki bi jim bila prevelika, da bi se je ustrašili. V Krnskem gorovju imamo svoje pozicije 2000 m visoko in ob robu prepa-dov vodijo le ozke steže do njih, Kdor hoče tja gori, mora imeti srce na pravem mestu. Kljub temu nam vozijo živila in municijo gori ter no-šijo na teh stezah v dolino ranjence. Jaz ne gledam samo z zaupanjem marveč s popolno gotovostjo v bo-dočnost, ki bo prinesla velike do-i godke. * • • ) BOJI ZA COSTON. Vojni poročevalec Lennhoff poroča dne 25. junija s tirolskega bo-jišča: Oh tirolski meji se vrši boj v skalovju. Če se vzpnemo na eno izmed gor, ki stoje ob robu pri Tridentu, potem vidimo, da so vsi vrhovi tu in tam, kamor smo zahajali v mirnih dneh, da ?e navžijemo krasote, sedaj pod vplivom vojne. Kjer se dvigajo skale navpično v silne visine, kjer brsie plr.nike na oštrih robovih, tam si leže sedaj cere nasproti. Med vrhovi, ki jih imajo zasede-ne naše čete, je videl Monte Coston interesantne boje. Kakor votel koč-nik se dviga neposredno ob meji med dolino Assico in Val Campoluzzo. Njegov zapadni del, ki gleda proti Sgmmo alto, arifiada Tiiplsk^ njggp« 145. štev .SLOVENSKI NAKUU-, auc 28. junija 1915. Stran 3. vo vzhodno pohočje, ki ima za sose-de italijansko pozicijsko crto Monte Torraro-Monte Campolmon, je italijansko ozemlje. To je bilo tuđi vzrok, da je ostal ta hrib v mirnih časih nevtralen; vsak kamenček, ki bi bil utegnil zdrčati na italijanska tla bi bil lahko povod za vojno. Po izbruhu vojne je Coston za-sedel maihen avstrijski artiljerijski oddelek. Italijani, katerim se je tako avstrijska pozicija predrzno vrinila sredi v crto njihovega prodiranja, so se razljutili nad to okupacijo italijan-skih tal in poveljnik 71. italijanskega polka je izjavil: Qora mora biti moja in če izgubim vse ljudi. Alpini so naskočili in so bili za-vmjeni. Marsikaterega mrtvega je videla pot od osterije Fiorentini na vrh. Peklensko so piskale 28 centi-metrske granate iz sedaj pač že raz-bitega forta Campclornon sem: malo prijetna situacija za junake, ki so držali skalo, ki takrat še ni bila pripravljena za obrambo. Vsak strel je nesel drobce kamenja na vse strani. Tako gosta je bila toča kamenja, da se je zdelo potrebno se zacasno pro-stovoijno umakniti. Takoj pa se je pričela obratna igra. Naša artiljerija je vzela hrib pod ogenj, nekaj malo ljudi je vdrlo .na pobocju navzgor in že so Italijani bežali. To se je ponovilo večkrat in pač štirikrat so se rnenjavali oni ki so stali na vrhu. Enkrat je imel sovražnik gori že strojne puške in gorsko artiljerijo, to pa je hitro vse. iz-ginilo, ko je začela težka artiljerija v nje metati svoje krogle. Neko noč pa so sli tja gori avstrijski saperji. V intenzivnem delu so pripravili z raz-strelbami pozicije, ki nišo bile več tako ispostavljene toči kamenja in zdaj smo Coston držali kljub vsem silnim napadom. Dne 17. junija sta prišli gori dve stotniji. da naskočita: 500 alninov je napadlo dva roja. Toda nič nišo opravili. Kljub večkratnemu napadu smo jih popolnoma pre.^nali, nad 100 mrtvih. 50 pušk in 2000 patron so pustili na bojišču. * Italijani konfiscirajo sovražne ladje. Italijansko ministrstvo objavila dekret, da je vse sovražne ladje za-rleniti, da se s skuničkom za te ladje odškoduje prebivalstvo, ki je trpelo škodo vs'ed zračnih napadov in bornb. Šef generalnega štaba Cador-na je izdal za vrhovno poveljništvo stroga odredbo, ki doloca, đa sme:o v pokrajinah vojnega okoliša bivati ražen domačinov samo Ijućje, ki ima-io posebna dovoljenja. Slabo vreme. Reuter poroča iz Brescije: Silni flalivi ovirajo nadalievanje operacij. Rcke so narasle v divje hućournike in jih ni več mogoče prekoračiti. Zrakoplovi so morali prenehati zaradi slabega vrerrena in megle s svoii-mi Doizvedovalnimi poleti. SPOF MED ITALIJANSKO VLADO IN PAPEŽEM. »Agencia StephanU- priobču.te to - le noto: Neki francoski list je prinesel poročilo o razgovoru nekega svojega sotrudnika s papežem. Cilasnm tega poročila je rekel papež, da so vsled vojne zveze svete stolice s so-vražrnki Italije prekinjene. Kar se tiče Italije, je ta od dneva vojne napo-vedi skrbela za to, da se «arancijski zakon točno in kolikor možno opsežno uporablja, da si mors namreč pa-pež prosto dopisovati s škofi \sega katoliškega sveta. Zato je dobi! cen-zurni urad pošte za inozemstvo na-tančna navodila, da mora odpravlja-ti vsa pisma papeža ah za n]cga na njih adreso. Ta odrtoha se je >az-tegnila tuđi na korespondenco z raz-nimi kongregacijami, n. pr. na apostolske poenitentiarije, konsistorijal-ne kongregacije in na sveto službo. Med sto in sto pismi. ki prispevajo dan na dan v Vatikan ali pa ga zapu-ščajo, sta bili samo dve pismi pomo-toma odprti, eno na državno tajništvo, drugo na poenitentiarije. Ti dve pismi ništa dospeli iz inozemstva, marveč n italijanskega vojnega okoliša. Cenzurni uradi v vojnem okolišu so dobili nato navodilo, da mora-jo pustiti pisma sveti stolici ali od nje oddana pisma prosto pasirati. Ta ukaz se točno izvaja. PAPEŽ GROZI, DA BO ZAPUSTIL ITALUO. Zastopnik »Vossische Zeitg.« poroča iz Berna: Papež je skrajno nevoljen zaradi kršenja njegove suverenitete s strani italijanske kontrole, pod katero ga stavijo italijanske oblasti. Trdno je papež odloćeti eventualno izvajati konsekvence in pri pnhodniem neprijaznem aktu takoj zapustiti Itaiijo. ZAPADNO BOJISCE. BOJI PRI SOUCHEZU IN V CHAMPAGNI. — ODBITI FRAN-COKSI NAPADI PRI COMBRESU. BeroHn, 26. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: V bližlnskih bojlh, ki smo iih bo-ievali neprestano već dni za dele naših pozicij, ki so se nahajali se v rekah sovražnika severno od Sou-cheza v Neuville smo vrgli danes ponoći zadnje Francoze iz naših jar-kov. V Champagni pri Sonainu smo razbili dele sovražne pozicije. Na višinah ob Maasi zapadno od Com-bresa so se skoro povsod izjalovili francoski napadi že v našem ognju; kjer je sovražnik vdrl v naše Jarke, smo ga s težkimi izgubami v bolu moža proti n»cžM vrgli nazal. Pri na-to sledeče*n šunku smo zavzeii neko sprednjo sovrazno pozicijo. Vrhovno antiadno vodstvo. OBSTEEUEVANjE ARRASA. — FRANCOZI PRI LFS EPARGfSU PREAUGANI. — PLFN PRI BAN-DFSAPTU. Bcrolin, ^7. junija. (Kor. urad.) Urni*no: ObstreJjevali smo sovražno arti-Ileriio, ki je stala zrnven k^tedraJe v v Arrasu; neko munivijsko skiaaMjc se je raz!etelo. Na vrhovili Maase ?mo presene-t!H \zt:T2\ sovražnfoa z rapadoia na vlšincki iirbet tik jngczapadno od Les Eparsesa. Po kratken bciu je hiS v naših rokan.Vsi nanori sovražniLatekom ćele nrči hrhet zopet zavzeti so se ponesrečllL \avedba uradnec:a franeoskeg? pcročl!\ 7 dre 26. iuniia o vrtfeniivž 4 ncinških SFrojinih pušk Pri Can de Santu \e liuvšVeni. Sovrazn'ik [>o svojein rorazu tani ni or!?el nlKier pri svojih profcinaradih tući ie v bil-llno od nas zavzetih pczlcij. Nasr-rot-no se ;e zv;ša! r?5 pJsn r;ri Bandc^a^-tu na 238 vjetnikov, 2 revoiverska to^a, 5 «;trc»n?h pušk \n 7 vecilh in mnnifih metalčev min. Obstre!jevaf?'e Diinkerqua. Kodanjski listi poročaio, da je zadnje nemsko obstre!^evanje Dun-keraua popolnorna razdejalo postnja-lišce in prstan. Nemogoče je v Dun-kerquu izkrcati čete. Dve tretjini prebivalstva sta zbežali. Dlinkirchen, 26. ]nnva. (Kor. ur.) List »Fare dn Ncrd< poroča, da je v torek padlo 45 granat na Diinkirchen in okolico. Po prvi granati so nem?ki zrakoplovci leteli čez Ounkirchen, da vidiio učirtek bombe. Večim bomb je pndlo v Pii^kircbcn. Predmcst;a so Ie malo posk^iovana. Vznemirjenje v mestu je velikansko. FRANCOSKO URADNO PORO-ČILO. Pariz 24. ;urri?a. (»M. N. N.«) (radno poroč*!o od včeraj popo'dne: V okraju severno od Arrasa je tralal bombardement na o^c^I stranen skozi ćelo noč naprej. Ncmci so ped-vzeli nove protinanade, enecfa pri pokopališču Ncuvilla. drucrepca nri Labvrinthu. Oba sta bila popolnoma zavrnjena. Zana.dno od Ar^on, blizu ceste Binarville-Vienne le Chntecu traia boj v zveznih iarkih z rcčn:m' bombami nanrej. Ob ostaci fronti v Argonih tratijo Nemci mnefro lnuni-cije, a infanter:*ske^a napada nišo podvzeli. Na višinah ob Maši ob ?ar-ku pri Calouni smo znvzeli proti koncu dneva zopet del druge nem-ske obrambne crte. — V Lotcmnpnji so bili pretinapadi proti r>ozicijam. katerih smo s^ nolac-tfM pri Lcin-treyu, odbiti. Naše pozicije smo ob-držali in vjeli več mož. V Vcgezih pri Fontenellu v odseku pri Ban dc Santu je izstreiil scvrrvnik zvecer tekom par ur skoraj 4000 granat na naše naprej petisnjene pozicije na fronti kakih 200 metrov. SovTažnik se je zamogel potem teh pozicij pola-stiti. Istočasno je napadel sosednje strelske jarke. Nemška ofenziva ie bila takej ustavljena. S krasno vodenim protinapadom smo zavzeli skoraj ćelo izgubljeno ozemlie. Sovraž-niku se je posrećilo Ie obdržati nai-skrajnejši del te polis.ke utrdbe. Vjeli smo 142 mož. med temi tri čostnike. V ozemliu Fechte smo zasedli Sou-dernach ter petisnili našo linijo na pobočjih vzhodno od vaši naprei. Uradno poročilo od včeraj zve-čer: Iz odseka severno od Arrasa se poroca o infanterijskih akcijah. Severno od Soucheza smo malo napredovali in odbili nek nemški proti-napad. V odseku Angres-Nouris ka-nnfiada ni prenehala. V blizini Berry au Baca smo spustili v zrak na visini 108 m več skupnih min, ki so po-vzročile luknjo v premeru 35 m in ki je nemške strelske jarke resno po-škodovato. V Champa^rni so se vršili na fronti Perthes-Beausejour boji z minami in hudi topovski boji. Na vi-ijioah ob Masi pri tarku CaJonne je podvzel sovražnik dopoldne močan protinapad, ki mu je omogočil, da je zavzel svojo bivšo drugo linijo. Nov nemški napad tekom popoldne je bil takoj ustavljen. Nato smo od naše strani prevzeli ofenzivo ter se usid-rali v drugi liniji. Na robovih gozda Pretre je bombardiral sovražnik posebno ljuto naše pozicije in rezervne postojanke. V Lotaringiji smo se po* lastili v blizini Leintreva dveh utrdb-nih naprav ter vjeli več mož, med temi tri častnike. V Vogezih je razsa-jala nevihta in se je pojavila gosta megla. NOVI FRANCOSKI VPOKLICI. Iz Pari-za poročajo: »Temps« javlja: V sporazumu z vojnim ministrom je sprejela vojna komisija tele izpremenjene člene zakonske pred-loge Dalbicz: Clen 1. določa, da je vpoklicati vse moštvo, ki je imelo do-vrljenje, da se ne zgiasi takoj pri svojih zborili, nadalje tuđi moštvo, kate-remu vsled vporabe v javni upravni službi ni bilo treba tnkoj oditi k vojakom, če njih vpeklic ne moti službe. Člen VI. dcloca: Povsod je ustanoviti eno ali vec kornisij dc'avcev in delodajo.lcev, ki imaio na'o^o po-rečati vojnemu ministrstvu o stro-kovni sposobnoti onih, ki so zaposleni v tovrrnnh in podjetjih, ki delajo za vojsko. Člen X. doloca, da se bo-do kaznovaii oni, ki se skušajo odteg-niti vejni službi, z ječo od 2 do 5 let in z ploho od 5H0 do r/H)0 fni'-kov. Knaka ka?CM zadene one vojaske in civilne osebe, Vi so takc ljudi vedo-nia podpirali. Kazen je nastopiti sele po ustanoviivi sovražnoti. V pckia. Sotrudnik »Exchans?e Tc'^^raph Co.