PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 35 (8137) TRST, sobota, 10. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni \rop- ŠTIRJE SPREVODI SO SE ZDRUŽILI NA TRGU SAN GIOVANNI V RIMU 250 tisoč delavcev na veliki manifestaciji za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev Tajnik CISL Macario poudaril nevarnost reakcionarnega preokreta v državi - Splošna stavka v industriji 27. februarja v podporo borbi kovinarjev za novo pogodbo RIM, 9. — Danes se je zbralo v Rimu več kot 250.000 kovinarskih delavcev, da bi zahtevali preokret v pogajanjih za obnovo delovne Pogodbe. Pogajanja med delodajalci in sindikalnimi predstavniki kovinarjev, so se začela pred skoraj štirimi meseci. Po razbitju je Poldrugi milijon delavcev, ki so zaposleni v kovinarski industriji, opravil poprečno 100 ur stavk. Po- gajanja med enotno sindikalno 2vezo kovinarjev in delodajalci v Privatni industriji, so se razbila 16. januarja, ko so industrijci odgovorili da so zahteve sindikalnih predstavnikov, nesprejemljive. Izzivalni od-Sovor delodajalcev je povzročil Vrsto razčlenjenih stavk. Najvažnejše točke zahtevne platforme, ki zadeva, kot smo rekli f.5 milijona delavcev, je enotna uvrstitev delavcev in uradnikov v Pe* kategorij, potrditev 40-urnega tedenskega delavnika v petih dneh ^manjšanje delovnega urnika v težki kovinarski industriji na 38 ur tedensko, 18 tisoč lir poviška mesečno za vse kategorije, normativna enakopravnost med delavci in u-fadniki kar zadeva dopuste, zvišanje starostne doklade, odprava zaupnega dela pri dejavnostih, ki tedevajo produktivni ciklus, ter priznanje pravice do študija in poklicnega usposabljanja. Delavci so se začeli že zgodaj zjutraj zbirati na štirih zbirnih točkah, od koder so v ločenih sprevodih krenili proti Trgu San Gio-Vanni. Pred številnimi delegacija-so nosili zastave posameznih »test, z delavci so korakali tudi kupani, ki so bili opasani z italijansko trobojnico. Na čelu sprevoda. ki je krenil s Trga Repubblica korakali zvezni sindikalni vodi-®?lji, med katerimi Lama in Maca-tio, generalni tajniki zveze kovinarskih delavcev Trentin, Carnitti *n Benvenuto, predsednik ACLI Ga-uaglio ter številni predstavniki rimske delavske zbornice. Demonstranti so peli partizanske pesmi, ki jih Je spremljal zvok bobnov. Sprevodu so se pridružili številni dijaki rimskih srednjih šol in univerzitetni študentje. Ko so prvi delavci, ki so krenili s trga pred postajo Dburtina prispeli na Trg San Gio-yanni, je bil zadnji del sprevoda Se na trgu pred postajo. 2 odra na Trgu San Giovanni je najprej spregovoril zvezni tajnik titSL Luigi Macario, ki je dejal, ua bodo delavci vedno enotno in konstrukcijo odgovorili na odklo-ndno stališče delodajalcev, katerih namen je ' ustrahovati delavce in tindikate s štirimesečnim zastojem v Pogajanjih. Tako zadržanje delodajalcev je pripomoglo k okrepitvi sindikalne zavesti pri delavcih, ki niso nasedli provokacijam ter represivnim in ustrahovalnim metodam. Kar zadeva politični položaj je Ma-cario dejal, da sedanja vlada zao-* ruie napetost v državi, ker obstaja ^arnost ne samo rahle politične in-oiucije, temveč tudi reakcionarnega Pieokreta. Prvi opozorilni znaki so že ukaj, je izjavil Macario: policijski Pripor, Guarnerov govor ter žalost-n* dogodki na univerzi Bocconi. ya njim je spregovoril generalni Rajnik CGIL Lama. Delavci se tako Tfajno borijo, je rekel, ker se za-adajo, da bi jim hoteli delodajalci tirgati oblast v tovarnah. To je pri-obitev, ki jo imajo sindikalne orga-nizacije za nedotakljivo. Lama je poudaril, da sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ni sa-o izrekla solidarnost kovinarskim elavcem. temveč jim je bila ob stra-’ k? ie proglasila splošno stavko seh industrijskih delavcev, ki bo 27. ebruarja, če se ne bo sindikalni spor ovmarjev lo po zadnjih fašističnih bombah d atentatih. Vsak udarec po delav-je udarec po demokraciji. Generalni tajnik CGIL se je nato ustavil ob stikih, ki so jih sindikalne organizacije imele pred krat-kjm z vlado. Še zlasti je omenil ladni načrt za leto 1973, katerega Povost je v fiskalizaciji družbenih temen. Gre za ukrep, ki naj bi koristil predvsem delodajalcem. Pri j?11 se je vprašal, ali bodo s fiska-zacijo dajatev delavci morali plahti primanjkljaj bolniških blagajn, p pa bo to prvi korak na poti k J.mor mam, na primer k reformi ita-Janskega zdravstvenega sistema. .•j0 njegovem govoru je delegaciji kovinarjev zahtevala počasti-J 2 enominutnim molkom tovari-, v> ki so padli na delovnem me-p • Manifestacija na Trgu San Ur?vanni se je zaključila ob 14. j, V nakar so se delavci v skupiti odpravili na zbirne točke. . b koncu manifestacije je vsedr-, vno tajništvo Zveze kovinarskih de- lavo izr 'zdalo sporočilo, v katerem aza svojo hvaležnost nad 250:000 vinarjem tn delavcem drugih indu-uJtiskjh strok ter. kmetom, ki, so se eležili največje sindikalne manife-8t?«ie zadnjih let. anašnja manifestacija, je rečeno komunikeju, je še bolj .okrepila a med delavci in demokratičnim javnim mnenjem. Delodajalci pa so ostali še bolj osamljeni na svojih nepopustljivih stališčih. Rimski shod je bil še en dokaz trdnosti in moči kovinarjev, ki so odločeni doseči cilje, za katere se borijo. Zaključena druga faza helsinških pogovorov HELSINKI, 9. — Danes se je zaključila druga faza posvetovanj med veleposlaniki 34 držav, ki pripravljajo konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Pogovori se bodo nadaljevali 26. februarja. V tretji fazi bo skušalo 34 prisotnih držav (32 evropskih ter ZDA in Kanada) določiti dnevni red konference o razpravah, ki so bile do sedaj. HENRY KISSINGER DANES V HANOIU Bela hiša uradno sporočila, da bodo severni Vietnamci v ponedeljek osvobodili 142 ameriških vojnih ujetnikov Del ogromne množice, ki se je zbra la na včerajšnji manifestaciji kovinarjev v Rimu. Na govorniškem odru generalni tajnik CGIL Lama VIENTIANE, 9. — Posebni Nixonov svetovalec dr. Henry Kissinger je prispel v Vientiane, kjer se je sestal z laoškim ministrskim predsednikom Suvano Fumo. Po pogovoru, ki je bil zelo kratek, je glasnik ameriškega veleposlaništva v Laosu izjavil, da je namen Kissin-gerjevega kratkega obiska zbrati informacije pred njegovim jutrišnjim potovanjem v Hanoi. Sam Kissinger pa je izjavil, da gre v Hanoi, da bi zagotovil trajen mir v jugovzhodni Aziji. Pred jutrišnjim potovanjem posebnega Nixonovega svetovalca v severnovietnamsko prestolnico je ameriško obrambno ministrstvo u-radno sporočilo, da bodo severni Vietnamci in južnovietnamski partizani osvobodili v ponedeljek 142 ameriških vojnih ujetnikov, od katerih 115 v Hanoiu, 27 pa pri mestu An Loc v Južnem Vietnamu. Med sejo štiričlanske vojaške komisije, na kateri so se o tem zmenili, je delagacija ZRV dovolila Američanom, da pošljejo posebno zdravniško skupino v An Loc, kjer bo prisotna ob osvoboditvi 27 Američanov. Enako dovoljenje so dali severni Vietnamci ekipi 18 ameriških častnikov, po večini zdravnikov, ki bodo prevzeli celotno skupino ujetnikov. O podrobnostih in točnih termi- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]i-l;iiiii||||ll|||ni|||||I|||||||||||||||||||||,||||||l,I|,ini|||||||,ll||||||||l|||,||||||||||||l||l|l|||||l||||||,|U1|,iiiiiiiiiiiiii|l||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiMiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiniiia NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Odstop De Mite iz tajništva razgibal predkongresne vode Predstavnik leviiarske struje «base» zapustil funkcijo namestnika tajnika zaradi popolnega nesoglasja s Forlanijevo linijo - Diplomatski poseg Fanfanija - Končano zasedanje CK K Pl - Kongres PLI se nadaljuje RIM, 9. — Predstavnik demokr- more predstaviti na kongresu ter šele zaradi česar morajo biti tudi opo ščanske levičarske struje «base» De Mita je danes odstopil s položaja namestnika tajnika KD zaradi popolnega nesoglasja s politično linijo, ki jo je zagovarjal tajnik Forlani v svojem poročilu na zasedanju vsedržavnega sveta KD. Svoj odstop je De Mita sporočil ob koncu svojega posega na današnji seji vsedržavnega sveta, v katerem se je zavzel za resen dialog s socialistično . stranko. Po njegovem mnenju pa pomeni Andreottijeva vlada resno oviro na tej poti. De Mita je zanikal, da bi se KD obvezala pred volivci, da bo sestavila vlado z libe ralci. Zavrnil je tudi trditve tajnika PLI Bignardija na strankinem kongresu, po katerih so edina alternativa sedanji vladi predčasne volitve. Glede bodočega strankinega kongresa je De Mita opozoril na nevarnost, da bi se spremenil v referendum za vlado ali proti njej, za socialiste ali proti njim. To bi bilo neodgovorno do članov stranke. Neki vodilni razred se po De Mitovem mnenju ne iiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiuHimiiiiiiimmiimiiiimimiH Nad četrt milijona delavcev se je udeležilo veličastne sindikalne manifestacije, ki je bila v Rimu in s katero so hoteli kovinarji manifestirati za čimprejšnjo obnovitev pogajanj o nov! delovni pogoooi. Namestnik tajnika KD De Mita je izstopil iz strankinega tajništva zaradi globokega nesoglasja z linijo, ki jo je rajnik l-orlani zagovarjal v svojem poročilu na vsearzavnem svetu. De Mita je med drugim dejal, da pomeni Andreottijeva vlada resno oviro na poti razvoja dialoga s socialisti. V razpravo na zasedanju vsedržavnega sveta je včeraj