« poroča v listu ^Times« o 120 km dolgi avtomobilski vožnji ob franco-$k\ fronti. V svojih izvalanjih pravi, da ne poteče noben dan, da ne bi Francozi izstreliti za miliion frank v krojcel na sovražnika. Razni visoki fra* —»ski častniki so izrazili lnnenie, da ;. neobhodiio potrebno, nemške jarke popolnoma pokrit: z eksplozivnim; kroslami, uredno priđe inianteri-ja k naskoku. Neki artiljerijski čast-nik mu je rekel: »Prišel bo don, ko se bosta zemlja in nebo tresla pod nevihto eksplozivnih snovi. Mcgoče je, da bemo morali ćeli teden pripravljati tak pekel. da homo neprestano chsipavali sovražne pozicije s krcelami :n da boam prevrnili vso zemljo, ki jo imajo Nemci zajedeno, tako da bo uničeno vse, kar živi. Angleško municllsko vprašanjs. London, 24. junija. (Kor. urad.) Seja parlamenta. Pri predložitvi zakonske predloge o pcinnožitvi izdelo-vanja rnunlciie je izvajal Llovd Oe-cr.^e: Pomanjkanje municije vsled velike prrabe v vejni je sr.vražniku ravno tako znano, kakor Angležem. Trajanje vojne, izgube čioveških živ-Ijcni, zmaga v\\ poraz, vse to je od-visno cd vprašan.ia, če je za municijo zados^no poskrbljeno. Zavezniki so glede števila in kvalitete nas*^roti so-vražnikem v premoći. Izdelovanje projekti^ov znasa pri centralnih dr-žavah. kakor praviio iTiformac'ie, 250.000 na dan. Obisk v Franciii ga ]e zelo pomiri!. Mobilizirati bi se močio vse kemično naobražene moči angleške države. Od ustanovitve mu-nicijskecra ministrstva so se že naro-čile velike množine granat. On pri-čakuje. da bo snmo eno mesto izde-b.lo dnevno 250 000 projektilov. De-že!n se je razdelila v deset municij-s!:ih okr^iev, ki stoje rod vodstvom strokovnih okrajnih cdborov. Država bo najbrže prevzela kontrolo na kovinskem trgu, da prepreci hrez-potrehno perabo dragoce^ih kovin. — Llovd Oeorge je izi.ivil, da je Netncija vedro nakoničila vojni materijal ter ostala tclik^ časa priiate-b'ica z \-semi dnigimi državami, do-kler ni končala svojih priprav. Za časa balkanske krize se ie Nemčija oh-nasila tako skromno (!) in je imela za Francijo prijazen smehljaj, a z Anglijo je roko v roki hodila po vseh pisarnah Evrope. Llovd George je nsto rekel, da smo bili res mnenja, da se je pričela doba miru in prija-telistva. V istem trenotku pa je iz-delovala in skrivala Nemčija silne množine municije, da končno svoje sosede v sprmju napade in umori (!). — če bo tako Fleplienje Ijudstev med seboi imelo uspeh, bo v bodoce vsa-ka podlaga za prijateljske mednarod-ne zveze nemogoča. Za svetovno vojno je potrebno, da se ta nacrt po-nesreči in naša naloga je, da skrbimo za to, da se bo ponesrečil. (Glasno odobravanje.) GIasgow, 26. junija. (Kor. urad.) Tu se Se ustanovil nekak oddelek delavcev, obstoječ iz 10.000 mož, ki se lahko takoj poda tja, kjer je njihovo delo najpotrebnejše. Angleška mornarica potrebuje voiakov, London, 26. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Mornariški dopolnilni etat zahteva še, 50^000 častnikov in mož za etatno leto, ki se konca 31. marca 1916. V zadnjem mornariškem budgetu so bili določe-ni izdatki za 250.000 mož. Angleške odredbe za pridobivanje vojakov. London, 26. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Po poročilih »Daily Maila« je vlada sklenila, da izda vprašalne pole, na katerih mora-jo vse meske osebe zaznamovati svojo starost, natančen naslov, poklič ali obrt in eventuelne telesne hi-be. Te pole imajo nadalje vprašanje, če je dotičnik pripravljen stopiti v armado ali izvrševati druga dela, ki služijo vojnim namenom. Angleška sodba o splošnem položaju. London, 26. juniia. (Kor. urad.) »Times« piše v svojem uvodnem članku: Faktični položaj je tak, da le malo napredujejo naše akcije proti sovražniku. Ćetudi imajo Francozi severno od Arrasa iako ugodne pozicije, vendar ni direktnega upanja, da bi nemško crto prebili. Angleška ar-mada ne more preie izpolniti svoje naloge, predno nima mnogo večji dovoz težkih topov in strojnih pusk. kar bo trajalo pa še mesece. Mora se pričakovati daljše traian.ie pozicijske vojne na zapadu. Na vzhodu je usDe-šen pohod centralnih držav zavlekel zopetno ofenzivo Rusov za precej časa. Če bGdo Rusi čez poletje držali svoie pozicije, je to vse, kar se srne pričakovati. Izmcniava težko ranlenlh Nemcev in Angiežev. Berolin, 26. junija. (Kor. urad.) I7meniava težko ranjenih Nemcev in Anglezev se prične danes v Brusljj. Iz Angleške se vračajoči težko ranjeni Nemci b,Št. 216<-. Za naše vojake leži za tem prilično isto, kar je bil za bo-jevnike v Alzaciii Hartmanns\veiler-kopt. »216« pomeni prav za prav Ahibabo. od koder nas obsipavajo \emci - Turki neprestano s karteča-mi. Še če si na ladji ali v prislanu, vidiš, kako se >,216« grozeče in oštro dviga v sinje nebo. Opetovano so naše ladje obstrelievale ta vrh, ved-no pa je še zaseden od Turkov. Tu se drže v varnih, na nemški način betoniranih zakopih in od tod sire-Ijajo tuđi na naše izkrcevališčc. So med nami pesimisti, ki praviio, da še ni mnogo doseženega; toda tu ni tako, kakor drugod. Naravnost nadčloveške hrabrosti je treba, če hočerno zavzeti na tem neznanim, goratem ozemliu par sto metrov za-kopov. In kake ovire nam stavi sovražnik! Bodeče žice na vodi in pod vodo, na kopnem zakopi, mine redu-te i. dr. Nikdar si ne bodo mogli predstavljati na Francoskem, Kaj smp že dosegli in kaj nas še caka! Toda, ker smo se že izkrcali, ni bilo več mogoče misliti na umikanje. Sedaj se moramo boriti proti dvema so-vražnikoma: Proti Turkom pred nami in proti morju za nami. Ce bi se sedaj umaknili, bi bila to gotova smrt. To so spoznali tuđi naši liudje in so zato odbili vse napade sovražnika. Italijani na Egejskih otokih. Atene, 26. junija. (Kor. urad.) Tu-kajšnii listi so dobili z otokov v r;c-ej-skem morju poročila. glasom kate-ih skušajo Italijani sistematično \7.-trebiti grški element. Težkoč, ki jih delajo italijanske oblasti Grkom, ni mogoče več prenasati. Italijanske ladje za Dardanele. »Štampa« poroča iz Londona, da je več italijanskih ladij pripravljenih, da odplovejo proti Dardanelam in se udeleže tamošnjih operacij. »Štampa« je mnenja, da gre za stare ladje, ki so še porabne za operacije proti utrdbam in so se izkazale v vojni proti Libiji za porabne, dočim bo Angliia nekaj svojih ladij, ki bodo vsled tega proste, poslala v Jadransko morje v podporo italijanskega brodovja. Evakuacija libijskega zaledja. London, 26. junija. (Kor. urad.) »Morningpost« priobčuje sledeče ofi-cijalno poročilo iz Rima z dne 24. iu-niia: Potrebna evakuacija libijskega zaledja se je izvršila z velikimi težko-čami in deloma z velikimi izgubami. Vsled intrig Senusov so ćelo jako važni centri ogroženi. Italijanska ojačenja za Libijo. Italiianski minister za kolonije je sporocil v ministrskem svetu, da je položaj v Libiji tak, da je neobhod-no potrebno poslati tja ojačenja. Vstaško gibanje v Indiji. Iz Berolina poročajo z dne 25. junija: O obsegu indijske zarote prihajajo poročila, ki jih je do sedaj zadrževala cenzura. Po uradnem franeoskem poročilu o razp-ravi proti indijskim zarotnikom, ki se je vršila dne 3. maja v Lahoru, je spoznati značilne poteze te velike zarote v Singapora. Zastopnik indijske vlade je izjavil, da je zarota jako razširje-na. Namen te zarote je bil pričeti vojno z Anglijo, pregnati angleško vlado iz Indije in vpostaviti lastno vlado. Obtožnica vsebuje v tem zmislu sedem točk. Voditelji te vstaje so se nahajali v Ameriki. Vstasi so delali na to, da poskusijo dobiti vpliv na čete, zlasti na one v Honkongu. V Indiji in v inozemstvu so se izdelo-vale bombe. Kcvo;i!'':\,;....r:: . , ganda v Ameriki in Kanadi se je vršila s pomočjo zelo razsirje?1'^ !i?f i »Ohadr«. Voditelji tega gibanja so imeli v Ameriki zborovanja, katerih so se udefežili tamošnji Indijci in tuđi Amerikanci. Takoj ob izbruhu vojne so vodilci v San Franciscu pozvali Indijce, da naj se vrnejo y domovino, ker. ie osvoboditev blizu. ,bUJVEN5Kj NAKGD\ One 28. junija lai5. i-lo. 5tev. Balkansko bojišče. ANEKSIJA DRAČA. Ženevski »Journal« poroča: Srbi, ki so zasedli Drač, so proklamirali aneksijo Drača s strani srbske kraljevine. Crnogorci v Albaniji. Iz Chiassa poročajo: Crnogorski list »Viesnik« izjavlja, da prodi-rajo Crnogorci v Albaniji iz strate-gičnih in političnih vzrokov, da si zajamčijo dovoz preko Bojane in da zasedejo točke, ki jim jih je prisodil berolmski kongres, pa tuđi, ker so druge države zasedle druge točke v Albaniji. Crnogorski general Marinković v Petrogradu. Moskva, 26. junija. (Kor. urad.) »Rskoje Slovo* z dne 20. junija poro-ča, da je prišel Crnogorski general Marinković po posebnem naročilu crnogorske vlade v Petrograd; spre-jel ga je zunanji minister Sazonov. Iz neutralnih tiržav. ROMUNSKA MEJA PROTI RUSIJI ZAPRTA. »Vossische Zeitung« poroča, da je romunska meja proti Rusiji popol-roina zaprta. Važni sklepi romunskega minlstr-skega sveta. Glasom poročila »Az Est« se je vršil v sredo v Bukarešti ministrski svet, ki je sklenil preprečiti vsako demonstracijo. Ministrski predsednik je nato poročal o zadnji ruski noti ter izjavil, da zahtevajo pogajanja delj časa in da bodo trajala najbrže delj, kakor 2 meseca. Zato je ministrski predsednik predlagal delno demobilizacijo vojske in daljše dopuste za vojake. Baje namerava ministrski predsednik Bratianu pri prvi večji demonstraciji v Bukarešti proglasiti nad Bukarešto in Jassvjem obsedno stanje. Romunski in bolgarski poslanik v Carigradu. Carigrad, 25. junija. (Kor. urad.) Bolgarski in romunski poslanik, ki sta bila nekaj časa odsotna, sta se vrnila- Bolgarska na razpotju. Kakor znano, je bolgarska vlada dne 15. junija odgovorila na predloge štirizveze na način, ki dovoljuie na-daljnja pogajanja z ententa. Nota je zahtevala gotove garancije za izvedbo obljub ter stavila določna vprašanja. Te dni pričakujejo odgovora, Srbija in Grška pa slej kot prej kategorično odklanjata vsak odstop ozemlja, vsled česar bodo nove obljube najbrže iluzorične. Tuđi so ve-iike zmage v Galiciji močno vplivale na javno mnenje. Glavna skrb kabineta Radoslavov je, da ugodno kon-tča pogajanja s Turčijo. Bolgarsk? poslanik Markov v nem-škem glavnem stanu, Berolin, 26. jtmiia. (Kor. urad.) Kakor poroča >Lokalanzeiger«, je sprejel nemški cesar v velikem glavnem stanu bolgarskega poslanika generala Markova v poslovilni avdi-jenci ter mu podelil briljante k redu Rdečega orla I. razreda. Mladi Stambulov proti Rusiji. »Az Est« poroča iz Sofije: Me-ščanstvo, ki je nasprotno rusofilskim agitatorjem, ie priredilo zborovanja, da izrazi svoje neomajno zaupanje vladi in da protestira proti vsakemu poskusu vstopiti na strani Rusije v vojno. Na takem zborovanju je pr-rič nastopil sin Stambulova, ki je iz-vajal, da je njegov oče spoznal rusko nevarnost. zato so ga dali Rusi umoriti. Stambulova m Petkova je odstranila morilčeva roka, ideje mo-ilcev pa še žive. Genadijev, ki je hotel prodati Stambulovo stranko Rusom, je bil za vedno izkliučen iz stranke. Mladi Stambulov je izjavil, da stopa sedaj tuđi on v boj za ideje svojega umorjenega očeta. Grško ministrstvo i u nova zbornica. »Herald« poroča iz Aten: Orško ^ninistrstvo je sklcnilo, da ostane vJjub konstelaciji v novi zbornici, na Ttatero se ne more opiratf, na krmilu n z ozirotn na mednarodni položaj ne lemisijonira. Venizelosovi nacrti. Grško Časopisje poroča, da se Je Venizelos, ki je zmagal s svojimi pri-itaši pri zadnjih volitvah v grški državni zbor, izrazil, da nikakor ne na-iierava izsiliti sestavljenja novega ^abineta. Nasprotno je bivši ministr- I ik\ predsednik mnenja. da te vmeša- I | političnih hi vojaških razoner popol-noma izključeno. Venizelosova struka o*labi|eaa. Atene, 26. junija. (Kor. urad.) Venizelosova stranka bo s tem oslabljena, da prestopi stranka bivšega ministra Rallisa k vladni stranki. Rallis zasigiira Venizelosovi stranki svojo podporo le tedaj,če se Venize-los trajno loči iz političnega življenja. Ker pa Venizelos namerava zapet politično delovati, je Rallis iz tega iz-vaja.1 posledice. Zarota proti Venizelosu. »Tagliche Rund&chau« javlja iz Kodanja: »Dailv Telegiaph* poroča, da so prišli v Atenah na sled zaroti, ki se je hotela polastiti Venizelosa. Pri tej zaroti so bili udeleženi veči-noma oficirji, ki imajo Venizelosa na sumu, da hoće grško kraljevino pre-meniti v republiko. Veni-zelos je vlo-žil tožbo proti ministru Khallisu, ker ga je ta obdolžii, da hoče premeniti ustavno določbo o nasledništvu na prestolu in sploh ćelo ustavo. Angleška vojaška misija zapusti Grško. Koln, 26. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča »Kolnische Zeitung« iz Aten, se bo sredi julija 1915, ko po-teče pogodba, vrnila angleška voja-ška komisija, ki že več let deluje na Grškem. Vpoklici na Grskenu Švicarsko časopisje poroča iz Aten: Grški vojni minister je vpo-klical letnika 1912 in 1911 k orožnim vajam. Letnik 1913, ki je ravno do-služil, je ostal tuđi še nadalje pod orožjem. Položaj na Portugalskem. Iz Lisabone poročajo, da ni dvoma, da bo sedaj vladajoča demokratična stranka s Costo na čelu skuša-Ia zavleči Portugalsko na strani An-glije v vojno. Armada pa ne mara ta-kih aventur in nova vojaška revolucija bi bila takoj odgovor, Če bi se gibanje za vojno bolj razširilo. Leiaicfl In letala. Stotnik Pietsch priobčuje v P. Llcvdu« ta - le razmotrivanja o le-talcih in letalih: Mnogoštevilni poskusi, posneti polet ptičev z aparatom, ki je težji kot zrak, so dovedli do iznadbe le-tal. Poskusni poleti so potem pri-vedli do praktičnih preizkušenj v tripolitanski vojni in pozneje v balkanski vojni (metanje bomb in opa-zovanje nabiranja čet za crto ob Ca-taldži), ti poskusi pa nišo imeli pra-vega uspeha. Medtem so letala močno izpopolnili, tako da store v pozi-cijski vojni konjenico nepotrebno, pac pa je ne morejo popolnoma na-domestiti v bojih, ki se ne vrše na enem mestu. Šaj letalci ne morejo zapirati defilejev ali jih odpirati, ne morejo hitro zasesti mostov ali si-cer važnih točk; za strategično po-izvedovanje pa služijo izborno. Z eno besedo, letala nadomeščajo konjenico, ki je navezana na zemljo in se mora ustaviti pred sovražnimi po-zicijami. V tem trenotku pa se pri-čne pravzaprav sele delo letalca. ki je poklican, gledati za sovražno fronto, opazovati gibanje sovražnika in poročati o svojih opazovanjih. Z izboljšanjem motorjev je bilo mogoče Ietata bolj obremeniti in sto-riti Ietalo za svojo službo bolj sposobno. Glavno zaslugo v tem oziru imajo brez dvoma Francozi in nobe-nega dvoma ni, da so bili Francozi začetkom vojne v letalstvu bolje pripravljeni. Tuđi so delili že letala po njih namenu. Imeli so: oddelke za metanje bomb, oddelke za opazovanje artiljerije, oddelke za opazovanje in fotografijo, oddelke za boj itđ. Vsako letalo ima opazovalca in vodnika in zlasti podčastnike so iz-vežbali Francozi za metanje bomb. Opazovalci v franeoskih letalih se lahko prosto ozirajo na vse strani in lahko namerijo strojno puško, ki jo imajo s seboj na vsako stran. Fran-coska letala so zelo iahka in imajo motorje, ki ne delajo skoro nobene-ga hrupa; tuđi so zelo hitri ter vo-zt|o po 130 kilometrov na uro in se morejo dvigniti v četrt ure na 2000 metrov visine. Seveda ta letala nišo posebno stabilna. Pri nemških letalcih je najvaž-nefSe, da opazujejo učinek lastne artiljerije. Tam, kamor kavalerist ne more, za sovražno fronto, se odpira le-talcu široko polje. On sam more opazovati vse izpremembe in vse priprave. Za to Je treba častnikov. Izborno služi pri tem delu tndi fotografija, k\ daje ćelo iz visine več ti- sr** tnetCOV nnfwAmma ted>Q flMfcfk ki ]e ni treba povećati. Seveda je treba znati brati tako fotografijo in Jo prenesti potem na zemljevid. Kadar Je pripravljena potem artiljerija streljati, se dvigne letalec in signalizira, kako padajo krogle. Ce je cilj dosežen, če so sovražne pozicije za-dete, je naloga izvršena. Metanje bomb pri letalicih ni zelo priljubljeno, zdi se jim brezpo-membno, to pa zato, ker je sila težko zadeti kak doloceni objekt. Letalo se namreč ne more nikdar ustaviti v zraku in to vpliva tuđi na sigurnost pri metanju bomb. Vsekakor pa ie prav važna naloga letalcev, da sku-šajo z bombami zadeti mostove, do-linske zatvornice, postajališča, han-garje za zrakoplove, vojaške delav-nice, arzenale, tehnične tvornice, zrakoplove, ladje, vojaške oddelke. V to svrho uporabljajo Francozi in Angleži pusice, bombe, netilne bombe in razne druge projektile. Posebnih uspehov pa nišo dosegli. Nekaj posebnega so franeoske svetilne bombe, ki padajo pocasi na zemljo in razsvetljujejo pokrajino pod seboj. 28. junij 1914. Crne zastave so zaplapolale lani dne 28. junija po vsej šimi avstro-ogrski monarhiji. Strašna je bila vest, ki je dospela z juga. Preminulo je v Sarajevu življenje, v katero je stavilo sto in sto tisočev avstro-ogrskih državljanov svoje upanje. Življenje prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda je dne 28. junija 1914 u^onobila zločinska roka. Z njim je padla nedolžna žrtev, — mati, — vojvodinja Hohenberška. Ni naš namen, ponavljati podrobnosti, ki so znane vsakomur, saj je imel ta nesrečni dan za posledico toliko gorja, toliko solz. Svetel ostane spomin na obe žrtvi, imena zlo-čincev, — danes še v živem spomi-nu vseh avstrijskih narodov, — naj zapadejo pozabljenju- — samo zgo-dovina jih bo beležila, kakor je za-beležila tuđi ime Efialtovo. Danes je minulo eno leto od onega usodepolnegn dneva. In kaj nam je prineslo to leto! Neposredni povod so bili ti stre-li napovedi vojne Srbiji. Danes ravno poteka enajsti mesec, odkar je naš presvitli vladar napovedal Srbiji vojno. Nekaj Časa se je videlo, da ostane vihar omejen na jug, toda hitro se je pokazalo, da se je iskra, ki je zanetila požar na jugu, razgorela po celem kontinentu. Izbruhnila je evropska vojna. Rusija, Francoska, Angleška, Belgra, Crna gora so posegle vmes in pričakovati je bilo še nadaljnjih sovražnikov. Toda neustrašena sta sprejela zaveznika, Avstro - Ogrska in Nemčija vse te vojne napovedi. Tretia zaveznica je stala ob strani in gledala, kje bi mogla največ pridobiti. A oglasil se je nadaljnji sovraž-nik, Japonec, tam na daljnjem Vzho-du, toda primeroma kratek je bil Čas, ko so se naši z njim bojevali. Podpi-ral je sicer ve? čas vojno proti nam, toda v večje akcije proti zavezniko-ma se ni hotel spuščati. dobro ve-doč, dn pra na evronskem bojišču ne caka lovorjev venec. Enaist mesecev je poteklo od takrat. Turčija je stopila medtem na stran pravične stvari, toda dober mesec ie od tega. kar so našli naši protivniki novega zaveznika, Italijo. Uskočila je iz našega tabora in se pridružila našim sovražnikom. Šlepa, da ni videla, kako pripravlja-ta centralni državi usodo svojim protivnikom, |e bila tuđi gluha za vse opomine in ni hotela sprejeti niti po-nudb, ki so bile stavliene v zavesti, da se trpljenje vojne čim bolj skraj-ša. Šlepa je bila in gluha, — danes lahko stavi enomesečni jubilej neprestanih svojih porazov, — enome-sečni hibilej vojne brez uspeha. Danes, po enem letu od onega usodnega dneva. ki je zanetil snlošni r>ožar, stoji ta Avstro - Ogrska fn Nemčijn močni. gmza svoiim sovražnikom, brez izgub in s trdnim za-upaniem na končno zmago pravične stvari. Galicija, katere velik del Je imel sovražnik deset mesecev zaseđen. Je skoro vsa zonet v na^ih rokah, velik del ruske Poljske, Baltiške provincije, Belgija, velik del Franeoske, to Je facit dosedanje enaistmesečne vojne. SovraŽnfk na zavezniškem teritoriju ni nikjer več kakor v tna-lenkostrtih đelih Oalicije in prav ob naši meji proti Italiji. Padlo Je sicer v tem času na tl-soče in tisoče naših hrabrih sinov, toda ragube naših sovražnikov so bile neprimemo večje in kri, prelita na bojiščih na severu in na Jugu, je ustvarila nove junake, ki se bore za Danes ob letu smrti bivšega našega prestolonaslednika se sprašu-jemo, ali je bilo vse to krvopTelitje, vse to gorje, potrebno? 