posegel tudi Fanfani, ki je v bistvu podprl Forlanijevo linijo in Andreottije-vo vlado. Danes bodo objavili politični dokument, ki so ga odobrili včeraj ob zaključku zasedanja CK KPI. Nixonov svetovalec Kissinger bo dopotoval danes v severnovietnamsko glavno mesto Flanoi. Včeraj je bil v Trstu minister za znanstvena raziskovanja Ro-mita, kateremu so predstavniki dežele, pokrajine, občine in krajevnih ustanov orisali deželni na črt znanstveno - raziskovalnega središča, ki bi ga morali urediti na področju okoli Sesljana. Miljski občinski svet je sinoči odobril resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost in ogorčenje zaradi fašističnega atentata na sedež CGIL in zahteva od vlade: da nemudoma sprejme ustrezne u-krepe proti porajanju'fašizma. spraševati, kaj naj stori, pač pa mora pokazati odgovornost in pogum, da predlaga neko jasno začrtano politično linijo. Vsekakor pa linija, ki bi izšla iz kongresa, ne more biti linija nadaljevanja po sedanji poti, ker vlada ne more trajati še dolgo, pač pa bi dramatično padla v parlamentu. Linija KD mora biti iskanje strategije reform in zavezništev, s katerimi te reforme izvesti. Strategija reform pa pomeni povezavo z drugimi ljudskimi silami in v prvi vrsti s PSI. Na koncu je De Mita govoril še o svojem, osebnem položaju v stranki ter dejal, da doslej ni hotel odstopiti, ker je bil mnenja, da bi ustvarjanje nasprotujočih si blokov ne privedlo do razjasnitve položaja. Toda sedanji dolgoročni;, predlogi za izhod iz krize so zgrešeni in ustvarjajo nevarnost, da bi. se položaj še bolj zaostril ter da bi se pojavila potreba po še bolj dramatičnih izbirah za K D in za. italijansko demokracijo. Zaradi tega je De Mita sklenil, da zapusti funkcijo namestnika tajnika. Na današnji seji je med drugimi govoril tudi predsednik senata Fanfani, ki se je v zadnjih časih nekajkrat kritično izrazil o sedanji politični usmeritvi večine v KD. V dolgem in zelo diplomatskem govoru je Fanfani na začetku zanikal, da bi imel kakršne-kob osebne ambicije (v odgovor na natolcevanja, da je postavil svojo kandidaturo za novega ministrskega predsednika), ter opozoril, da bi bilo za izhod iz sedanje krize zgrešeno čakati na nekakšnega «rešitelja». Dalje je Fanfani poudaril, da izbira KD po volitvah 7. maja, ko je sestavila vlado z hberalci, ni pomenila premika na desno, še manj pa nespremenljive izbire. Andreottiju je predsednik senata izrekel pohvalo, ker je bil 'edini, ki je imel toliko poguma, da je prevzel nase težavno vladno breme. Zalo ga mora stranka podpreti «bodisi s koristnimi kritikami, kot s potrebnimi glasovi*. Glede odnosov s PSI pa je bil Fanfani prav toliko meglen kot tajnik stranke Forlani. Po Fanfa-nijevem mnenju se v vsakem demokratičnem režimu vodi trojni dialog: prvi je dialog in konfrontacija med vsemi silami, ki so zastopane v parlamentu: drugi je dialog «demokratične solidarnosti* med vsemi demokratičnimi, tretji pa je dialog sodelovanja med političnimi silami, ki sestavljajo vladno koalicijo. V takem okviru mora torej KD voditi dialog «ne samo z vladnimi zavezniki, pač pa tudi z drugimi demokratičnimi strankami, tudi če so izven sedanjega zavezništva* Toda samo kongres ima pravico odločati, ali so bile sedanje izbire zaveznikov pravilne, ali pa jih je potrebno spremeniti. Predstavnik levice Galloni je v svojem posegu priznal Forlaniju, da je bil v svojem poročilu jasen, zicijske struje v svojih stališčih jasne in dosledne. Ker pa je Forjani v celoti podprl vlado, se na kongresni razpravi ne bo govorilo toliko o delovanju vlade, kot o delovanju strankine večine in tajništva. Posledica tega pa je, da bo za vsakršno spremembo vladne formule potrebno prej zamenjati večino v stranki. Na seji CK KPI se je nadaljevala razprava o poročilu tajnika Berlinguerja.- Med drugimi so govorih Galluzzi, Ingrao, Tortorella, Macaluso. in Terracini. Sledila je Berližguerjeva replika in odobritev političnega dokumenta. Tako Berlinguerjev. poseg kot sklepno resolucijo bodo objavili, jutri. Na , kongresu PLI so se številni govorniki vrstili na govorniškem odru; velika večina je podprla linijo Bignardi - Malagodi, kritični glasovi pa so bili zelo redki. NEGATIVNE REAKCIJE Nfl GOVOR FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA Pompidou naj spoštuje demokratična pravila Tajnik KPF Marchais: Če bo zmagala združena levica, bo moral Pompidou izbrati predsednika vlade iz komunističnih ali socialističnih vrst - ■ V r . ; : , PARIZ, 9. — Včerajšnji televizij-1 leva demokracija, predsednik re ski govor francoskega predsednika * publike pa bo moral to upoštevati:* Pompidouja je vzbudil val polemik in negativnih reakcijah, ne samo v levičarskih krogih, ampak tudi v sredinskih in desničarskih. Osnovna ugotovitev komentatorjev je, da Pompidou ni nastopil kot predsednik republike, pač pa kot voditelj neke stranke, ki se zaveda, da se njegova večina močno maje. Generalni tajnik KPF Georges Marchais je obtožil Pompidouja, da je skušali izvajati na volivce nedopustljiv pritisk. «če naj verjamemo Pompidouju — je dejal Marchais — imajo Francozi edino možnost, da izrečejo za večne1 čase svoje zaupanje degolistom in njihovim satelitom. Toda če bo .izvoljena levičarska večina — je nadaljeval — bo moral predsednik republike imenovati ministrskega predsednika iz te večine ter privoliti v sestavo vlade združene le- Tudi predstavnik sociab'stične stranke Claude Eš’ter je izrazil začudenje zaradi Pompidoujevih izjav, iz katerih jasno izhaja, da francoski predsednika ne bo sprejel volilnega izida, če mu ta ne bo po godu. Vodja socialistov Mit-‘terrand pa bo javno odgovoril Pompidouju na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Ves francoski tisk, razen strogo degolističnega, negativno ocenjuje Pompidoujeve izjave. Celo desničar ski «L’Aurore» se sprašuje, ali bodo Francozi šli na volišča za parlamentarne volitve, ali pa za plebiscit. List obsoja Pompidoujev namen, da ne bo privohl v vlado levičar- POMEMBNO POTOVANJE NKONOVEGA SVETOVALCA | PISMO IZ RIMA Telefon nih osvoboditve se še niso domenili, zelo verjetno pa je, da bodo Američane osvobodili v ponedeljek opoldne, po saigonskem času. Imena Američanov, ki jih bodo v ponedeljek spustili na svobodo še niso znana, kaže pa, da so nekateri bolni ah ranjeni. Prvič po blokadi in miniranju severnovietnamskih pristanišč je severnovietnamska tiskovna agencija sporočila, da je več tujih ladij prištelo v Haiphongu. Agencija poroča, da so v haiphonško pristanišče prispele 5. februarja štiri ladje. V poročila sicer ni rečeno, če so arrteijiške enote že začele z nevtralizacijo min, je pa poudarjeno, da so severnovietnam-ski izvedenci pripeljali ladje skozi minska polja. V Parizu je zunanja ministrica ZRV Thi Binhova ponovno obdolžila ZDA in saigonsko upravo kršenja mirovnega sporazuma Kar zadeva kršenja mirovnega sporazuma leži krivda izključno na saigonskem režimu, katerega čete neprenehoma napadajo osvobojena področja. Thieu krši pariški sporazum s tem, da osvobaja brez nadzorstva politične in vojaške ujetnike, ki tako tvegajo fizično likvidacijo, ne da bi tega kakorkoli mogli nadzorovati, ker imena teh jetnikov niso več v uradnih seznamih. Binhova se je očitno sklicevala na vesti iz Saigona, po katerih črtajo Thieujeve oblasti imena vojaških ujetnikov, ki so zaščiteni s posebnimi konvencijami, s seznamov, in jih potem zapirajo drugod ali pa tudi fizično likvidirajo. Kar zadeva ZDA, pa kršijo mirovni sporazum s podporo in potuho, ki jo dajejo Thieujevi upravi in s tem, da do sedaj niso izročili delegatov ZRV vseh potrebnih podatkov o umiku a-meriških čet. Zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade je izjavila, da osvobodilne sile spoštujejo določila pariškega sporazuma, da bi čim-prej prišlo do političnih pogovorov med obema južnovietnamskima stranem«. Pogovori bodo f Saigonu, točnega datuma pa še niso določili. O datumu ter o ravni, na kateri bodo pogovori za ustanovitev tristranskega nacionalnega svete za pomiritev in spravo bodo govorili jutri zjutraj v mednarodnem konferenčnem središču v Avenue Kle-ber, kjer se bodo predstavniki obeh strani sestali tretjič v tem tednu. BEOGRAD, 9. — član zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora o gospodarskem sodelovanju z Italijo dr. Borislav Jovič je sprejel danes italijanskega veleposlanika Mac-cotto, s katerim se je razgovarjal o bodočem zasedanju mešanega odbora, ki bo v kratkem v Beogradu. RIM, 9. — V Rimu je v starosti 82 let umrl stari misovski prvak Augusto De Marsanich, ki je bil pred kratkim imenovan za častne-ske koalicije. Neodvisni «Combat* i ga predsednika MSI. De Marsanich pa meni, da je Pompidou napravil je opravljal važne funkciie v dobi iz volitev 4. in 11. marca «osebno fašizma in salojske republike. Med zadevo*, medtem ko bi se vanje drugim je bil ministrski podtajnik ne smel vmešavati, ker se ga iz | in ravnatelj liste «H lavoro fa Danes so tudi predložile sklepne vice, ki naj izvede politiko, za ka _ ....... resolucije vse štiri strankine struje, j tero so se izrekli volivci. Tako ve- ustavnega vidika sploh ne tičejo, scista*. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>*Tiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu j O MANJŠINI - BREZ MANJŠINE Že konec lanskega leta, se pravi neposredno po desničarski gonji proti koroškim Slovencem, je avstrijski kancler Kreiskg napovedal ustanovitev posebne komisije. ki naj bi pod njegovim predsedstvom razpravljala o vprašanjih dvojezičnih napisov. Pozneje so razne uradne izjave bolj zameglile kot točno označile okviren, vsebino in pristojnosti te komisije. Ni bilo moč zaznati, ali bo predmet njenih razprav zgolj vprašanje dvojezičnin krajevnih napisov, ali pa bodo zajeli celotno problematiko koroškiti Slovencev. Zdaj se je komisija že sešla, toda brez predstavnikov tistih, zaradi katerih je bila komisija tudi postavljena, se pravi brez predstavnikov koroških Slovencev. Bili so sicer vabljeni, toda sestava komisije je taka, da je vnaprej onemogočila slovenskim predstavnikom sodelovati v njej. Kljub večkratnim protestom slovenskih predstavnikov so namreč v komisijo sprejeli kot njenega člana tudi predstavnika vindišarjev, ki je hkrati podpredsednik zloglasne organizacije Heimatdienst, katere poglavitni cilj je boj proti slovenskemu življu na Koroškem. Ta svoj cilj so jasno izpovedali z izjavo, da na Koroškem ne bo prej miru. dokler ne bo en narod izginil, se pravi slovenski. Lanski napadi na dvojezične napise, ki so o resnici pomenili organizirano gonjo proti vsem. kar je slovenskega na Koroškem, so bili delo prav tp organizacije. Avstrijska vlada ni spremenila svoje odločitve glede sodelovanja heimat-dienstovca v komisiji tudi potem, ko so vse slovenske organizacije na Koroškem na posebnem zborovanju v Celovcu soglasno izjavile, da se koroški Slovenci ne morejo pogajati s tistimi, ki so vedno preprečevali rešitev njihovih vprašanj. Zbor je bil konec letošnjega januarja, udeležilo sp ga je okoli 500 odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh slovenskih organizacij. Bili so predstavniki prav vseh slovenskih krajev na Koroškem in vsi so sprejeli sklepno resolucijo, ki pravi med drugim: »Ivan Cankar« hudo prizadeti družini globoko sožalje.. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona ANA BABIČ vd. PRAŠELJ Pogreb bo danes, ob 15. uri iz hiše žalosti, Dolina št. 351. Žalujoči: sin Bruno z ženo Elviro in vnuki ter hči Marija z vnuki in drugo sorodstvo. Dolina, 10. februarja 1973 Včeraj, 9. februarja, nas je nenadoma zapustil naš dragi ANTON ŠIŠKOVIČ Pogreb bo danes, 10. februarja, ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. žalostno vest sporočajo žena Pina, hči Tatjana, sin Oskar z ženo Mileno in mali Christian ter drugi sorodniki. Trst, Materija, 10. februarja 1973 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006 S13M GORIŠKI DNEVNIK ZDRUŽENA OSNUTKA ŠKERK-BELCI PARLAMENT NAJ ČIMPREJ ODOBRI ZAKON 0 SLOVENSKEM ŠOLSTVU! Poslanska komisija odobrila enotno besedilo z nekaterimi popravki - Zakon je treba izpopolniti OB IZIDU PUBLIKACIJE «E5POMEGO 72» Kot smo na kratko že poročali, je 1. februarja komisija za šolstvo Pri poslanski zbornici odobrila e-notni osnutek zakona, na podlagi osnutkov poslanca Škerka in poslanca Belcija, o ureditvi slovenskega šolstva v Italiji. Vsekakor je zdaj najbolj važno, da pride osnutek zakona čimprej na dnevni red parlamenta za dokončno odobritev in da se zakon izpolni s potrebnimi dodatki in popravki med diskusijo v Parlamentu. Omenili bomo na kratko vsebino Členov, še posebej pa nove popravke in dodatke. Prvi člen govori o ustanovitvi dveh šolskih nadzornikov (v Trstu in v Gorici) ter petih didaktičnih ravnateljstev v tr -saški pokrajini in dveh v goriški. Naslednji člen določa, kako bodo razpisani natečaji za mesta šol-skih nadzornikov in didaktičnih ravnateljev. člen 3 govori o habilitacijah profesorjev, člen 4 o staležih, cien 5 o natečajih za ravnateljska mesta na srednjih šolah, člen 6 o retrodataciji staležev. Člen 7 določa, da bodo nameščeni pri šolskih skrbništvih za službo v zvezi s slovenskim šolstvom en ravnatelj, ali stalni profesor, ter pet učiteljev v Trstu in dva v Gorici, črtan je bil prejšnji člen 8, ki je omenjal ustanovitev posebne komisije pri ministrstvu za šolstvo, v kateri naj bi bili izvoljeni predstavniki slovenske narodne skupno-sti_ in katerih mnenje bi morali u-Poštevati pri reševanju problemov slovenskega šolstva ter glede učnih Programov in učbenikov. Namesto tega sta nastala dva nova člena. Novi člen 8 (na predlog poslanca Belcija) govori o učbenikih člen določa, da ministrstvo za šolstvo dodeli vsako leto 1.05 milijonov lir ^ sklad za sestavo, prevajanje in tiskanje učbenikov za osnovne, sred-nJe in višje šole, sklad pa bo GORICA in TRST PRED STO LEI1! Vir posebne zgodovinske vrednosti SIMON RUTAR dnevnik (1869-1874) Založba Narodne in študijske knjižnice v Trstu in Goriškega muzeja v Novi Gorici. PRAVKAR IZŠLO! 190STRANI- 800UR priznanju jugoslovanskih diplom za poučevanje v slovenskih šolah. Namesto tega člena bo omenjena komisija poslala vladi resolucijo, naj se obveže, da se bo o zadevi dogovorila z jugoslovansko vlado. Zadnji člen govori o kritju izdatkov, ki bodo sledili izvajanju zakona. dopolnjen z morebitnimi prispevki dežele in krajevnih uprav. Člen 9 (na predlog poslanca Škerka), določa, da za reševanje problemov, ki se tičejo delovanja slovenskih šol, pomagajo deželnemu šolskemu skrbniku člani komisije, ki jo on imenuje in ki jo sestavljajo šolska skrbnika iz Trsta in Gorice, dva šolska ravnatelja, en šolski nadzornik, en didaktični ravnatelj, katere predlaga vodilno in učno o-sebje, ter pet italijanskih državljanov slovenske narodnosti (tri izvoli tržaški pokrajinski svet, dva pa goriški pokrajinski svet, tako da je zastopana tudi opozicija). Znatno je bil spremenjen prejšnji člen 9, ki je določal, da se na slovenskih učiteljiščih v Trstu in Gorici ustanovijo tečaji za šolanje slovenskih otroških vrtnaric. Novi člen 9 bis (na predlog poslanca Škerka) pravi, da ministrstvo za šolstvo lahko izda pooblastila za ustanovitev omenjenih tečajev. Poslanska komisija je tudi črtala prejšnji člen 10, ki je govoril o ZARADI UKINITEV NEKATERIH PROG Pereč problem prevozov Trst-dolenska občina Prebivalci in nameščenci zasebnih podjetij zahtevajo ustanovitev konzorcija za prevoze Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom V TOREK, 13. t.m. ob 19.30 v Zgoniku (tudi za Repnic) v prosvetnem društvu. V PETEK, 16. t.m. ob 19.30 v Medji vasi (pri Radetiču) tudi za Devin. Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. Zaradi tehničnih razlogov bo predavanje v Medji vasi v petek, namesto v torek, kakor je bilo že sporočeno z vabili. tbiaika knjigama TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Za prevoz oseb med mestom in večino vasi dolinske občine skrbi zasebno podjetje SAP. Večkrat so se na njegov račun slišale razne kritike. Zadnje čase pa je postalo vprašanje prevozov zelo pereče in nevzdržljivo, saj je gospodar tega podjetja kar po lastni volji ukinil nekatere proge ter razredčil vožnje, ne da bi se o tem s kom posvetoval ali vsaj obvestil ljudi in dolinsko občinsko upravo. Seveda so začeli ljudje protestirati, saj se mnogo delavcev in delavk, ki služijo vsakdanji kruh v mestu, poslužuje avtobusov. Peleg tega so se protestu pridružili tudi zaposleni delavci zasebnih prevozniških podjetij. Ti so sklicali sejo v petek, 2. februarja tl., na kateri so razpravljali ta pereča vprašanja In zahtevali spublieizacijo* raznih še obstoječih zasebnih družb. Ze to naj bi skrbel konzorcij za prevoze, katerega naj bi ustanovile vse občine naše pokrajine. Nadalje so na seji obvestili, da ni več mogoče delati na vozilih zasebnih podjetij, ker ti namreč presegajo vse varnostne meje in so stalna nevarnost za zaposlene delavce in prevažane ljudi. Za ustanovitev prej omenjenega konzorcija je bilo že več sestankov med občinskimi upravitelji in tehniki, vendar brez konkretnega zaključka predvsem zaradi zavlačevanja tržaške občine. Zaradi novembrskih volitev so sestanke prekinili; sedaj pa, ko je uprava tržaške občine obnovljena, je že skrajni čas, da bi se pogovori obnovili in pozitivno rešili to važno socialno vprašanje. V. L. dokaže, kako prebivalstvo Furla-nije-Julijske krajine, ki je tudi samo toliko pretrpelo v zadnji vojni, ceni in ljubi najvišjo dobrino, ki jo predstavlja mir. Prispevek dežele za pomoč Vietnamu Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je sklenil nakazati vsoto 2 milijona lir Italijanskemu rdečemu križu za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Gre za pomoč, ki je bolj simbolična kakor stvarna, pravi v tej zvezi poročilo, ki ga je sinoči _________________izdal tiskovni urad dežele in ki naj l'iliiiini,|,„,III)||||||||||n||||||||||||||||.j.... mn,,,,, POBUDO PODJETJA «ŽUPA» IZ KRAGUJEVCA OTVORITEV MOTELA «RUBIN» V DEKANIH Lepo urejen motel bo nudil gostom srbske specialitete - 40 postelj in velika restavracija 6dn$rraj dopoldne so v Dekanih u,-™1 nov, lepo urejen motel «Ru-jf *• Motel je ob cesti Ljubljana -žiš* nekaJ sto metrov pred kri ■.