2e dejstvo, da je čakala naša vlada cei mesec, da je napovedala vojno Srbiji, kaže, da je bila do skrajnosti strpljiva in da ni hotela teh silnih žrtev. Ni ga bilo treba tega morja krvi in nikdar ne bi bilo prišlo do tega strahovitega klanja, da je dobila naša monarhija trarancije za svoj nemoteni procvit. Toda streli v Sarajevu nišo bili samo zločin na posameznem človeku, ne zločin na vladarski niši, bili so prvi streii vojne, prvi znaki splošne evropske vstaje proti pravici. Ni bilo treba tega krvoprelitja, da bi bile ostale evropske države spoznale pravico, da bi bile dale Avstro-Ogrski zadošcenje, ki ji gre. Tega nišo storile — sebi v gorje. Avstro - ogrske in nemske ar-made stoje globoko v njih deželah in ob vseh mejah, prepričane, da stro vse sovražnike. zaupaioč v svojo moč in prepričane, da bo končna zmaga njihova in da bo maščevana smrt bivšega našega prestolonaslednika nadvojvode FRANA FERDINANDA in njegove soproge vojvodinje KOHCNBERŠKE. Južna Avstrija. Pod tern naslovom je napisal vojni poročevalec dunajske »Zeit« sličico svojega potovanja na južno fronto. Sličica je v dvojnem oziru za-nimiva. Odkriva nam na eni strani etnografsko in politično naivnost du-najskih žurnalistov, podaje nam pa na drugi strani dokaz, kako drugač-no, recimo takoj, simpatično si ogle-dujejo nas in naše kraje ljudje, ki so preje vedeii toliko lepega in zvene-čega napisati o Rivijeri in Lidu, k večjemu še o Dubrovniku in Lošinju — pardon, o Ragusi in Lussinpiccolu. Nič ne ć^ne, da je »Zeitov« dopisnik sele ra potu iz Celja proti Rimskim toplicam opazil, da »pre-bivajo tod že Jugoslovani«, katerih vaši izgledalo ravnotako avstrijsko, kakor one nemških štajerskim kmetov. Privoščimo mu iz srca malici-jozno veselje nad nevednostjo nem-škega kolege, ki vidi Bošnjaka ter vpraša, kakšen Turek da ie to. Vse to cdtehtajo simpatične besede o naši Ljubljani. »Pridemo v Ljubljano, izstopimo in sedaj lahko na konkretnem pri-meru razlagam. kaj je to: Južna Avstrija. V tej široki, zeleni dolini, od-koder vidimo od daleč snežnike, ob tej modrikasti reki, pod visokim gradiščem, leži mesto Slovencev. Javnost v častiti Evropi entente prisega, da bodo Slovence Srbi od-rešili. Ali morda Italijani? tega. ne vem dobro. Vsekakor prebivajo Slovenci v mestu, ki je velikorr.estneiše, čistejše, boli evronejsko kakor Bel-grad. Na trgih stoie spomeniki slovenskih pesnikov in velmož: pesnik Prešeren. katerecra krona Muza, in drugi Ijudie, katerih slava izven de-žele morda ni zelo razšinena. ki pa pomeniio za Slovence mnogo. Bli-ščeča nova šolska poslopia. Gla\ne ceste čiste, živahne, da. elegantne, v velikih siiajnih trgovinah se gnetejo kunovalci. Pred ča??niško palačo so izvedeni n^inoveiši brzojavi o vojni. V gostilnnh dobiš solidno vseavstrij-sko kosilo. Dnme se dobro oblačno — sk^atka, Ljubljana je moderno procvitnjoče mesto. Tođa onkraj mostu v rlicah pod Oradom, stoje stare hiše. Pred rotovžem prekrasni barokni vodniak, na rotovžu leno stiliziran dvoehvi orel z imenom Knrla VI. Tn nasproti fasada z rokoko-reliefi: potem zonet nemški balkoni s cvetiicnmi, stare ceste, tako Ihin-ke, navzdol, navzgor. Vse to ie hilo že nvstri'sko. ko so nosili še viteške onrave. sedaj pa naj se končno od-reši. Oori h Gradu: r\e v grad. kaiti tnm se rnhajaio itnliianski vjetniki in mi nimamo priPTistnice: toda na klop se smemo vscstT, smemo zreti na to nebesko !er*> sliko: belo mesto, južnobinni vrtovi s svojimi šte-vilnimi režami, dob'na. gorovje. — Zopet nizdol: po Glavnem trgu se pomika velika barvasta priprošna procesija mimo v dobrem namenu postavljenesra provincijalnega spomenika Radeckemu. Leta 1860. je postavilo n-esto ta kip svojemu čast-nemu meščanu. Ta slabopiasna Avstrija je v pol stoletja iz malega neznaneea naroda nekai napravila; Srbi bi se morali od teh neodrešenih bratov naučiti še razne blagodare državne kulture. Slovenski regimenti, ki se bore v tej vojni s sorodnimi Hrvati vred prav izvrstno. že vedo. zakaj se bijejo. Vedo sedaj še bolj, odkar so se pri-družiM odrešiteljem avstrijskih narodov tuđi Italijam. [ Uojno zaseđanls V zadnjih sejah je sabor spreje1 indemniteto in bo imel svojo prihod-njo sejo 2. julija. Takrat bo razprav-Ijal o zaplembi imetja veleizdajalcev in bo na to odgođen. Iz zadnjih dveh sej hrvatskega sabora je treba prijavljeno poročilce popolniti. Poslanec Novak je navede ćelo vrsto pritožb o gospodarskem zapostavljanju Hrvatske in se je zlasti pritožii, da se hrvatska šolska poslopia porabijajo za vojašnice in bolnice, med tem ko je v madžarskih šolah redni poduk. Iz vsega izhaja, da hoće Ogrska hrvatski narod gospodarsko in kulturelno oslabiti. Poslanec Zagorac je pove* dal, ela ie z več tovariši vložil na ka-binetno pisarno prošnjo za avdijenco da pa že ni dobil rešitve, ker prošnja ni bila poslana posredovanjem vlade. Tako so voditelji ogrske opoziciie Hrvate prehiteli in zato je treba v saborju govoriti. Sabor je samo stroj za glasovanje: predno se je sabor se-šel, je bilo že vse gotovo. Mnogo ljudi je mislilo, da po izjavi predsedni-ka .sabor ne bo sprejel podališanja nagodbe. Česa pa se je bati? da bo nagodba podaljšana proti volji sabora? Kaka pravica bi pa to bila, ki bi se nam proti naši volji usilila? Reklo se je tuđi, da priuejo oštre odredbe? Naš narod je dosti močan in bo še močnejši. Pred balkansko vojno je govornik imel v Ljubljani govor o ju-goslovanskemvprašanju.Če bi se bilo poslušalo Hrvate in Slovence, bi bil položaj danes drugačen. Bil bi dru-gačen, če bi imela krona jugoslovan-skega svetovalca. Če bi bil minister zunanjih del kak Jugoslovan, potem bi gotovo ne bi'odruge zimske vojne. Kaj bi bilo sploh kdaj prišlo do zve-ze z Italijo, da nišo imeli besede samo Nemci in Madžar:? Vsi pri nas smo vedeii, da je Italija naš največji sovražnik. CPoslanec Radić: Še bra-njevke!) Vsi smo vedeii, da priđe do vojne z Italijo. samo naši državniki so verjeli v prijateljstvo Italije. 2e davno sem v saboru pojasnil. da ob-stoji meci Srbijo in Italijo dogovor g!ede Albanije, (Predsednik: Pustite zunanjo politiko.) a glas hrvatskega sabora se ne posluša. Z ozirom na življenjske interese monarhije na iu-gu je vojna z Italijo naivažnejša. Če bi naši državniki to uvidevali. bi bili zdaj med vojno združili hrvatske dežele. Govorila sta tuđi poslanca Jal-žabetić in MileusniČ, ki je bana do-sledno imenoval gospod podkralj in oštro pri'emal ministrskega predsed-nika Tisza, da je imenoval Reko ita-liiansko mesto. Sekcijski šef Fodroczv Je odgo-varjaje na Radićevo interpelacijo za-stran vojnih podpor rekel. da se pravično in postavno dovolfufejo. Do začetka junija se je na Hrvatskem izdalo za te nodpore 29,379.415 K. (Posl. Hrvoj: Mati s petimi otroci ne more živeti s 30 krajcarji.) Ljudstvo ni imelo še nikolf toliko denaria, a naf ne zapravlja. (Velik hrup. Poslanci zabtevajo preklie. Posl. Hrvoj: Naše ljudstvo strada in nima denarja za kine. Posl. Radić: Našega stradaio-čega ljudstva ne pustimo žaliti. Posl. Hrvoj: Moka velja 50 kraicarjev. Ve-čina noslancev je zapustila dvorano.) Ko se je seja začela in so bile raz-nrave končane, ie predsednik pred-lagal, nai se poslanca Radića za 15 sej izključi. Đlsdplloa v otsratili, Ki delaloza armado. C. in kr. vojni ministrstvo, od-delek VII., je odredilo dne 14. junija 1915. št. 16.330, sledeče: Vojnemu ministrstvu je bilo na-znanjeno, da je zadržanje delavcev v številnih industrijskih obratih, ka-teri so zaposleni na podlagi zakona o vojnih daiatvah ^rlede discipline in nravnosti izvanredno nezadovoljivo. Nepokornost, obiestnost, upornost proti vodjem obratov in proti mojstrom. pasivna upornost, poško-dovanje strojev za delo iz same raz-posajenoti, zapuščiinie Jelavnic na svojo pest itd. so pregreški. zoper ka-tere se kaže tuđi dis^plinsrno ka-žensko postopanie v mr.o^ih slučajih breznspešno. Zato se čuti vojno ministrstvo primorano odrediti, da se mora vpr>-rabiti v takih slučajih brezpogojno sodno kaznovanje. Kazni, odrejene za take slučaie, so občutne in se more-jc storiti Še bolj občutne s pmnerni-mi poostritvami. za čas zapora ob-sojenec tuđi ne dobiva nobene mez-de (nobenega plačila), tako, da bo skoro gotovo sodna obsodba ravno v lakih slučajih posebno najbolj učin-Kujoče odvračevalno in poboljševal-no sredsvo. Oni, vojni dolžnosti podvrženi deUvci, ki bi ^e izkazaii pri iUk|b 145. štcv. ,Sl-OVtUMSKl NAKUD* dne 28. junija 1915 Stran 5. sodno kažnjivih izgTedih kat kolo-vodje, se po končanem sodnem po-stopanju in po prestani kazni ne sme-jo uvrstiti v obrat, ampak jih mora izrociti vojaški vodja dotičnih podje-tij poveljstvu najbližnjega dopolnii-ncga okraja, da odide k pristojnim vojnim Četam. Tam se morajo takoj izvežbati in dodeliti prvemu marS-bataljonu, ki odide. Ce je pa spoznan dotični delavec, ki je moral oditi v vojno siubžovanje, sposobnim samo za službovanje pri straženju, je treba poskrbeti, da se prideli i>o izvež-banju stražni četi, ki lezi v arnad-nem območju ali vsaj bliz" njega. To se razglaša vsem ni znanjo C kr. dež. predsedstvo za Kranjska V Ljubljani dne 25. junija 1915. C. kr. deželni preds~dnik: Baron Schwarz r% r. Dnevne vesti. — Deželni odbor vojvodine Kranjske je ob osvoboditvi kraijeve-ga glavnega mesta Lvova najspošt-Ijiveje čestital presvetlemu gospodu nadvojvodi prestolonasledniku Karlu Francu Jožeiu. Nato je prejel gospod deželni glavar dr. Šustersič to-le brzojavko: »Srčna in iskrena hvala za čestitke. Nadvojvoda Karei«. Iz iste-ga povoda je deželni odbor najspošt-Ijiveje čestital Nj. cesarski in kraljevi visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodi Frideriku na no-vem presijanjem uspehu in pozdravil preslavne cesarske armade. — V odgovor na to čestitko je došla dežel-nemu glavarju ta brzojavka: »Naj-iskrenejša zahvala za patrijotsko čestitanje izraženo junaški armadi in meni ob srečni osvoboditvi Lvova. Maršal nadvojvoda F r i d e r i k.