“čem s cesto Koper - Trst. «Ru-je odprlo podjetje «žuna» iz staaf^eVCa 'n tudi zaradi tega predori-a zanimivo novost, saj gre za j- 1 večji turistični objekt, ki ga sir« Primorski obali uredilo srb-slt0 Podjetje. rplu0*e* *But>in» ima 40 postc’j. v ?a avracijskih dvoranah je prosto-En 200 gostov, pred motelom v , u pa je prostora še za 300 no tOV'. Podjetje «župa» je istočas-ra proizvajalec in trgovec, nameči ?ost^e^ gostom s svojim; sperm' ! ,?m’ in Predvsem s pristni-r,- Kulinaričnimi dobrotami. Tu gre uvsem za tradicionalni srbski na r>>’ ?a jedi. ki jih pripravljajo rer.JSCem ogijo ln to po starih kot so bistveno drugačni rp . JIn Prepogosto vidimo v raznih J, ^racijah Treba je tudi ome-i;_ tipična vina, kot sta črna «mi-in beli «lazar», domače po- tica* Pa o r* ^A1 *Aa 8ace m podobno. p5ayn.atelj podjetja «2upa» živojin je ob včeraišnii otvoritvi do- M«,-.,'1'' včerajšnji otvoritvi poema-'?. sodelovanje s slovenskimi n°djetji in med ]jubljanski s njimi predvsem o «Emono» ter ugotovil, da so si zadali nalogo, da vsako leto odpro ob jugoslovanskih cestah po en lepo urejen motel. Lani so odprli motel na cesti Beograd - Niš, letos pa v bližini Kopra. Zlomljeni stegnenici zaradi nesrečnih padcev Pri določeni starosti je najmanjši padec lahko usoden. Mimogrede si človek lahko nalomi stegnenico, ki je za takšne padce najbolj občutljiva. V glavni bolnišnici se s takšnimi primeri ukvarjajo skoraj vsak dan. Včeraj sta se morali po zdravniško pomoč zateči kar dve priletni ženski, 74-letna Maria Marzari iz Ul. D'Alviano 90 in 79-letna upokojenka Maria Bonacci iz Gradišča. Obe sta si nalomili levo stegnenico in se bosta morali na ortopedskem oddelku zdraviti, vsaj tri mesece, če ne nastopijo seveda vmes možne komplikacije. Prvi je spodrsnilo v stanovanju, druga pa je padla v bolniški sobi zavetišča ECA v Ul. Pascoli, kjer se je zdravila. uiednUtm Spoštovano uredništvo. Res je, da je še nekaj ljudi, ki imajo posluh za reševanje problemov, ki tarejo našo vas, vendar vse to še ni dovolj, če je za to premalo dokazov. Ob vsem tem mislim na tiste probleme, ki smo jih že na samem začetku delovanja rajonske konzulte za zahodni Kras predložil višjim organom. To so vprašanja, kot zgraditev slovenskega otroškega vrtca v Križu, asfaltiranje cest, kanalizacija, ureditev športnega igrišča in gradnje ljudskih stanovanj za Križane. V Križu smo vsi prepričani, da še danes, po 28 letih, i u!em ko je bilo v raznih drugih kiajih velko storjenega, ležijo naše prošnje pozabljene v uradih tržaške občine, če jih niso že zmetali v koš. Kljub temu, da nam je, po številnih prizadevanjih predstavnikov rajonske konzulte, tržaška občina večkrat zagotovila uresničitev vsega, kar smo zahtevali, ostaja Križ vas, o kateri radi lepo go.orijo. a zanjo nič ne ukrenijo. Z druge strani so pri nas ljudje, ki nimajo nič skupnega s kriškim prebivalstvom, in si kljub temu veliko dovoljujejo na škodo naših ljudi. Takih primerov je precej in nič čudnega ni, če med našimi ljudmi narašča ogorčenje. Križani ljubimo svojo vas in radi se bomo zahvalili tistemu, ki bo zanjo nekaj naredil. To pa mora šele dokazati z dejanskim prizadevanjem in čim prej, preden nam brada dokončno osivi. ALBIN MAGAJNA član odbora rajonske konzulte za Križ - Prosek - Kontovel Oblikovanje temeljnih smernic gospodarskega razvoja na Goriškem Uveljaviti naše mesto pri sosedih in v širšem podonavskem zaledju «Espomego 72», kakor se imenuje drugi blagovni sejem v Gorici, je dokumentarno obdelan v okusno izdelanem zvezku, ki ga je izdala goriška trgovinska zbornica. Objavljeni teksti govorov in razmišljam ter bogat slikovni material, delno tudi v barvni tehniki, dopolnjujejo lanski uspeh goriškega blagovnega sejma. Objava dokumentarnega gradiva lanske manifestacije se srečno ujema z včerajšnjo javno predstavitvijo idejnega osnutka razstavnega prostora novega goriškega sejma pri Soči ter na takšen način spopolnjuje pogled na prizadevanja gospodarskih in upravnih krogov, da bi zagotovili našemu mestu sejmsko prireditev, ki bi ustrezala značaju našega mesta in njegovemu položaju ob meji. Prek vseh teh pobud se namreč izpričuje vroča želja odgovornih dejavnikov, da bi pospešili gospodarsko rast našega mesta ob izkoriščanju ene izmed njenih poglavitnih značilnosti in prednosti, da namreč leži ob odprti meji in da se na tem prostoru srečujejo interesi dveh stvarnosti, Ob upoštevanju teh danosti je predsednik Zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo De-lio Lupieri v svoji predstavitvi omenjene publikacije izrazil zadovoljstvo zaradi vsakoletne prisotnosti sosednjih dežel, zlasti Slovenije in Koroške, čeprav ne prikriva večkrat izražene težnje, da Gorica v okviru naše, proti vzhodu odprte dežele opravi svojo vlogo tudi v odnosu do svojega širšega zaledja v Podonavju. Poleg govora predsednika deželnega odbora Berzantija objavljajo več strokovnih poročil udeležencev okrogle mize o belih vinih, o gori-škj. proizvodnji in o vinski cesti v Brdih. Tisk: Arti Grafiche Cam-pestrini, Gorica. Ne da bi skušali kakorkoli zmanjševati učinka politike gospodarske prisotnosti Gorice pri sosednih in zlasti v širšem podonavskem zaledju, se nam vendarle zdi zelo umesten predlog nekega vidnega gospodarskega predstavnika sosednje republike na otvoritvi lanskega Espomega, izrečen v pogovoru s predstavnikom našega lista, da bi biio namreč v korist goriškega prostora na eni in na drugi strani meje, če bi odločujoči dejavniki, ki delujejo na tem prostoru, našli soglasnost o izmeničnem prirejanju sejmskih manifestacij v Gorici in Novi Gorici; Predlog o-svetljujemo zgolj 'zaradi svoje časnikarske dolžnosti, ker hočemo opozoriti na njegovo obstojnost in možnost njegovega poglabljanja, če obstajajo obojestranske koristi za takšno obliko sodelovapja. določa deželne posege, ki naj olajšajo kmetijskim podjetnikom in zadrugam najemanje bančnih posojil in za zakon, ki dopolnjuje že obstoječe norme v prid kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarstvu hribovitih področij. Za dopolnilno blagajno prijave v roku 15 dni Z zakonom št. 457 od 8. avgusta 1972, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 218 od 23. 8. 1972, so razširili dopolnitev plače za kmečke delavce s pogodbo za nedoločen čas in za začasno odpuščene. Na osnovi čl. 15 tega zakona mora delodajalec predložiti v roku 15 dni po odpustitvi delavca preko urada za celo prošnjo na INPS na že pripravljenem obrazcu. Na njem mora navesti imena prizadetih delavcev, število dni ko niso delali in vzrok, zakaj so bili odpuščeni. Ker prej niso imeli pripravljenih vo, je bilo določeno, da teče rok za prijavo od 15. februarja 1973. Rok za prijavo že odpuščenih delavcev zapade torej konec tega meseca, za pozneje odpuščene pa 15 dni po odpustu. Danes v Sovodnjah tekmovanje v «briškoli» Drevi ob 20. uri bo v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah tekmovanje v «briškoli», Ki ga priredi pro. svetno društvo «Sovodnje». Tekmovanja se lahko vsi udeležijo. Zmagovalci «briškole» bodo dobili lepe nagrade in sicer: prvemu paru bosta šla dva domača pršuta, drugi par bo dobil pršut, tretji dve za-vratnici (ossocollo), četrti pa salamo in steklenici vina. Prosvetno društvo bo organizira lo prihodnjo soboto, 24. februarja vedno v dvorani Kulturnega doma, predpustni ples. Plesa se bodo lah ko udeležili vsi tisti, ki imajo va bilo, ki se lahko dobi v vaških gostilnah in na sedežu društva. Zatorej pohitete z nabavo vabil, da ne bo prepozno! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi jutri, 11. t. m. ob 16.30 OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13 SPORED: Uvodna beseda: ACE MERMOLJA Sodelujejo: Mladinski krožek Gorica Klavirski trio šole Glasbene matice: Pavel Kodrič, Črtomir Ši-škovič in Iztok Kodrič. Pevski zbor «Oton Župančič* iz štandreža, Komorni zbor Nova Gorica. VLJUDNO VABLJENI Obvestilo bolniške blagajne za obrtnike Pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike obvešča, da bo do 15. februarja izobesila na občinah v pokrajini in na sedežu bolniške blagajne v Gorici seznam vseh vpisanih, ki so jih javili lastniki podjetij od januarja do decembra 1972. Kdorkoli bo na teh seznamih zasledil netočnosti, bo to lahko javil posebni komisiji za obrtništvo, ki ima svoj sedež v Ul. Crispi 10. predpisanih obrazcev za tako prija- STANOVANJSKA ZADRUGA V RONKAII Člani hočejo s skupno pobudo priti do lastnega stanovanja Novi odbor že nakazal delovne smernice - Že na začetku 40 zadružnikov iz Ronk in Tržiča Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je deželni odbor sprejel dva nova zakona s področja kmetijstva. Gre za zakon, ki Prejšnji teden smo v našem listu pisali o nameravani ustanovitvi stanovanjske zadruge za gradnjo ljudskih stanovanj s sedežem v Ronkah, na Trgu Oberdan 21. V soboto, 3. februarja je bil na sedežu ustanovni občni zbor zadruge, ki sta ga vodila deželni svetovalec Rizzi in član vsedržavnega odbora Zveze zadrug arh. Ezio Segati. V uvodu sta oba poudarila namen in pomen zadrug, njihove dolžnosti in pravice ter sta poudarila zlasti važnost dejstva, da gre za pobudo političnega pomena, za dosego lastnega stanovanja za delovnega človeka. Na zborovanju so poudarili potrebo složne akcije za dosego takega cilja in sklenili, da se bodo oslanjali na izkušnje drugih sorodnih zadrug pri svojem delu. Po uvodni debati so prešli na volitve. Izvolili so 12-članski upravni odbor, 6 članov nadzornega odbora in 3 člane razsodišča. V torek, 6. februarja se je prvič sestal na sejo novi upravni odbor ob prisotnosti deželnega svetovalca Rizzija in arh. Segatija. Ob tej priložnosti so ugotovili, da se je od samega začetka prijavilo v zadru- iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiHHiiiiiiiiiiiiii Goriški davkoplačevalci z osnovo nad 5 milijonov lir mala S« bezaštee Predpust s klobasami, zeljem, krofi, ni dovolj: so še valčki in polke NA NOVIH PLOŠČAH! sTEREo ZLATI ZVOKI bratje AVSENIK PESEM DOLINE ansambel ŠTIRJE KOVAČI Zdravnik prof. Italo Fabretto 6 milijonov (472.000); dr. Salvatore Fazio 5,4 milijona (385.000); zdravnik prof. Pienuigi Ferrari 8 milijonov (692.000); inž. Guido Forna-sir 6,4 milijona (641.000); dr. Gian-carlo Fugagnoli 5,8 milijona (372 tisoč); zdravnik dr. Mario Geat 8 milijonov (848.000); kolavdatar Roberto Gentili 5 milijonov (185.000); avtoprevoznik Erminio Giannesini 5,6 milijona (604.000); dr. Alfonso Giordano 5,3 milijona (369.000); O-liviero Gorini 5 milijonov (354.000); Gelserino Graziato 5,8 milijona (650 tisoč); zdravnik prof. Bruno Gre-gorig 7,6 milijona (702.000); zdravnik prof. Mario Grignetti 6,2 milijona (397.000); notar dr. Giuseppe Grusovin 5,4 milijona (425.000); Li-dia Hornik 5,9 milijona (229.000); trgovec Luigi Krainer 8,7 milijona (1.129.000) ; avtoprevoznik Giustino Kusterle 7,6 milijona (1,029.000); dr. Salvatore Lindoro 6,4 milijona (571 tisoč); zdravnik dr. Adriano Lipizer 11 milijonov (958.000); zdravnik prof. Mario Lo Bruto 8,1 milijona (872 tisoč); inž. Egone Lodatti 5,2 milijona (385.000); inž. Mario Macuz 6,4 milijona (447.000); Giulio Ma-niacco 5,5 milijona (553.000); dr. Carlo Maresi 6,0 milijona (593.000); sodnik Piero Marši 6,9 milijona (645.000) ; dr. Lucio Mairtellani 5,7 milijona (466.000); dr. Marino Mar-tinelii 9,2 milijona (967.000); Silvia Mattioni 6,6 milijona (824.000); Salvatore Menduni 6,6 milijona (643 tisoč); dr. Alfredo Milano 9,5 milijona (1,290.000); prof. Alvise Pe-resson 8,9 milijona (703.000); dr. Alberto Pezzini 11,6 milijona (1 mil. 409.000) ; dr. Guido Piccinini 5,9 milijona (400.000); arh. Giorgio Picot-ti 8 milijonov (655.000); geom. Pie-tro Protto 7,7 milijona (1,069.000); prof. Felice Rapuzzi 6,8 milijona (746.000) ; Edoardo Reig 7,8 milijona (723.000); inž. Quirino Rigonat 10,2 milijona (1,298.000); prof. radiolog Rocco Rocco 13 milijonov (1.268.000) ; zdravnik prof. Giuseppe Romitelli 6,5 milijona (542.000); geom. Livio Sgubin 7,7 milijona (1.069.000) ; Ferdinando Scodnig 8,1 milijona (777.000); zdravnik prof. Ennio Sorrentino 5,5 milijona (164 tisoč); dr. Mario Spanghero 6 milijonov (441.000); di. Luigi Stanig 5 milijonov (291.000); zdravnik prof. Teodoro Stori 12 milijonov (1 mil. 402.000) ; Michele Strauss 5,7 milijona (627.000); inž. Luigi Sussi 5,6 milijona (461.000); imprezar Mario Tacchino 15,4 milijona (3,004.000); trgovec Ivan Terpin 15,6 milijona (3.600.000) ; Tuliio Tomassich 5,7 milijona (521.000); Nicolo Tonkli 5,4 milijona (517.000); zdravnik dr. A-dolfo Ugomari 9,8 milijona (1 mil. 29 tisoč); Livio Viatori 6,3 milijona (529.000) ; Oskar Viviani 6 milijonov (731.000) ; trgove Viktor Vižintin 6,8 j milijonov (860.000); industrijec Bruno Volk 8,2 milijona (1,174.000); Silvano Vuga 7 milijonov (754.000); zdravnik prof. Ernesta Zambelli 10,4 milijona (1,331.000); dr. Luigi Zannini 5,3 milijona (321.000); odv. Rambaldo Zucalli 5 milijonov (315 tisoč). go lepo število članov, kar bo dobra osnova za nadaljnji razvoj in delo te ustanove. Že od samega začetka se je namreč vpisalo kakih 40 zadružnikov iz Ronk in Tržiča. Na seji so tudi začrtali nekatere prve ukrepe, ki jih bodo morali sprejeti. Tako se bodo sestali z vodstvom Deželne zveze zadrug, z vodstvi drugih posoških stanovanjskih zadrug. Nadalje so sklenili, da bo zadruga poslovala na svojem sedežu v Ronkah, Trg Oberdan 21, vsak torek na delovni dan od 19. do 20. ure. Končno so na tej seji izvolili delovni odbor zadruge, ki je takole sestavljen: predsednik Pao-lino Zonta, podpredsednik Giuseppe Puntin, tajnik Diego Borghese in blagajnik Luigi Valentini. Kot smo že pisali, je zadruga okrajnega značaja ter se vanjo lahko vpišejo vsi delavci tržiškega okraja, ki bi na ta način želeli priti do svoje hiše. Snežne razmere in turistične vesti Nenaden preobrat vremena je poslabšal razmere na goriških smučiščih, kjer se je že tako tanka snežna plast še stanjšala zaradi odjuge in «obrabe»; v zadnjih tednih je bilo predvsem na Lokvah izredno dosti «dilcarjev», ki so sneg dobesedno zdrsali do trave. Po podatkih Goriške turistične zveze so na Lokvah 3 stopinje, oblačno, megleno, deluje samo srednja žičnica. Livek: dve stopinji, megleno, 10 cm snega, delujeta samo srednja in zgornja žičnica, v domu so še prosta ležišča. Črni vrh nad Idrijo: nič stopinj, 30 cm snega, megleno, vlečne naprave delujejo, za 40 dinarjev sposojajo gojzerice in smuči, med tednom je dovolj prostora v hotelu, cb sobotah pa priporočajo rezerviranje. Cena penziona na osebo 10.890 din. Jože Klanjšček z Oslavja se je smrtno ponesrečil V sredo so v Kopru pokopali 73-ietnega Jožeta Klanjščka, ki izhaja iz znane Klanjščkove družine na Oslavju. Prejšnji teden se je z avtom vračal z Dolenjske ter ga je nenadoma obšla slabost. Pri Brežicah je zapeljal s ceste in se hudo ranil. Po štirih dneh je v noči od sobote na nedeljo umrl v bolnišnici v Novem mestu. Njegov oče je bil eden izmed lastnikov Trgovskega doma v Gorici, kj so ga fašisti dejansko ukradli naši skupnosti. To so dosegli s hudimi političnimi pritiski na zakonite lastnike, med katerimi je bil tudi pokojnikov oče. Fašistični srd se je razširil na vso družino in zato je Jože že zelo kmalu odšel v Ljubljano, kjer je imel trgovino z usnjem. Po drugi vojni se je vrnil na Oslavje z družino, ker je oče želel njemu prepustiti vodstvo kmetije. Takoj ob povratku je kot edini zakoniti pravni dedič Trgovskega doma začel v imenu vse naše skupnosti (na pobudo takratne Demokratične fronte Slovencev) pravni postopek za vrnitev Trgovskega doma. S tem si je nakopal hude težave oblasti, ki mu niso izdale novega dovoljenja za bivanje in so ga izgnale iz Italije. Odšel je v Trst, in ko so tudi Trst priključili k Italiji, so ga ponovno izgnali ter se je zatekel v Koper. S tem je izginila tudi zadnja možnost pravnega postopka za odpravo hude krivice, ki smo jo doživeli goriški Slovenci in ki dejansko še vedno traja, ker nismo dobili pravične odškodnine za odvzeto lastnino Ženi Zdenki, otrokom Jožku, Net-id in Nevi ter drugim sorodnikom izrekamo sožalje ob tako hudi izgubi. Goriška sekcija SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA priredi predavanje o dopolnilnem davku IVA v ponedeljek, 12. februarja ob 20.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10, ki jo je ustanova blagovolila dati na razpolago. Predavala bosta dr. STANKO OBLAK in RUDI JAGODIC. Vabimo k udeležbi vse slovenske trgovce, gostilničarje, obrtnike in sploh vse operaterje, ki se pri svojem delu srečujejo z novim davkom. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVI: Luca Milocco in Ales-sandro Pellicani. SMRTI: upokojenec 82-letai Angelo Scarano, uradnik 59-letni Demetrij Drufuka in dojenček Massimiliano Mauri. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Pomi dottone manici di scopa». Barvna risanka. CORSO 16.30—22.00 «Corvo Rosso non avrai il mio scalpo*. R. Redford in D. Bolton. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «L'allegra brigata di Tom e Jerry». Barvna risanka. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «1 cor-pi presentano tracce di violenza carnale*. T. Aumont in S. Kendall. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—22.00 »Cristiana mo-naca indemoniata*. M. Konopka in T. Achilii. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30 «Mio caro assassi-no». Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Torino Barvni film. TRINCIPE 17.30 «Maria Stuarda regina di Scozia*. nera*. Nova Gorica SOČA «Okusi Drakulovo kri*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Valter brani Sarajevo*, jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Zgodba o levu*, slovenski barvni film ob 20.00. RENČE «Morilec prihaja iz groba*, španski barvni film ob 19.00. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Avantura je avantura*, francoski barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. ............"""..................»