« — Drugo avstrijsko vcjno posolilo. Kakor poroča poštni hranilnični urad, znasajo dosedanji podpisi dru-gegra avstrijskega voinega posojila nad 2400 milijonov kron. Podpisova-nje pri vseh podpisovalnicah se traja. Namerava se termin za podpis po-daljšati do 5. julija, s Cimer naj se ugodi željam, ki so bile izrečene glede podpisovanja preko prvotno do-ločenega termina z ozirom na vcjno z Italijo in na velike uspehe našega orožja v Oaliciji. — Pomoč begiincem. V notranjem ministrstvu se je vršila 24. t. m. pod predsedstvom goriškega deželncga glavarja dr. Faiduttiia pripravljalna seja komiteja za skrb za begunce, ki naj obsega vse Južne pokrajine. Nadvojvodinja Marija Jožefa je spo-ročila, da je pripravljena prevzeti protektorat. — C. kr. tržaški namestnik v Poreču. Njegova ekscelenca namestnik Alfred baron Fries-Skene je 22. t. m. prišel čez dan v Poreč, da se na mestu informira o potrebščinah pre-bivalstva, o žetvi, o sanitarnih in drugih razmerah poroškega okraja. V poslopju okrajnega glavarstva je spre-jel namestnik obiske škofa, deželnega odbora, deželnega kulturnega sveta, lokalnih oblasti in občinskega zastop-stva. Na povratku je nj. ekscelenca obiskal tuđi Buje. — Darovi za slovenski zavod za slepce: Oton Ploj, c. kr. notar v Cr-nomlju 100 K, Jakob Zadravec, po-se^cnik paromlina v Središču 20 K; Demšar, c. kr. notar v Ložu 3 K; dr. AI. Merhar, prof. v Ljubljani 2 K: dr. Aleš Ušeničnik 10 K; dr. Franc Uše-ničnik 10 K: Delavsko konsumno društvo v Ljubljani 50 K; Alojzij Kocmur 10 K: več darovalcev 23 K 48 v: dr. Svetina 2 K; dr. Grivec 2 kroni; dr. Kokalj 2 K; več darovalcev 9 K 60 v; gospa Marija Prašni-kar 20 K. SkupaJ 264 K 08 v. — To pač nišo prihranki pri pijaci le enega dne, ampak mnogih dni. Bog" živi ve-ledušne darovalce! Naj slede še drugi! In naj živi zdržnost, združena z dobrodelnostjo! — Ranjena sta bila asistenčn! zdravnik 91. pešnolka dr. Janko Dernovšek iz Hrastnika in nad-poročnik 27. pešpolka J. P e r 1 e s iz Ljubljane. — Z boiišča na se veru. Zbrani tovariši v strelskem jarku, spominja-loč se svoje ožie domovine pri petju narodne pesmi, pozdravljamo vse prijatelje in znance, zrasti svoje sta-novske tovarile. Srečko Kavčič, kadet; Janko Ranhekar kadet: Fr. Lukner, enol. prostovoljec; Tgnac Kos, enol. prostovoliec; četovodja Anton Mohor; enol. prostovolfec Stanko Vauda. — Pozdrare vojakom. TopnT-čarski oddelek 7/3 iz Przemvsla, M se nahaia v vjetništvu v Samarkan-du v Turkestami pošilja vojakom najlepše pozdrave. na! blaeovoft namamiti na nastov: Mf^an Perozzi, nađomesrn! orožnik c. kr. orožniško postaje vodstvo Lož na KranKkem. — Kdo ve kajf? Ivan Krajne (1c. k. Vernflegsmagazin, Marinefeldpost-amt) v Ptu ju prosi, če kdo kal ve, gaj bi mu *xwčJL * fc «&** Ote gova soproga Amaiija ob izbruhu vojne z Italijo, na svojem domu v Starem selu Št. 46 pri Kobaridu, po domače pri Vausu, ali Je pa odšla in kam in kako se glasi njen sedanji naslov. — Iz ruskega v]etništva se ]e oglasil učitelj - vodja Janko škuf-c a iz Potoka pri Straži na Dolenj-skem. 2e od 8. februarja ni bilo o njem nobenega sledu; dne 24. junija pa je dobila njegova rodbina od njega Jopisnico, ki je potovala 31/ 2 me-seca, in s katero naznanja, da je zdrav in se mu godi primerno. — Seznamki izgub. Izšli so se--nrunki izgub št. 194, 195 in 199. St. iQ*>, 197 in 198 še nišo dospeli. Zgoraj r>menjeni trije seznamki izgub ne ob-segajo raniencev pri naših polkih. — Prebiranje 43- do SOletnih. Da se popravijo večkrat napačna po-ročila o prebiranju 43- do 5Oletnih, se c. kr. brzojavnemu koiespondenč-nemu uradu od pristojne strani poroča, da bodo oni, ki so služili in oni, ki nišo služili, obenem in na enak način prebirani. Uradni zdravniki civilne uprave, kakor je bilo to dolo-čeno v zmislu določbe črnovojniške novele za 181etne, se ne bodo priteg-niii. V interesu prebiranju podvrženih pa se bo prebiralnim komisijam na-ročilo, da se naj ozirajo pri presoje-vanju sposobnosti za črnovojiiiško službo z orožjem na zdravstveno stanje dotičnikov, na katero vpliva višja starost Ražen tega bodo oni, ki so bili pri prebiralni komisiji spoznani za sposobne, po vpoklieu k vojaski službi še enkrat zdravniško preiskani pred komisijo, obstoječo iz poveljnika dotične nadomestne čete in iz voja-škega zdravnika. Izvežbanje nanovo prebranih se bo na podoben način vršilo, kakor se je to dozdaj godilo za najmlajše letnike. Ker bodo 43- do 501etni, ki so bili spoznani za sposobne, vpoklicani pod orožje v Času, ko bo vpoklicanih le malo še enkrat prebiranih letnikov, tedaj se bode tuđi njihovo vežbanje posebej vršilo in se bodo seveda, v kolikor bodo pripravni šaržni letniki na razpolaganje, ti kot inštruktorji v prvi vrsti vporab-liali. Vežbanje v posebnih podčastni-ških šolah pa se ne bo vršilo. Glede črnovojniški službi podvrženth, ki so že služili, omenjenih letnikov se more jo predlogi za oprostitev vložiti tuđi še pred prebiranjem, in sicer v tem slučaju, če le mogoče do 5. julija 1915. Za to veljajo določila črno-vojniškoorgBnizacijskih predpisov z dne 20. junija 1S07, drž. zak. št. 150. Po teh morajo oprostitve, v kolikor gre za take iz gospodarskih ozirov, ne glede na prometna podjetja, ki so pač do-volj s kompetenčnimi določili, ki pri-dejo za nje v poštev, poverjena, v splošnem v prvi vrsti predlagati politične okrajne oblasti. Najbolše je to-rej, da se dotična podjetja zaradi po-jasnil glede oprostinih zadev obrnejo na ta mesta. — Zvonovi za topove. Značilna za navdušenje, s katerim bi na juž-nem Tirolskem sprejeli odrešitev s strani Italije, je nota knezoškofijske-ga ordinarijata v Tridentu, ki odre-juje, da se dado vsi za božjo službo ne neobhodno potrebni zvonovi skorije vojnemu ministrstvu na razpola-go. Mnogo občin je to odredbo že izpolnilo. — Zopet italijanski poklon Ljubljani in Slovencem. Tržaški »Lavora-torz« poroča o tem-le razgovoru z nekim Italijanom, ki biva sedaj vsled vojne v Ljubljani: — Povejte mi, dragi gospod, kako se počutite y Ljubljani? — Priznavani, da si ni-sem misli!, da je to mesto tako lju-beznivo. Počutim se najbolje in ako ne bi imel skrbi radi kupčije, nasilno prekinjene in oškodovane, radi svojih pretrganih trgovskih zvez, bi bil najsrečnejsi ob tukajŠnjem bivanju. — In kaj pravite o Ljubljančanih? — V resnici so to dobri ljudje. Odkri-to povedano, mislil sem, da najdem tu dom političnega fanatizma, preti-ranosti slovenskega nacijonalizma. V resnici nisem našel nič tega. Pri-bližal sem se Ljubljančanom, da jih zaprosim informacij. Storil sem to po nemški, ker ne znam slovenski. Ali, čim so po moji izreki pogodili mojo narodnost, so se trudili, da so mi, kolikor so mogli, odgovoriti po italifanski. In tako so se mi, ki sem imel prilfke govoriti ž njimi, kazali vJjudne in nisem našel niti sence ka-kega nasprotstva proti našemu Jeziku. Na drugi strani pa je tuđi res, da tuđi mi znamo spoštovati postolfubje in vračamo vljmlnost za vtftKlnost. Prava idila Je to. — Italfianl v zasedenem ozem-Iju. TržaSka »Edtnost« belc^i na-slednje govorice: Ko so priSli Itaiifa-ni v Brda, so Ijudem, ki so začeli be-žati, klicali v slovenskem jezika: »No bcŽite, ne bojte se! damo Vam bcle-ga kruha«. In res so jnn dal? neka} beftega kruha. V vsakem kraju so Sli iskat župana in navadno so župana, občinskega tajnika, učitelja, duhovnika in še druge može internirali. Slo- Slovenci, katere porabija}o v to, da iz4)fašujejo slovensko prebivalstvo in potem izpovedi tolmačijo svojim predstojnikom. Nekega fanta, ki ni hotel odgovarjati na razna vpraša-nja, sa italijanski kolesarji ustrelili. Dobili so tuđi kaplana don Orattona ter ga vprašali razne stvari. Ker jim ni hotel odgovoriti, mu je italijanski oficir grozil z revolverjem, med tem pa so naše puške pregnale sovražni-ka in don Gratton je mogel zbežati. Dekan FilipiČ, častitljiv star mož, je prebival v jarku. V Slovencu pri Mo-ži so italijanski kolesarji prisilili tamošnjega duhovnika Kavčiča, da je moral šesti na kolo in nekdo ga je moral voziti okolu v posmeh italiian-skernu vojaštvu. Ta duhovnik ima sicer slovensko ime in je doma iz slovenske vaši, a je italijansko vzgo-jen. - Sv8rilo. Prebivalstvo se opo-zarja na to, da je vsako povpraševa-nje moštva na železniških transportih po moči in cilju transporta brezpo-gojno prepovedano. Ako bi se kdo po tem ne ravnal, se bo proti njemu primerno postopalo. — ItalHanskt špijoni. Ker ima so-vražnik največji interes na tem, da dobi kolikor mogoče natančne podatke o moči, o postojankah in o dova-žanju naših čet, dalje o vseh uredbah za preskrbo in o transportih ranjen-cev itd., pošilja v našo deželo svoje zaupnike, preoblečene na vse načine. Dobiti jih je preoblečene kot potepu-he, kotlarje, brusače, krošnjarje, be-gunce i. dr., da, ćelo v uniforman vojakov, častnikov in civilnih urad-nikov se priklatijo k nam, da bi mogli tako nemoteno izvrševati svoje škodljivo delo. Prebivalstvo se tedaj pozivja, da gre varnostnim organom tuđi z dejansko pomočjo na roko, da se ogleduhov obranimo in da jih oblasti izslede in zapro. Vse naznanitve se prijavijo pri najbližnjem poveljstvu, pri političnih oblasteh (c. kr. okr. glavarstvih), policijskem rajonu Ljubljana, pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, pri najbližnji orožniški postaji ali pri občinskem uradu. — Boji oh koroski me?!. Iz Trbi-ža peročajo: Ze tri tedne se Italijani trdovratno trudijo, da bi prišli čez mejo, pa si pri vsakem naskoku glave razbijejo. Trdovratno poskušajo baje z možnarji 28 cm kalibra ob-strelievati Naborjet. Zaman. Večina granat se ne razpoči,one, ki se razpo-čijo, napravijo samo jame v zemljo. Samo v vaši M. je bila ena niša za-deta. Uspeh: Fasada poškodovana, oficirski sluga, ki je na oknu pušil, lahko opraskan. Zdaj je to našim postalo preneumno. Nekega dne so začeli streljati na M. m tako dobro za-deli,da so Italijani nehali streljati.Na-ši orožniki in financarji so sli čez laško meju kupit sira in salam in so se lepo vrnili kakor v mirnih časih. Spiošno mnenje je. da še misliti ni, da bi Italijani prodrli naprej. — Naznanilna obveznost za tui-c-». Po obstoječih predpisih je treba stanodajalcem po ćeli Kranjski na-znaniti vse tujce. Izven policijskega okrežja ljubijanskega velja to-le: Go-stilnicarji morajo podati naznilo Še na dan prihoda, če bi pa to zaradi po-zne ure prihoda ne bilo mogoče, pri-hodnji dan najpozneje do 9. ure zjutraj. Drugi stanodajald morajo podati predpisano zglasilo najkasneje do 9. ure zjutraj po prihodu. Izjemoma znašajo ti roki tri dni v onih krajih, ki so od sedeža organov, poklicanih, da sprejmejo zglasilo, oddaljeni več kot 7 km ali 1 in pol ure ter nimajo do tja vsakdanje poštne zveze. Dolžnost zglasitve se ne nanaša le na tujce, temveč tuđi na vse druge stanojemal-ce (najemnike, podnajemnike, posle, pomoćnike, učence, sorodnike stano-dajalca i. dr.), brez ozira na to, ali se jim da stanovanje za plačo ali brezplačno, trajno ali samo mimo-grede. V istern roku kakor prihod je naznaniti tuđi odhod stanojemalca. Zglasila je podati redoma pri občinskem uradu. — V policijskem okrožju ljubljanskem se mora zglasilo in odglasito podati brez iz-jeme pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, in sicer od gostilničarjev še na dan dohoda oziroma odhoda ali najkasneje do 9. ure dopoldne prihod-njega dne, od vseh drugih stano-dajalcev pa tekom 24 ur. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni. — Nuina potreba. Tovarne pa-pirja naznanjajo, đa ne vedo, kako dolgo bodo mogle izdelovati papir za časnike, češ, da so pri kraju s svojimi zalogami surovin, ki }ih dobivajo iz inozemstva in da vsled vojne iz inozemstva ne morelo dobiti kar rabijo. Resnica je, da dotičnih surovtn seda) iri lahko dobiti iz inozemstva, ravno-tako gotovo je pa, da smatrajo velike papirnice sedanfi čas vojne za ugodno priliko, izsiliti znatno poviSanje cen. Vlada lahko pomaga. Na) od-pravi carino oa uvoz papfaia hi za iz-delovan)e papirja potrebnih surovin. Francija je carino na papir in suro-vine znižala za 60% in dobiva tega znižala carino na papir od 30 na 5 , centimov od kilograma. Švedska za-laga Angleško, Francilo in Nemčijo in bi tuđi nas prav lahko. — Les za gradbo barak. Gotovo ni spiošno znano, da se pošiljajo ruski vojni vjetniki iz sedanjih bojev v Oaliciji, ki jih dobe zavezniške čete, skoro izključno na Avstro - Ogrsko. Za to silno množino, kakih 200.000 vojnih vjetnikov, postavljajo sedaj z vso naglico tisoče lesenih barak v Požunu, Baunavu ob Inu, Litomefi-cah, Bohmzeilu, Schremsu, Klein-rniinchnu, Opavi, Graslicu in Aschu. Potrebo lesa za ta namen cenijo od 1. maja na približno 300.000 kubičnih metrov v vrednosti nad 6 milijonov kron. Večje avstro - ogrske lesne firme mrzlično dobavliajo les in deske. Ražen stanovanjskih barak postav-ljajo skladišač, stražnice, kuhinje, pralnice. Zdi se, da bo treba v krat-kem še mnogo več lesa. — Veljavnost nernškega denarja. Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva razjarlasa: Da se omogoČi nemskim vojaškim osebiim nakupo-vanje potrebščin v tukajšnjem okolišu, odredilo je c. kr. finančno mini-strstvo z razpisom z dne 5. junija t. 1. št. 36 694, da sprejemajo podrejene blagajne in uradi do preklica plačilna sredstva nemške državne veljave, namreč novce in bankovce (državne blagainiške nakaznice) ter blagaini-ske nakaznice nemških posojilniških blagajn za sprejemno vrednost 1 marka 1 K 25 vin. v plačilo in zame-njavo. — Pozor! Obrtniki in trgovci, ki imajo gumi (kavčug), se opozarja-jo, da je pričetek roka dolžnosti na-znanila 1. julij in sicer je podati na-znanilo v teku treh dni. — Istotako je pričetek roka dolžnosti naznanila za nepodeiano ovčjo volno 1. juli], ki se pa mora naznaniti v teku 8 dni in sicer s stanjem 1. julija. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je danes zadnji dan roka dolžnosti naznanila za poljedel-ske stroje in sicer za vse, ki se rabijo za žetev, mlačev in košnjo, kakor tuđi za lokomobile na bencin, odnosno bencol, ki služijo za mlačev. Na-znanilo je poslati naravnot poljedel-skemu ministrstvu. Opustitev tega naznanila se bo strogo kaznovala. — Velikodušnost. Gosp. Anton Kušljan, vdetržec v Ljubljani, je pretekli teden ohdaril vse prebival ce v ubožnici na Karlovški cesti s sla-niki. Kakor znano, je gosp. Kušljan pravi dobrotnik revnejšega prebival-stva v šentjakobskem okraju, ker je že premnogokrat odprl svoje zaloge in velike množine blaga razdelil ali Čisto brezplačno ali pa proti malen-kostni odškodnini. Nai bi blagi dobrotnik tuđi v prihodnje ne pozabil na gorje svojega bližnjega! — V Št. Petru na Krasu so darovali gospodje Častniki v gostilni g. Geržine za družbo sv. Cirila in Metoda 10 K. — Promocija. Dne 25. junija je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktori em prava gosp. Leon Emajiuet Kaisersberger, sodni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu. BegimcL Družina Hvala p. d. Mešelčeva iz Volč pri Tolminu, po kateri nekdo vprašuje v sobotni Šte-vilki »Slov. Naroda« se nahaja v Slov. Bistrici in stanuje v gostilni g. Petra Novaka, Tam so tri osebe: tašča, sinaha in desetletni TonČek. Sedemnajstletni Stanko je pa ostal v VoIČah. Njegova obitelj je v velikih skrbeh zaradi njega, ker je gotovo moral pobegniti iz VolČ, kakor vsi drugi. — Družina Podrekapo domače Karlutovi iz obČine Volče pri Tolminu pa se nahaja v J u r k 1 o -š t r u na Sp. štajerskem. Kdor ka) ve, kje se nahaja Ana GaŠperčič iz Čezsoče Št. 97. naj bla-govoli to sporočiti na naslov: Anton Berginc, štabni narednik 5. črnovoj-niškega polka, Marinefeldpostamt, Pulj. PogreŠa se že od začetka vojne z Italijo gospa Lucija Perozzi, so-proga obč. tajnika pri Sv. Luciji ob Soči, ki se je nahajala pri svojih star-Ših Antonu in Katarini Medvešček po domače Skaljan v Gorenjem polju vas Skale hišna štev. 146 pri Kanalu. Kdor kaj ve o njej ali njenih starših, Iz Huma pri Ormožu, Umri je tukaj po dolgi in mučni bolezni daleč na okoli znani pravnik Jožef Š t e -b i h. Bil Je nekdaj bogoslovec, po-zneje trgovec in nazadnje si je služil kruh s skioptikoni. S težavo je štu-diral pravo, da bi zasigural sebi in stari materi obstanek. Kflub temu, da je hodil samo po bergljah, Je prepoto-val s svojim skioptikonom ćelo dežeH in si je povsod vedel pridobiti s svojim humorjem prijateljev. Ker ni sredstev za skromen nagrobni kamen, prosi nadučitelj Anton Porekar na Humu nekdanje njegove sošolce, prijatelje in znance, da mu v ta na- ***** fc* (fcttOMk* m&*&- ni preostanek se izroči Štebihovi stari materi v poboljšek. Drobne novice s Štajerskega, Iz Gradca. Bolnišnica usmiljenifr bratov v Gradcu je obhajala v nede-ljo, dne 20. junija 3001etnico svojega obstanka. V tem Ijudomilem zavodu je našel tuđi že marsikateri Slovenec zopet zgublier.o zdravje. — Slati-* na z a v o j a k e. Štajerski deželni odbor :e daroval vojakom na južnem bojišču en vagon steklenic rogaške slatine. — Umrla je v Celju notar-jeva vdova Elizabeta Toplak v starosti 58 let. — I z S t. 11 j a v S 1 o v. £or. poročajo. da je na severnem bojišču padel Ivan Polak, sin tamošnjega gostilničaria in trgovca s sad-jem Janeza Polaka. — Umrla je v Soštaniu posestnica Jera Hofbauer. — OdSv. Urbana priPtuju. 18. junija zjutraj je začelo goreti po-sestniku Rcdošeku. Dva otroka, 10-ietna deklica in 71etni dečko sta sj)a-la na hišnem podstreš'u in sta z^ore-Ia. — I z K o n j i c. V tukajšnji okoli-ški občini je zgorelo gospodarsko poslopie posestnika Fijavža v Pole-ni. Zažgala je žena iz maščevanja nad možem, ki je pri odhodu k vojakom poskrbel, da bi žena ne mogla preveč doma zapravljati. Iz neprevidnosti se je sam ustre-lil v Beljaku 221etni sin inženerja Polleta. Ravnal je s floubertovo puško, s katero je ptice streljal, tako neprevidno, da je samega sebe ustre-lil v srce in takoj umri. Napisi v Trstu. Po izgredih, ki so se zgadili v Trstu pred enim me-secem, so se na mnogih trgovinah in stanovanjih pojavili napisi »suddi-to austriaco«, »suddito germanico« (avstrijki podanik, nemški podanik). S temi napisi so hoteli dotičniki oh-varovati svojo lastnino pred nasil-stvom in poškodovanjem. Ker ie v mestu zopet mir in red, prijavlja »Edinost« poziv, naj se taki napisi odstranrjo. Samomor. V Trstu je občinski uslužbenec pri mestni knjižnici, 56-letni Ivan Cadenazza skočil s četrte-ga nadstropja hiše, kjer je trgovska akademija, na cesto in se ubii. Obsoieni sredniešolcL Pred okrožnim sodiščem v Travniku v Bosni je bila te dni, kakor smo že javili, obravnava proti veČjemu šte-vilu srednješolcev. Obtoženi so bili hudodelstva ozirotna pregreška mo-tenja javnega reda in mira, češ, da so delali veleskrbsko propagando in! imeli tajno organizacijo. 31 dijakov je bilo obsojenih na zapor oziroma ječo od enega meseca do treh let. osem obtožencev je bilo oprošče-nih. Na znanje Članom akad. društva »Sava« na Dunaju. Meseca maja ]& dr. Sachl, kurator lastnice, v ČigaH niši je »Sava« imela svoi lokal, odpo-vedal stanovanje in mi izročil odpo-ved. katero sem podpisal v imenu odbora sam, ker ni bilo nobenega Savana več na Dunaju; premoženje »Save« je spravil hišnik k sebi, gfledel stanarine sem pa rekel kuratorju, dal se uredi zadeva po vojski. Policijski direkciji sem naznanil, da je društva ustavilo svoje delovam'e, dokler se ne povmejo mirni Čaši, glede man-datov sem pa izjavil, da vella še ved-no volitev z dne 9. maja 1914. Ce pa želi kateri tovarišev točnejših informacij, mu sem na razpolago. — Stanko G o 1 o b, enoletni prostovoljec, 17. pešpolk, 5. stotnija, Ptuj. Poveljnik »U« - čolna. Ta veli-* kanski film se je te dni predvajal vi kino »Ideal« in je z njim dosege! največje uspehe. Slika nam kaže borbo nemških podmorskih čolnov "& angleško mornarico. »Vojna v otro-ški sobi«, veseloigra v treh delih, je[ vzbudila velik smeh. Ta spored je samo še danes. — Jutri učinkovitost, kakor jih je le malo, »Zaklad katedrale«. Velika detektivska drama V treh dejanjih. Izkaz v mestni klavnlci zaklane živine in vpeljanega mesa, oziroma zaklane živine. V času od 13. do 20. junija se je v klavnici zaklalo: 45 vx>-lov, 15 bikov, 39 krav, 110 prašičev, 142 telet, 108 koštrunov in 22 kozlv čev. Vpeljanega mesa ie bik) 294 kg, zaklane živine pa 1 goved, 1 prašič in 20 telet. Nezgoda. V soboto je Ocvirkovi konj popadel llletnega Oabrijelal Demšarja iz 2irov in ga na spodnji ustnici nevarno poskodoval. Prvoi pomoč so dečku dali na rešilni pen staji. Prve maline na trgu. Danes so prinesle ženske na trg prve maline in jih prodajale malo škodeljico po 24 vinarjev. Najdeni so bile v času od 17. do 24. frmfta t. 1., kakor poroča policijsko ravnateljstvo, ti-le predmeti i ŠČipalnik, crna denarnica s 14 K. §ka*lja svalčic, rdeča listnica s 134 K (najdena dne 23. maja 1.1.), 2 bankov-« ca po 20 K, srebrna zapetnica z uro, 2 K 73 v brez denarnice, zavitek z 2 pari čevljev in lOkronski bankovec,3 bankovci po 2 K, ziat ščipalnik, iz- Stran 