<■■»»■..... PREJŠNJI ČETRTEK DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, Ul. I. maja, tel. 73-328. LJUDOMRZNIK V GORICI V okviru letošnje gledališke sezone na Goriškem, ob sodelovanju SSG, SPZ, SKPZ in občinske usta-noi:e EMAC iz Gorice, je imelo Stalno slovensko gledališče iz Trsta v četrtek zvečer v Verdijevem gledališču svojo tretjo letošnjo predstavo. Gledališki umetniki so podali romantično igro avstrijskega dramatika Ferdinanda Raimunda «Kralj gora in ljudmrznik*, ki ga je za naše razmere priredil in režiral Miran Herzog. Udeležba abonentov in drugih gledalcev je bila kar dobra in občinstvo je z zanimanjem sledilo dogajanju na odru posebno še ker je bilo tokrat poživljeno s petjem in glasbeno spremljavo. Tudi svojevrstna scena je pritegnila pozornost in zlasti na koncu igre, ko je njen razplet, ki je sprva nejasen, postal vsem razumljiv, so nagradili igralce z živahnim ploskanjem in jih večkrat priklicali na oder. Igralci so se tudi tokrat prav dobro odrezali in med njimi naj omenimo zlasti Antona Petjeja v vlogi Ljudomrznika, Silvija Kobala kot kralja gora, našo goriško rojakinjo Bogdano Bratuževo in Miro Sardočevo. Po obisku dosedanjih predstav na Goriškem sodeč, so imela največ uspeha dela domačih pisateljev, Benedetičeva «Pravila igre» in Jur-čič-Robov «Deseti brat*, pa še Pi-randellov «Le premisli Giacomino*. Marsikdo izmed občinstva je tudi izrazil željo, da bi že prej seznanili s kratkim opisom vsebine obiskovalce, da bi tako že od samega začetka lažje doumeli vsebine igre. Sicer pa, kot že rečem, ugajajo domačemu občinstvu najbolj klasična domača dela, ki so mu bližja. Paolo Poli v Verdiju s komedijo «Giallo!!» V sredo, 14. februarja bo v Verdiju spet na vrsti italijansko gledališče izven abonmajske sezone s komedijo «Giallo!!!» Glavne vloge bo igral Paolo Poli, ki ga goriško občinstvo že dobro pozna zaradi številnih oseb, ki jih je odigral v lanski komediji «La nemica». Poleg Polija, ki bo odigral sedem vlog in sicer Rubgja, dr. Sheldona, Priscillo, sira Reginalda, cerkovnika, polkovnika, duhovnika, bodo še nastopili Maria Grazia Sughi, Mir-ton Vajani in Liana Casartelli. Režija je pod vodstvom samega Polija. Vstopnice so v prodaji v agenciji Appiani. Razna obvestila Slovenska nižja srednja šola bo imela roditeljski sestanek v ponedeljek, 12. februarja ob 18. uri v šolskih prostorih v UL Randaccio. llllllllll|||||||||||||||||||||||fllllllllllllllll||Um,lin,lll„UI||||||1l||l||||| BEŽEN POGLED NA DRUGO STRAN MEJE Mesto PDG v kulturnem življenju na Goriškem Sodeluje na Prešernovih proslavah ter pripravlja srečanje malih odrov Na pobudo Temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica je bila pred-sinočnjim v komodi avorani Primorskega dramskega gledališča Prešernova proslava, na kateri je režiser Jože Babič v govoru o sedanjih razsežnostih slovenskega kulturnega pranika izrecno opozoril, da smo z dediščino kulturnega izročila prevzeli velike obveze v celovitosti prostora slovenske bhnosti, ki jih je treba izpolnjevati ter jih oplajati z vedno novo vsebino. Gledališki ansambel Primorskega dramskega gledališča je uprizoril Krst pri Savici v režiji in dramatizaciji mladega Toneta Peršaka. Odrska postavitev tega Prešernovega besedila vsebuje nekaj novih pogledov na naše prednike in zlasti na glavne junaice, med katere sodi osvetlitev poganskih vrednot iz naše prvobitnosti. Kulturna skupnost je omogočila Prešernove proslave tudi v vseh večjih središčih Primorske, od Brd pa do morja. Ko že pišemo o delovanju PDG, naj omenimo skorajšnji pričetek festivala z naslovom «Goriško srečanje malih odrov*, ki bo. trajal od 16. do 27. februarja ter bo imel tudi svojo izvenoarsko dogajanje v obliki razširjenega pogovora na temo «Delavec • kultura, srečanja in razpotja.» Po pretepu sta ga okradla Včeraj zjutraj so agenti trži! kvesture spremili v bolnišnico, k so mu razkužili rane na rokah na obrazu 21-letnega Boška Mič iz Krivoreke v Srbiji. Mladenič, je že leto dni v Italiji in dela nekem gradbenem podjetju v Trs je agentom povedal, da je v Tr spoznal dva rojaka, s katerima se namenili v Tržič, da bi tam večerjali. Vse je potekalo v n boljšem prijateljskem vzdušju, i kler se niso odpravili domov. Pi restavracijo sta dva malopridne njihova imena ni znal povedati, i padla mladeniča, ga pretepla mu ukradla ves denar, ki ga imel pri sebi. Mičiča so nato pospremili urad za tujce goriške kvesture, koder bodo vodili preiskavo o dv pobalinih. POKRAJINSKI SVETOVALEC 'S. ŠIPKA OB RAZPRAVI 0 LETOŠNJEM PRORAČUNU Več pozornosti posvetiti slovenskim potrebam Priobčujemo v daljšem izvlečku poseg pokrajinskega svetovalca S. Štoke, ker se je v njem dotaknil nekaterih vprašanj, ki so zelo važna za nadaljnji obstoj in razvoj naše narodne skupnosti. Gre za vprašanja o dvojezičnosti napisnih znakov, za vprašanje kraških rezervatov, zakona o gorskih skupnostih in za vprašanje našega poljedelstva. Gospod predsednik, gospodje svetovalci. Diskusija o proračunu tekočega leta naj bo, kot v preteklih letih, ne samo določeno upravno, ampak predvsem politično mnenje analiza o. delu levosredinskega odbora, obenem pa tudi politično-upravna perspektiva te pokrajinske uprave. Ta odbor se je ob svoji umestitvi obvezal, bodisi s posegom svojega predsednika kot tudi z naknadnimi ukrepi pokrajinskega sveta, glede nekaterih važnih vprašanj, zadevajočih življenje skupnosti slovenskega jezika. V resoluciji, izglasovani od vseh skupin pokrajinskega sveta (razen skupine MSI), je bila poudarjena «po-treba po nadaljnjem stvarnem u-veljavljanju natančnih ustavnih določil in pa določil statuta dežele Furlanije - Julijske krajine, da bi se začela reševati specifična problematika, katere nosilka je slovenska skupnost®, nakar je bilo odboru poverjeno, da «nemudoma in čimprej uresniči obveze, ki jih je predsednik izrazil pokrajinskemu svetu, nanašajoče se na uvedbo služb, s pomočjo katerih bo omogočeno občanom izraziti se v svojem materinem jeziku, nadalje na izpopolnitev ter okrepitev šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom, na ustanovitev ustreznih struktur višje kulture na univerzitetnem področju, na podporo slovenskim inštitucijam na gledališkem in splošnokulturnem področju, na izpopolnitev napisnih znakov v italijanskem in slovenskem jeziku v krajih, kjer obstaja u-strezno jedro občanov slovenskega jezika®. Sklenjeno je tudi bilo, da bo «sklicano zborovanje o vprašanjih slovenske narodne manjšine, kjer bi se nudila političnim silam, ustanovam ter inštitucijam priložnost mirnega in konstruktivnega pogovora, ki bi lahko dal določen kvalificiran prispevek k rešitvi celotnega' vprašanja®. Ob analizi obvez, ki jih je pokrajinski svet dal odboru, ter o-menjene resolucije, moramo, navzlic vsej dobri volji ugotoviti, da je bila samo obveza v zvezi s slovenskim gledališkim področjem dejansko uresničena, in sicer kar zadeva publicizacijo Slovenskega stalnega gledališča ter podporo pokrajinske uprave; da je nadalje bil sklep o uvedbi z enim zaposlenim nameščencem, ki bi obvladal slovenski jezik, zavrnjen od strani deželnega nadzornega organa in da tudi vse ostale obveze — po dveh letih od dne, ko so bile sprejete — niso bile oziroma so bile samo delno izpolnjene. Tudi ni bilo sklicano oziroma organizirano zborovanje o vprašanjih slovenske narodne manjšine, kakor tudi ni bil izpopolnjen sistem krajevnih napisnih znakov, to se pravi obveza, ki je bila sprejeta že od poprejšnjih levosredinskih pokrajinskih uprav. Gospod predsednik, gospodje svetovalci, vprašanje dvojezičnih krajevnih in cestnih napisnih znakov ob pokrajinskih cestah je bistvene važnosti, ker zadeva priznanje tiste enakosti družbenega dostojanstva, ki ga republiška ustava zagotavlja vsem državljanom ne glede na spol, raso, jezik, •eroizpo-ved, politično opredelitev, osebne in socialne pogoje. Ta pravica do družbenega dostojanstva prihaja do izraza predvsem v pravici do rabe svojega materinega jezika, kakor tudi v rabi jezika narodne manjšine v javnih uradih, uradnih spisih in javnih manifestacijah. Napisi v slovenskem jeziku predstavljajo nadvse važen izraz uradnega priznanja o obstoju narodne manjšine. Pokrajinska uprava je dejansko res poskrbela za postavitev napisnih znakov v italijanščini in slovenščini ob cestah, ki gredo preko slovenskih občin kraške planote in po dolinski občini, ni pa nič ukrenila kar zadeva napisne znake tudi v slovenščini v tistih predelih, kjer te ceste tečejo po ozemlju tržaške občine. Da ne gre zgolj za naključno pozabljivost, nam dokazuje^ dejstvo, da so dvojezični napisi na križišču, kjer se pokrajinska cesta proti Gabrovici odcepi od po-kraiinske ceste št. 1, bili postavljeni samo na tisti strani, kjer označujejo naselja zgoniške občine, vtem ko je na istem mestu, samo na drugi strani ceste, napisna tabla z napisom Prosecco — Opicina — Trieste brez ustreznega slovenskega teksta. Isto velja tudi za ves preostali del pokrajinske ceste št. 1 do Bazovice. Zategadelj priporočam odboru, da obcestne napisne znake izpopolni tako, da bodo ti tako v italijanščini kot slovenščini tudi na tistih odsekih pokrajinskih cest, ki gredo po tržaški občini, ker gre za naselja, kier prebiva ne samo znaten, marveč pretežni del občanov s slovenskim materinim jezikom. Potem so še druga zelo važna vprašanja, ki se tičejo življenja in razvoja slovenske narodne skupnosti. V deželnem svetu je v razpravi osnutek zakona o razvoju gorskih skupnosti. Ta zakon neposredno zanima tudi slovensko prebivalstvo v občinah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. V osnutku ustreznega zakona, ki so ga predložili komunisti, je rečeno, da bodo morale gorske skupnosti, kolikor bodo vanje vključene občine s prebivalstvom slovenskega jezika, v statutih predvideti posebne ukrepe za zaščito etničnih in kulturnih značilnosti slovenske narodne manjšine. O teh in drugih vprašanjih, ki zanimajo prebivalstvo slovenskega jezika, ki bo jutri v sestavu gorskih skupnosti, so se odločno in jasno izrazili tudi demokratični slovenski in italijanski upravitelji na zborovanju v Doberdobu, v resoluciji, odposlani predsedniku deželnega odbora, dr. Berzantiju. V kratkem bo prišel v pretres deželnega sveta tudi deželni zakon o ustanovitvi Ustanove za zaščito tržaškega Krasa ter odločitvi norm za zaščito naravnih rezervatov, vsebovanih v zakonu št. 442, tako imenovanem Belcijevem zakonu. Potrebno je, g. predsednik in gospodje svetovalci, da se tudi pokrajinska uprava, skupaj z vsemi demokratičnimi, ljudskimi silami obveže, da bo ta deželni zakon postal učinkovit instrument zaščite kraškega okolja in bo predstavljal bistven prispevek k gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju tu živečega prebivalstva, upoštevajoč pri tem posebne potrebe domačega slovenskega prebivalstva. Varovanje naravnega bogastva in vrednotenje okolja se ne smeta dosegati le s preprostim izstavljanjem omejitvenih dekretov, brez ustreznih in otipljivih posegov na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju, ki naj zagotove razvoj zainteresiranih skupnosti. Odbor hi se moral obvezati, da bo interveniral pri levosredinskih deželnih svetovalskih skupinah, da bi noben deželni zakon ne prezrl obstoja slovenskega prebivalstva, ki ga neposredno zanima zakon Belci, zlasti ne njegovih posebnih gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov. Naša skupina je v nekem svojem skorajšnjem vprašanju, postavljenem g. predsed-inku, zahtevala, da naj bi ustanova imela značaj komzorcija med zainteresiranimi občinami in pokrajinami, da bi tako pretežno izražalo voljo izvoljenih krajevnih uprav, ob udeležbi dežele, specializiranih organov ter znanstvenih ustanov. Ustanova za kraške naravne rezervate mora postati demokratična ustanova, ki bo resda varovala naravno bogastvo in vrednotila o-kolje, ki pa bo obenem tudi ščitila in razvijala gospodarski, socialni in kulturni razvoj slovenskega prebivalstva na tržaškem Krasu. Sicer bo ustanova le navaden birokratičen organizem in bomo tako imeli le novo serijo omejitev na tržaškem Krasu, poleg že mnogih obstoječih, ki jih je ustvaril tržaški regulacijski načrt, onemo-gočujoč sleherno možnost naravnega razvoja, vtem ko je prebivalstvo primoral živeti v izredno o-mejenem starem jedru naselij. Nikoli ne bom, gospod predsednik, prenehal obsojati to težko stanje stvari, to nasilje, ki gO nad pre-bivalsWom kraške planote vrši tržaška občina. Od odbora sem že zahteval, da bi interveniral pri tržaški občini, nai nemudoma izdela varianto za Kras ter izloči iz regulacijskega načrta ekstenzivne zazidalne površine z najmanj 100.000 kvadratnih metrov, obenem pa naj področju omogoči takšno urbanistično ureditev, ki bo spodbudna za naravni razvoj obstoječih naselij ter bo onemogočila sleherno možnost gradbene špekulacije Ponovno izrekam odboru to svojo zahtevo, ker pač ni tržaška občina v tem pogledu doslej še sprejela nobenega ukrepa, kakor tudi se ni poskrbela za izdelavo variante za Kras. Zatem je se tu vprašanje poljedelstva, ki je tesno povezano z zakonom o gorskih skupnostih Naše poljedelstvo je, čeprav skromno po svojem obsegu, za varovanje ter ohranitev pokrajine, a tudi v zvezi s svojimi proizvodi visoke biološke kvalitete, zelo važno za našo pokrajino. Toda dejstva nas navajajo na ugotovitev, da se je na tem področju dos- lej napravilo bore malo ali nič. Med Barkovljami in Nebrezino i-mamo področja, ki jih je tržaški regulacijski načrt vinkuliral ter spremenil v tako imenovane poljedelske cone®, ne da bi za ta področja predvidel kakršen si bodi načrt gospodarskega razvoja Tako imamo tudi na fem področju edinole vrsto omejitev, ki prizadevajo majhno zemljiško lastnino, katere ni moč na sodoben način izkoriščati za poljedelske namene zaradi pomanjkanja eest, vodovodov in drugih potrebnih infrastruktur. Ob tej priložnosti moram izraziti svoje zadovoljstvo, da je lani prišlo do otvoritve prve pokrajinske vinske razstave v Boljuncu, kot tudi, da je pokrajinska uprava sklenila organizirati letošnjo razstavo pozno spomladi, kot sem že nekoč v nekem svojem vprašanju predlagal ustreznemu odborniku. Nocoj bo Stalno slovensko gledališče uprizorilo v Kulturnem domu Ferdinanda igro s petjem «Kralj gora in ljudomrznik* Raimunda romantično ■iiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PET LET DELA BUJSKEGA «DICITRONA» Razvoj podjetja odločilno vpliva na razvoj družbe Prispevek občini - Mladina se ne seli več, pač pa se vrača Pred nekaj dnevi je podjetje «Buje export - digitron® slavilo svoj mali jubilej. Pet let zares ni doba, ki bi jo bilo vredno posebej slaviti. Pet let je zelo malo časa, posebno če začne podjetje delovati tako, kot je začelo delovati podjetje Buje export, ki je ob svojem nastanku imelo edini kapital — odlok skupščine Buje, da se podjetje ustanavlja. In vendar je bil ta odlok osnova, da se je začelo novo poglavje v gospodarskem življenju bujske občine, ki do takrat ni imela lastnega izvozno - uvoznega in industrijskega podjetja. Kako do lastnih podjetij, kako do podjetij, ki bi imela svoj matični sedež v občini Buje? Do tedaj je bilo le eno takšno podjetje, in sicer obrtno podjetje «Proleter», ostala podjetja pa so imela v Bujah le svoje obrate ali delovne enote, njihovi sedeži pa so bili ali v Pulju in Umagu, ali pa v Izoli in Postojni. Trije ali štirje nameščenci, ena oseba za pisarno in neznaten kredit: to je bilo vse, s čimer je začelo delovati novo bujsko izvozno-uvozno podjetje «Buje export». In ko danes napravimo majhen obračun, vidimo, da se je to tedaj neznatno podjetje močno razrastlo, kajti v letu 1971 je podjetje «Buje export - digitron® (Tovarna elektronskih računalnikov) imelo že 249 delavcev in namščencev in letne dohodke v znesku obilnih 120 milijonov novih dinarjev ter velike poslovne prostore in tovarno s površino 1000 kv. metrov. Toda obstoj tega podjetja ima tudi druge še bolj zanimive strani. S tem podjetjem so prišli v Buje ljudje — mladi intelektualci iz krajev Istre, ki so končali visoke šole v Zagrebu ali kje drugje in ki so se vrnili v Istro, konkretno v Buje, od koder se je bilo izselilo toliko ljudi, da je mestece povsem zamrlo. Podjetje je tako pripeljalo v Buje 137 mladih ljudi z višjo in visoko strokovno izobrazbo in to se v življenju mesteca s komaj 2000 prebivalci čuti. Skratka Buje so se premaknile z mesta, zaživele so od tedaj, odkar je začelo delovati to podjetje. Toda podjetje nima svojega pomena le v tem smislu, pač pa daje iz svojih sredstev veliko v razne sklade in za razne potrebe. Le nekaj konkretnih številk: v lanskem letu je podjetje dalo 500.000 novih dinarjev za asfaltiranje ceste Buje — Grožnjan, 50.000 novih dinarjev za popravila ceste med Kre-menjem in Momjanom, nad 100.000 novih dinarjev za asfaltiranje ceste ulic v Bujah, prav toliko za izboljšanje telefonskega omrežja v Bujah, nad 200.000 novih dinarjev za športne in rekreacijske potrebe mladine. Morda se bo komu to zdelo iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiift Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepričajte se o zvestobi in iskrenosti nekega prijatelja. Ne dovolite, da bi vas karkoli presenetilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uporabite ves svoj kritični čut, da bi rešili spor. V nekem čustvenem odno su bodite odločni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6. ) Tež-koče, ki vam jih ustvarjajo prijatelji, boste odpravili samo z naporom. Razmere so vaši ljubezni zelo naklonjene. RAK (od 23.6. do 227.) Ognite se večjim obveznostim in jih odložite na jutri. Na čustvenem področju bo vse po vaših željah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uporabite svoje sposobnosti, da si ohranite dobro delovno vzdušje. Ne zavračajte podpore in pomoči. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan ni najbolj primeren za utrditev poslovnega ugleda. Sprejmite vabilo na neki sprejem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne skušajte spremeniti svojega načrta v zadnjem trenutku. Zgledno tovarištvo se bo še poglobilo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes so vam potrebne jasne misli. Ne sprejemajte nalog, ki bi vam odvzele počitek. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bo se vse razvijalo po vaših željah in spoprijeti se boste morali s težkočami. Oblastnost vam lahko škodi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes sprejmite ponudbo, ki ste jo včeraj zavrnili. Izkoristite proste ure za razvedrilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ob podpori prijatelja boste ostali gospodar položaja. Resnejši družinski spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več podjetnosti in načrte boste izpeljali. Srečanje, ki vas bo spravilo v do bro voljo. malo, toda skoraj 100 milijonov starih dinarjev je čedna vsota. In še ena plat, morda še najpomembnejša, ki govori o petih letih življenja novega bujskega podjetja: mladi ljudje iz vasi okoli Buj ne zapuščajo več svojih domov in ne odhajajo v svet, ker so našli zaposlitev doma. Precej mladih deklet, nekvalificiranih delavk iz vasi kot so Momjan, Grožnjan, Marušiči, Završje, Šterna, Oprtalj, čepici in Zrenj, so dobila zaposlitev v tovarni Digitron, kamor prihajajo vsako jutro ali popoldne na delo. Med temi dekleti je tudi nekaj takšnih, ki so se pred časom izselile čez mejo na italijansko stran in so se sedaj vrnile med svojce. T. F. (Nadaljevanje na 8- strani) JUGOSLOVANSKI OBRAČUN ZA LETO 1972 Ponovno več deviz od izseljencev in tujega turizma < Podatki Narodne banke govore o obilni poldrugi milijardi dolarjev dohodkov iz raznih neblagovnih deviznih virov BEOGRAD, 9. - Že pred časom so v krogih, ki se ukvarjajo s finančnimi problemi, ugotavljali, da bo letošnja bera v tujih plačilnih sredstvih, torej v devizah, precejšnja. Kljub temu ni nihče upal, da se bo iz neblagovnih deviznih virov steklo nad poldrugo, milijardo dolarjev, kot so sedaj u-gotovili, kajti skupna vsota neblagovnega deviznega dotoka je za leto 1972 znašala eno mihjardo 536 milijonov dolarjev. Ko