6 »bLOvćlNfoiu inAkud , ane *o. junija c&io. lio. STCV, zapestnica (benečansko delo), zlat prstan z dragim kamnom, rjava de-narnica s 170 K, crna denarica s 14 K, crna denarnica s 7 K, žepni koledar $ 50kronskim bankoveem, notes z 9 bankovci po 2 K, 4 krone, zelena denarnica z 32 K, crna denarica z 10 kronami. notes s 4«> K v bankovcih in zelezniška legitimacija, rjava denaT-nica s 5 K 70 v, zavitek blaga za vo-Jaško uniformo, 4 K brez denarnice, bankovec za 20 K, bankovec za 10 K, policijski pes rjave barve brez znam-ke, 2 bankovca po 2 K, Crna denarnica s 6 K, zlata verižica za uro in Crna denarnica s 4 K. Crno denarnico je izgubi! v soba-to dopoldne na glavnem kolodvoru g. F. Wanitschek, kad. žclez. polka, stanujoč Vrhovceva ulica 1, pritličje. Tam naj pošteni najditelj odda denarnico proti nagradi. Zavod za uniformiranje Back & Fehl, centrala na Dunaju, IX. 1. Eli-sabethpromenade 23, filij. v Trstu, Krakovu in Črnovicah je vslcd vojnih dogodkov svojo tržaško fili-ialko prenesel v Ljubljano. na Stari trg št. 8, kakor naznanja oglas v našem listu. Ta zavod preskrbuje c. in kr. armado in mnogo oblastij z uniformirani. V Krakovu je armacini za-povednik general Dankl izrekel zavodu za njegovo dobro in hitro delo-vanje pohvalno priznanje. Zavod se bo trudil ustreči tuđi v Ljubljani vsem zahtevam. Razne stuari. * Na mestni železnic' na Dunaju je od petka več sto žensk na-stavljenih za službe, ki so jih doslej opravljali moški. * Žgan e v Galiciji. Namesttrštvo v Galiciji je prepovedalo točenje žeanjn. Le kavarne in restavracije smejo pod gotovimi pogoji še prodavati likcrje. * Husov spomenik v Pragi. Društvo za napravo Husovega spomenika v Pragi naznanja širši javnosti, da je vse delo končano in se zdaj vrši razkrivanje bronasteera dela. * Vsled cožrešnost se je za-duši!. Lekarnar Josip Canbar je prišel v Prago in je bil povabljen na kosilo. Tam je potlačil tak kos mesa v usta, da mu je obtičal v grlu in se je mož zadušil. * Vehko poneverjenje na bene-škem carinskem uradu. Glavnega blagajnika državnega carinskega urada v Benetkah so aretirali, ker je pone-veril 500.000 lir. Par drugih uradnikov je na sumu, da so mu pomagali ter tuđi sleparili. * Biserna za vratnica ruskega vjetnika. V Solnograd je te dni pri-Šel k nekemu trgovcu z zlatnino vojak ter mu je ponudil, naj kupi za-vratnico, ki mu jo je dal neki ruski vjetnik, ker mu je v malih zneskih posodil 300 kron. Policija je dcgnala^ da je zavratnica vredna 80.000 do 100.000 kron. Ruske vjetnik je rekel, da je zavratnico našel na \Ttu neke grajščine v Galiciji, a se mu še sanjalo ni, koliko je vredna. Seveda sodijo, da je vojak to zavratnico ukradel pri plenjenju. * Neur e v Ita^ji. V Genovi, Savoni in Rivijeri je zopot divjalo neurje. Skoda je zelo velika in tuđi več oseb je bilo usmrćenih. V Genovi se je podrla streha neke vojašnice, kakor tuđi skladišče za žito. Žice za električno razsvetljavo in pa brzojavne ter telefonske naprave. V Savoni so bile žitne zaloge vojaške uprave vsled vode, ki je vdrla vanje, zelo poško- dovane^ V mnogih krajih je polje pod J vodo. Žetev je ogrožena. Provincialna i cesta je na mnogih krajih, zlasti med j Genovo in Ventimiglio popolnoma ( porušena. Tam so morali ustaviti tuđi | železniški promet, ker se je podrl neki most. Da se škoda popravi, so pokli-cali na pomoč vojaštvo. Najnovejsa po ročila, Netnški državni kancler in državni tajnik na Dunaiu. Dtinaj, 21. junija. (Kor. urad.) Državni kancler v. Bethmann - Holl-\ve£ in državni tajnik Jagovv sta do-spela iz nemškega glavnega stana, da obiščeta ministra zunanjih zadev barona Buriana. Državnega kancler-ja je cesar snrejel. Novi niski notranji mkiister in časnikarji. Koda nj, 27. junija. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča iz Pe-trograda: Novi notranji minister Jčerbatov je sklical konferenco šefov easopisja ter izjavil, da mu je zelo simpatična misel konference med notranjim ministrom,vojn".m. ministrom in šefl časopisja. Sam se je označil kot zelo naklonjenega dumi in je izjavil, da bo ta v kratkem zo-pet skticana. Zdravstveno stanje sultana. Carigrad, 25. junija. (Kor. urad.) Sultanovo stanje je zadovoHnjoČe. Carigrad, 26. junija. (Kor. urad.) O zdravstvenem stanju sultana se je danes izdala siedeče poročilo: Temperatura 366°, žila 112. NoČ je bila mirna. Splošno zdravstveno stanje dobro. Boli v Mehiki. Pariz, 26. junija. (Kor. urad.) »Temps* je dobil od tnehik::n::kega noslaništva v Parizu spnročilo, da se konstitucijonalistične annade Car^n-ce ljuto bore z upomiki blizu mesta Mehiko. Sedaj je armsđa Carance v pcsesti osmih đevetin ćele republike. ! Umrli so v Uubljani: Dne 24. junija: Jakob Furlan, pešec čmovojniškega bataljona št. 155, v rezervni vojaški bolnici za silo. Dne 25. junija: Pavla Maleš, re- j jenka, 5 mesecev, Streliška ulica št. 15. — Janoš Bensan. vzsec 51. pešpelka, v rezervni vojaski bolnici. Dne 26. juniia: Josip Toth. vo- I jaški veznik, v ^arnizijski bolnici. 3aaalnj; list obsega 8 strcnl.; Izdajatefj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. M2tEororošlčnolč?cćllQi~ Vliiaa nađ rnorjeni 3«Vi ireSi i«-arn: tiak 7»0 ure 1 Cas \t3nic Si, i § opa7°- meua *Z Vet.ovi Nebo "^ m** t mm £3 26. 2. pop.! 734-? j 26-» sr. jzah. 'del. oblač. „ 9. zv. 734 4 20 9 si. jzah dei. jasno i 27. 7. li. 73*9 185 si jvzh. poloblać. j i i i ! ji 2. pop. 733 5 24 5 pm. jvzh. dei jasno „ |9. zv. 732 4 18-5 si. zah. 28. ! 7. zj. 729-8 16 1 si. jjzvb. ' dež Srednja temperatura sobote 21*2 , norm 188, nedelje 205°, norm. 18 9\ Padavina i v 24 urah 0-5 mm in **-3 mm | Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega soćutja in Ijubeznjiva tola2ila, ki so nam došla povodom nepričakovane hipne smrti naše isKreno ljubljene matere, stare matere, tažče, sestre, tete in svakinje, gospe Terezije Magušar i posestnlc« izrekaPiio tein putom najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za poklonjeno krasno evuie tu za mnogobrojno spremstvo nam drags pokojnice k večnemu počuku. V KROPI, dne 15. junija 1915. talviotl •statt. i-, _______________ Torek 29., sredo 30. junija, četrtek 1. julija "J5 Judita iz Betulije. Velikanska drama t 4 dejaojib. 1 . 1546 Torek 29., sredo 30. junija, četrtek 1. jolija i:: Ha Mu:: j z richrimi izpričevali, IMe službo kOt ▼ZgOflteltioa k 2 ali 3 ulrokom. Odgovori naj se blagovolijo poslati na upravn. »Slov. Naroda«. 1548 g^T* lšće se zdrava in poštena za vse hi&na posle« Pia^a aohra. Vprašanja Prol. L]. Mrdfeaović, Zagreb, Jur;evsiia ulica 57. 1539 Skladiscnik ^1 ni )«|f a e in«* a*f srednje starosti, vojaščine prost, ki je do-1 vršil trgovski lečaj, vesč obeh deželnih |e- zikov, želi spierneaiti službo s Lav^ustom. i Najraje kam, da bi se Še b«>lje izuril v tej stiok Spfejme de'.o tuđi v pi:>afni. j Cenjene poriudbe naj se pošMj^'o na i upravn. »Si. Nar.« pod „maraciMer 1540M. 5prcjrne $z ta^oj debro Ponudhe na upravn. »Siov Naroda« pod „Viasfeo zaštojsivo". 1549 vsake vrste ia vsake množiae kakor tuđi kuoi FKfil PS^l. l!3i!i3i. Đcaafska c 3C, B^sisroti mitnice. VkSfab *ođaa!i 6r^g!ff{i se dobi pri taka*ša|i tr«r« s^eđ. in kos. dei. đružM TI3ALIIf H'* prec^ižua Buiožina umetaega 1541 v zavitkih a 5 k^ ali zaboith a 30 kg ter nekaj drugih z\vx\y po izredno nizkih cenah Kupci oaj se blago-voli'O oglasiti v pisarni omenjene tvrdke Dnnafs^a ce sta £fev. 33. Krojač prse upsIb a Ljubljana, 282iftS vhotdu,priJOcu'^ (I. nadstropje) '^ (aasproti glavne pošte) :: se priporoca. :: Zaloga sngleškesa lp. i 92i!2i mm Dama išče | opremljeDomeseuiosoliol ako mogoče s hrano. Ponudbe na ! upravniŠtvo »SlovensU-e^a Naroda« pod i 9lurađii2šUa soproga 1545'1- j ------------------------------—-----— 1 Pozor! Pozor! \ 7rgov%l$Q t-$vbrayen, grospod 30 let . Štur, voiasčine prozt yeti znanja 2 gospodično, alt tuđi vdovo. Dopisi na uvravnistvo .JJVouens^ega A'aro-da" pod r7umost 23U5G?*. Kupim vsnko množino dobro oaranlenih ceaaeataih in drugih ^%r t o o trgovina z /eleznino, — L:u!#Ijana. ; Jlsprosa se si. vojažtva v Ra9gani na Sp* Stajerskem, naj bi katera dobra duša bla^ovoijno SjJ^roČiia naslov vojaka-oovinca iz Kaaala pri Girici ;ia ?rim^r* skesn. K voiakom je odšei binkoštno soboto v Radgono na Spod. Sta;ersko, •; kakor nam je pred 0iho lom iz Gorice ; pisal. Ker smo vsled vojnih iazmer razpr-eni, v Kanalu je pa uvedena vojna porta, nara je sploh nemogeče j izver^eti zanj. I53f) ' Nas! s^ nrosi no^i^^i na- HeŽka Mulinoj, Arzlin, pošta Vojnik pri Celju, : Sta'ersko. Učiteljica ljudske sole, Slovenka, zmožna nemškega, slo-venskega, italijanske^a jezika, godbe nikakršne, bi pripravljena spreieti raesto, do 15. septembra pod „Vzgouteljica 1372 1500" 1500 na uprav. „Slov. Naroda'*. Kupi se rabljena decimalna Ponudbe pod „telitnica 150511 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1505 "CJčeneo se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Vzarne se le tak z dežele, star 16 let, iz boljše hise. Iz Štajerskega imajo prednost. Zrrlasiti se je pn tvrciki M- Koti li, Idrija. 1526 \\\7 10 !^f*P OP#!3 z dežele, pridna in p- štena, vajena vse^a domaćega lii* ki priobčujejo vsak teden mnogo satalmlvih slik z bofišć in o drugih važnih aktualni! domačih in tujiii dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, [ako zanimiv, lC| detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnik in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 149^ | „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvcCen h 1 zabavi in pouku. ! „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE*' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in ćelo leto K 10 — NaročnikJ dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorača it Aškcrca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročnite dobe še vse letošnje številke. I Posij te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno t i poštnine prosto na ogled. j Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" i Lfafe^aM, Fnw«UkHUka vlica 10uL 145. liev. .SLOVfcJMSKl NAi ^J-, one 28 junija ibio. Stran 7. Priporočamo naSim n gospodinjam z i KOLINSK« CIKORIJO iz edine slovenske * tovame v Ljubljani F. K. DD puškar \ LJUBLJANA 1 SelecliimjBva »lita št. 6 ?a?oloaras:r,rbs°t2rhto pusk, samekresov, lovskih notrebšein .ikor tuđi umetalfii ogenj po na^nižiili cenah> Popravila pu*h, samoliresov točno ia solldao. 1495 Ti^ *r«l*c*flr«m so rudnika, proda ilko iir vajenca kateri oaj bi -,el že nekaj trgovske izobrazbe ter i topi v prijaznem ia<- merju s se ajim delodajalcem, sprejme s takojšnim vstupom tvrdka Korberi Zanier & sin, Si. Petor v SavinjsSU dolini. Hramncl/fl tnnlirn fflrvaško.) umu*m^m- llIuplIUIlC iSSplIlC'-Httr matizem, ischias. v ---------------. - - . ■» đ| | V nova, aleksandrijska veleprima v vrečah do 50 kg I flnl||^ - se takoj dobi ■ I II Ifl II i iffl in J° odpošilja tvrdka Lijmiill lVu *• HARTMANNA, nasled., ^^^^^^^^^^^^ A. Tomažič, Ljubljana. 'čćjega obsega, se vzaae v najem. Ponudbe pod „SOhO sHl3diŠČ8M \i uprav »Slov. Naroda « 1502 OMI kandidat ro^aščinc prost, v 6 letu svoje odv^^ške -akse. ve§č samostojnega dela, liče vsled astslih ratuner prlraernega mesta na .r^njskem ali na Stajerakem. Nastv; ;aKoj. 'onudbe ia pogoje je vrostatf pod t,K2ndl-lat 15S21- na uprav. »Slovenskoga Naroda«. Splifiilpiii te pod ngodnimi pogo]i takof I prcime pri 1528 i ftni-f i;»Liiiiai. 9t ep lan octji vc vo&ne plahte Tvornica nepremoehivih blagov A**g. Sattter Sćhne. Gradec9 LandJiaus- gasse, v mestni kiši in nasproti. Išcejo se preprodajalei ali okrožni zastopniki. 1538 ki je dovršil vsaj 3 gimnaz. razrede, se sprejme takoj v drogeriji ANTON KANC. Istotam se sprejme tuđi 1523 rz^rr NajboljŠa in najzdravejSa b arvas je dr. Drallea „NEHIL", ki daje sivim in pordećelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, java, temnorjava in crna v steklenicah ? navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri V Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. tasne kite, podlape io mrežice rseh vrst; gledalldčne In toaletne ■ potrebSčin® itd. --------i Selenburgova uSica &t. 1 (nasproti Kazine). UmcVmšk razglednice izbrane reprodukcije prvih svetovnili uoiet-r/.kov — nađ 2000 ^ajlepSih vzoreev — se dobć i^JT na drofono in debelo ""^i v PrvI *n edinl specijalni trgovini razgteđnic in pisemskega papirja MARIJA TICAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta st. 26. (nasproti hotela Tratnik). 1321 I IV. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 2. razreda se vrši 8. in 9. julija 1915. I li * I 1 T^zaT* 70000 1 ITfl !? ! g -s Z 1 1 fi 300001 ?| g O) | -s 3 po 5000 = 15000 Se- i i m, '" J5 • -M 8 w 2000 =. 16000 * M -r « ® ^ s 29h 1000 — 20000 " s M 3 > - S -S- 30 „ 600 — 18000 § ? « o I '5. 5 « s 45 400 = 18000 ss J 7 » « -----------1 & 51 „ 200 — 10200 Žk I----------* -B « _______. ss 2590 w 120 = _______310800 ~ _______ J j o jg |- § 2750 dobitkov K 923000 S x > » b T ^ Igralni nacrti in vsa dojasnila brezplačno. \ sz « R " . I * | U ___ Srećke za to žrebanje ,___. 2 « 5 "| »e dobijo pri »j ^? n ° illl Ljubljanski kreditni bonUi i-U" poslovnici c. kp- avsti*. razredna loterije in pri njenih podruznicah ir Celju in Celovcu. sprejme takoj večja tiskarna. Kje, pove uprav »Sloven. Naroda«* 1501 Odgojiteljica Izprašana utroška vrtnarica, zmožna slovenskega in nemške^a jezika, 1SČO Službe kOt Odgojiteljica. Cenjene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«, 1514 za pisarno, vhod iz ulice, pritlično, :-: se takoj oddafo :-a v Sortni ulici št- 6. Poizve se v trgovini F. ČLJDEN, Pre-šernova ulica Št. 1. 1512 J. Zamijeti (svilarski mojster v Ljubljani, Gradišće 4 iz vršu je vsa čevljarska đela do najfinejše izvršitve, kakor tuđi prave gorske in telovatske ftevlje. Za naročita z deZele zadostuje kot mtra priposlan čevelf. 128 Proti prahaj em, lnskinam in izpadanju las đeloje najboljie prlmNia Tanno-cMnin Mm kateri okrepfluj« laaliče, odstranjujo luake in preprečuje tzpadan)« Ia«. i stekleDleas nmrodom 1 hvr«iio» RazpoSUia ae % obratno pošto ne manj kot dve steklenicL Zaloga vseh prelzkušenlh sdravll, mad!c. ml!, medlclnal. vln, 8peol|all-tftt, najflnej&lh parfumov, klrurglšklh obvez, svežih mineralnih vod Itd. Đsž. leknrna Milana Leusteka vLiubl|anl Risljeva cesta it. L poleg novot^rajenega Fran Joiefovega iublu mosta. 18 V tej lekarnl dobivalo zdravfla rudi ćlant bol niskih blaga] n jalno itlosnioe, c kr. tobaćne tovame in okr. bolniiko blagajne v Ltnblfanl. Centrala v Trsta, podružnice na Dnnajn, t Pnbrovnikn, Kotoru, JKetkovićn, Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadru. «, u Zivalua xtom i Aaurlko. a Delniška glavnica K 8,000.000. NaluuUa v Amorlko in akreditivi. Sprejema nove vloge9 s katerimi se zamore vedno raspolagati, E_ 1 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ^" ^ 0 Stran 8. „SLOVENSKI NAROD- dne US. junija 1915. 145. štcv. Sprejmem dva tuđi tri B pomočiike ¥ trajno delo 1^6 jsžef psinu Lem poi a. i I Sprejema zavarovanja človeškega 2iv-I ljenja po najraznovrstnejših kombina-I kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko I nobena druga zavarovalnica. I Ztasti je ugodno zavaravanje na do-I živetje in smrt z manjšajočimi se lit vplačili. „SLAVIJA^ .".••-. V s: jj j g sn n o zavarovalna banka v B^ragi. ■■.-.-. BeservAl foadi E 71,948.392-26. — Izplaćane ođikodnine in kapllalije S 145,150.178-29. Po velikosti druga vzaicmna zavarovaloica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -----■—-------------------------------Vsa pojasnila dajei -----——------------------------------ toraloo zasfapgtvo v Liobllani f^L^arngenfoh,svi la^=^: » GospgsRi illtl stev. IZ. Zavaruje poslopja in premičnine proi požarnim Skodam po najnižiih cenah Škode ceni takoj in naikulantnejc. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavaiovanja proti vlomski tntvini pod zelo ugod-nimi po.iroji. — Zahtevaite prospekte Laj UO IJ3ilS242a Kl CllitSlS SS3IH I€H W ILi| U 1311IIH I{ ■i Pelnižka glatnica 8,000.000 kron. u 253° StpitćlPJGlfci llSlCtl Š^SVa Sa Rezervni for.di oktoglo 1,000.000 Uron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splifu9 C®1o^ces? Trs/li,^ S^ra|e^^a9 O^^l^i in O&ijgj. Priporoča nakup sre^k za IL rszred IV. c. kr. avstrijske razredne icur^c. . buiuicuia vloge na botfžice in na teksži račun in jiii obreoluie \.o '* Cene za posestnike sre^k prej&njega razreda: ■ #7 1 / C/ k ' i srećka K 40- , srećke H 20--, »A srećke E 10«—. i * aretli* SS-, I a^X /o/O Čistih. p Cene za novo vstopivše igralce: ■ m j 4Z j tJ u y 1 i srećka & 80--f * . sretne K 40--, i 4 srećke K 20-—. 'a srećke E 10-—. f ao/ a - i i i • ^ i v , i 5 ---------».roeil« se ,r4P n.Ju^dneje Pg POMni nakaxaicg. ____ —____- T 2 ^ rentrJBfie <>d vloff na klillZK^ placa banka S^^a. | Oxfr Tnu^rni n!in3f?H hm-u libi ik firsni^i TBIe!on ! akoslikarla, laUraila. staifen ■ Prodajalnicas B Miklošičcva ulica št. 6. H nasproti hotela MUnion". Wm io psiivEna pleskana.. i 41 ( Delavnicas I Igriška ulica štev. 6. i Eicktrična sila. | ii pAlvi/ RDF7MIR nCiteljOlls'MtticciBediDl"prisc l\ aL 1 Vr li Li D IV «w aL^ 11 1 I\ ženi strokovnjak c kr. dei. sodišča. Ljubljana, Kongresni trg !5, (Nasproti nuntke cerkve.) Ntjvečja in naisposobne^Sa tvrdka in izposojevaiL*^ ►klavtrjev in harmonij*;v na jugu Avstrije. — Velikaaska zaloga ^soga glasb^eerfa orodia, stran in mnztkalii. Edinl Zalotnik Hromih :n vorr.orn'V tvornic- B6sen- dorfer, H5hl & Heitzmann. F5rstert Ehrbar, Gebrfider Stingl. Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberrer & Oloss. Bofmann fn Hofberg (amerikanski harmoniji). Obrokl od B 15*— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh modernih siogih in lesnih barvah O^rlejte si klavirje z tngleško ponavlia;očo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Ha^emnlna nainižja. Zaaeaa naj- ugodnejša. Uglaievanie ter popravili strokovno ;n ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate likifućna la |ai za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalii- llkatOT in navideznega „pofslna" rri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalomi. Pripcrcčarao *peciia,lz^o tfomsMo in olrošlio korMciio zelo solidne tvndke Nt. Kristofič-Bučor Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najacvejse BV K0STUME ~^m !fajnov#)ia m« ||MM s Plai6e, jope i |||||| M Dl i I f E» Zalne — domičeobleko WS O I 1 H l| I. BI š W^ Perilo, čepiće, modree IM ^t B 1 II UjHlPaVM in modne predmete. 11111 Hfl Otroške Mm id o&Ieke u Muk Higienično perilo in druge potrebsčine xa novorojenćke. tmr Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ^m I SANATOP^IJM: "EMONA" AZA NOTKANvJR LN KU-^JRillCNfc:-BOLEZN1.1 7 LUUBLtJANA KOMENPKI-AiA UI.ICA h \ tfeudlia/ Ndjboje^j zube ! K Q ft. "5 I O S j Miirp'3 eL 5, mm glavne nl\i Sopki, venci s trnkov »n napis« se I ' izdeluieio po Raflnlifih cenah. Delo j okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev Priporoča se z odličnim spoštovanjem j Viktor BaJL Naslov za braojavi: j Vlfct«r Bajt, cvetlični salon. Ljubljana. BBVBBBĐaBBBBBBaBaVBBBBSDBlEKSB^^HBl t ««_- ••««* dobe deklice :n žene vsake starosti, ako j nnfJ f||\j rab.jo moie najnovejše i^azild za L&ML 'I!«* i»rsi» ra>i:! 5e ■amo na zuna\ c:ino res-" £ ni'.ri.j uć'.rkujoči; sredstvo, zaiam:eno nt- šKodJjivo. Cena K 3, 5 in i*. Zraven spatiajoće milu 6» vin. 5r • doi;e lepe, polne te'esne or/i*ke z mo;o rcdMno muko fl^i ''^1*1«^. zajamčeno nešk(jd!jivo, mnoj^o z-ihvainih »il!s! P'^eni Cena kartonu .< 220 po oovzetju. Oi 4 kar- i "" lonov naprej post prosto. — PoSiijaive poste re- * stante samo če se posije denar naprej. — RazpoSilja ga :iiš!fee Msnzg!, Dtiiioi«!., timmm 4S11 StSEiL Brez koakurence' F. L Popper čevlji za gospode in gospe so nogam nsjbolj prileini, lični in najboijše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Govsserski čevlji za turiste, bigijemčni cevlji za ouoke in La\va-tennis-Cwvlji, K 12*50—18-50. puškar priporora svojo veliko zalOgO ' inih 280 iastr.erva izđelka, kakor tuđi belgijskih, sulskih m čeških strogo preiziiUŠ9nih ptlšk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo-rucam lakke irecevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ¥&F~ po najnižjih cenah. ^J Popravila ia n&ročbe se izvršujefo točno in zane^7 vo. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Kmetsku posolllnlco ljubljanske okolice vLjulilianLf obrcstttjc hranilne vloge po čistih ^% \\ 0 / brez odbitka rentnega Bavio. Rezervni zaklad nad X 800.000. f I 4 / 0 Ustanovljena leta 1881. I