so v krogih Narodne banke Jugoslavije dali to sporočilo, so hkrati povedali, da je bil neblagovni devizni dotok lani za 277 milijonov dolarjev višji kot leto prej, ali z drugimi besedapii za 22 odstotkov večji kot leta 1971. Največ tujih plačilnih sredstev iiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiifNiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiuiiiiiiiiiimi IZVOZ OROŽJA SE IZ LETA V LETO VEČA SZ in ZDA izvozile v 10 letih orožja za 37 milijard dolarjev Istočasno v Indiji umre od podhranjenosti po milijon otrok na leto WASHINGTON, februarja. -Kljub temu, da ves čas govorimo o miru, o nujnosti sožitja med narodi in tudi med različnimi družbenimi ureditvami, se oboroževanje nadaljuje: še več, potencira se, pa čeprav se hkrati v mednarodnih vrhovih in na mednarodnih konferencah pogajajo o tem, kako bi oboroževanje skrčili. Na drugi strani pa so države, ki s to tekmo v oboroževanju krasno služijo. O tem pričajo naslednji podatki: Združene države Severne Amerike so v desetih letih od 1961 do 1971 prodale v tujino orožja za 23 milijard dolarjev, oziroma za približno 14.000 milijard lir. Seveda ZDA niso edina država, ki trguje z orožjem, saj nam je dnevna kronika posredovala konkretne podatke o tem, da z orožjem trgujejo tudi majhne države, celo državice. Toda po podatkih, ki jih je zbrala ameriška agencija za kontrolo oboroževanja, so ZDA z že omenjeno vsoto na prvem mestu, na drugem mestu pa je Sovjetska zveza, ki je v istem časovnem razdobju desetih let izvozila v tujino za 14 milijard 800 milijonov dolarjev orožja. Prodaja ameriškega orožja v tujino se je v preteklem desetletju ves čas dvigala, kajti leta 1961 so ZDA prodale v tujino le za eno milijardo dolarjev orožja, leta 1971 pa za 3 milijarde in pol dolarjev. Ameriška agencija za kontrolo oboroževanja ni, kot je razumljivo, povedala, kam vse so ZDA izvažale orožje, toda znano je, da so bili v tem desetletju največji kupci ameriškega orožja Južni Vietnam, Zahodna Nemčija, Južna Koreja, Turčija, Tajska pa tudi V. Britanija. Za južni Vietnam je znano, da je dobival od ZDA o-gromno orožja, vrhu tega so ga ZDA sedaj še dobesedno zasule z najsodobnejšim orožjem, predvsem z letalstvom, saj je Južni Vietnam. kar se vojnega letalstva tiče, četrta država na svetu. Prav tako je razumljivo, da je veliko o-rožja od ZDA kupila Južna Koreja, katere državno vodstvo se je vse do pred kakim letom držalo na nogah izključno z orožjem. Kar se tiče izvoza orožja iz Sovjetske zveze, so podatki še bolj skopi. Zna se, koliko so Sovjeti orožja izvozili, ni pa točno povedano. kam vse je to orožje šlo. Računa se, da je tretjina izvoženega orožja iz Sovjetske zveze odšla v dežele varšavskega sporazuma, prav tako računajo, da je šlo 25 odstotkov vrednosti sovjetskega izvoza orožja na Bližnji vzhod, zagotovo pa je ogromno tega orožja prevzel Severni Vietnam, ki je to orožje potreboval za borbo proti ameriškim agresorjem in njihovim vietnamskim kolaboracionistom. Med velike kupce sovjetskega o-rožja pa spada tudi Indija, ki bi je prav gotovo ne mogli prištevati med imperialistične dežeie, ki pa kljub izrednemu pomanjkanju, in kljub veliki zaostalosti meče težke denarje v orožje, vtem ko bi ista sredstva bila veliko bolj koristna drugje. Direktor indijskega vsedržavnega zavoda za prehrano, dr. Gopalan je pred dnevi sporočil da umre v Indiji na leto okoli milijon otrok zaradi podhranjenosti. Po njegovih podatkih znaša smrtnost otrok, vzeto do četrtega leta starosti, nič manj kot 40 odstotkov, vtem ko v razviden svetu znaša komaj 7 odstotkov. Nedavna raziskovanja, ki so jih izvedli v Indiji, pričajo, da je 90 odstotkov indijskih otrok slabše razvitih od njihovih evropskih vrstnikov iste starosti. Nadalje je analiza ugotovila, da je v Indiji okoli milijon slepih ljudi, ki so oslepeli zaradi pomanjkanja vitamina A. Na koncu še en podatek: v Indiji živi danes 550 milijonov prebivalcev, do konca stoletja se bo to število povečalo za nadaljnjih 89 milijonov, to se pravi v začetku leta 2200 bo v Indiji 640 milijonov ljudi, 640 milijonov ust, ki bodo še bolj lačna, kajti Indija, žal spada med tiste dežele, kjer se nacionalni dohodek bolj počasi dviga kot se dviga število prebivalcev. Tvoj otrok od a do ž Zelo dobra knjiga, ki je kot naročena za starše je prišlo v Jugoslavijo cd jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Ti so namreč poslali v domovino 868 milijonov dolarjev, kar je za 162 milijonov dolarjev oziroma za 23 odstotkov več kot leto prej. Prav tako bogata je bila turistična bera, ker so tuji turisti pustili v lanskem letu v Jugoslaviji nad 460 milijonov dolarjev, seveda le v kontroliranem območju, to se pravi so tuji turisti toliko svojih sredstev menjali v jugoslovanskih bankah in menjalnicah, vtem ko se računa, da so tuji turista: pustili veliko več, vendar pa to ni bilo kontrolirano, ker so. usluge plačevali pri zasebnih gostincih neposredno v lastnih valutah. Pri tem velja dodati še naslednje: proti koncu lanskoletne turistične sezone so se slišali očitki gostincem, pa tudi opravičila na račun črnih koz. Gostincem so o-čitali. da so nanaglo dvignili cene in s tem odbijali goste, črnim kozam pa so ortili krivdo, da so za poldrugi mesec in celo več časa nekako zaprle ali vsaj močno zavrle dotok tujcev. Res je tako kar se tiče cen, kot tudi kar se tiče črnih koz, kljub temu je bil lanskoletni devizni dotok od turizma za 22 odstotkov večji kot leto prej. Od jugoslovanskih izseljencev, ki živijo v tujini in pošiljajo od časa do časa svojcem v domovino finančno pomoč, se je v lanskem letu nabralo v jugoslovanskih bankah za skoraj 75 milijonov dolarjev tujih plačilnih sredstev. Iz drugih neblagovnih postavk pa se je steklo v Jugoslavijo nadaljnjih 133 milijonov dolarjev, kar je skoraj za 30 milijonov dolarjev več kot leto prej. Danes se veliko bcžj zavzeto u-kvarjamo z otroki kot pred desetletji. V današnjem času se namreč ni spremenil samo svet odraslih, temveč tudi svet otrok. To pa zahteva razumevanje in pozornost odraslih. Pa tudi to, da otroke poznamo, da poznamo njihove duševne probleme in njih telesne težave. Danes je treba veliko vedeti o negi otrok, o njih duševnosti in vzgoji, poznati je treba vsaj o-snome pravne predpise, ki urejajo vprašanja v zvezi z otroki. Vse to je vzpodbudilo nastanek vrste knjig, ki obravnavajo vsa ta vprašanja. Knjig v svetu je veliko, nekaj takih knjig, posvečenih predvsem zdravju otrok, pa smo zadnja leta dobili tudi v slovenščini. Tem delom se pridružuje zdaj novo delo, leksikalno urejen zbornik z naslovom Tvoj otrok od a do ž. Izdala ga je Cankarjeva založba v Ljubljani v zbirki poljudnoznanstvenih det, v enaki obliki kot je izšla knjiga Kaj mora ženska vedeti o sebi, kateri predstavlja neke vrste dopolnilo. Knjiga Tvoj otrok od a do ž, ni domače delo. Gre za prevod iz nemščine. saj je original izšel pri založbi Ullstein v Berlinu. Pripravili so ga zahodnonemški' strokovnjaki, psihologi, zdravniki in pedagogi. Pomagali pa so jim tudi drugi strokovnjaki. Ti pa so v tej knjigi poveaali vse, nar je treba veaeti o vzgoji in negi maiih in velikih otrok. Slovensko izdajo je uredila Stanka Rendla, prevedla pa je knjigo Daša Komac, kateri so pri priredbah slovenskega besedila pomagali nekateri domači strokovnjaki. Treba je bilo namreč celotno knjigo prirediti za domače razmere, dodati nekaj novih gesel, nekatera pa dopolniti, upoštevaje seveda predvsem naše potrebe. Tako je Cankarjeva založba pripravila za Slovence izpopolnjeno izdajo leksikona, ki po številu gesel celo presega izvirnik. Knjiga Tvoj otrok od a do ž ni preoosežno delo, je pa ravno prav bogato, da bo vsakao, ki ima otroke, — in tem je knjiga tudi namenjena, — našet v njej oagovore na najrazličnejša vprašanja. V knjigi so namreč po aoecednem redu nanizam gesla, ki zajemajo vse, kar morajo starši vedeti in kar naj bi vedeti v zvezi z otroki. Tpko bo vsakdo našel odgovore na vprašanja o razvoju in rasti otrok, o u-čenju, šoli, igri, družini, otroških boleznih, o predpisih, ki zadevajo varstvo otrok, o igrah, športu, skratka vse od nege dojenčka do izbire poklica, od rojstva otroka do britja, od kozmetike do psihologije. Gesla dopolnjujejo številne jo. tograjije in risbe, ki celotno knjigo delajo privlačno in sodobno. Kljub temu da je knjiga leksikalno urejena in da najdemo odgovore na posamezna gesla po abecedi, predstavlja vendarle zaokroženo delo, združujoče nasvete in odgovore več ved in znanstvenih strok. Odlika dela je tudi v tem, da knjiga ni zgolj praktična in da ne daje samo odgovorov m posamezna vprašanja, temveč vzpodbuja tudi k razmišljanju ob raznih ustaljenih navadah in naziranjih o vzgoji in negi otrok. Kaj naj torej ugotovimo ob novem priročniku za vzgojo otrok? Predvsem to, da je sodoben, da je prilagojen našim razmeram da je praktično uporaben in da mu smemo popolnoma zaupati, ker so pri njem sodelovali tudi domači strokovnjaki. Na vse probleme v zvezi z vzgojo in nego otrok ne bo odgovoril, zlasti ne bo mogel dajati zdravstvenih nasvetov za bolne o-troke (to tudi ni njegov namen). Toda mirne duše lahko zapišemo, da bo dal odgovore na marsikatera aktualna vprašanja v zvezi z o-troki. Sl. Ru. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bruno Riva v občinski Pesniško obdarjeni obiskovalci Krasa so že zdavnaj odkrili njegove lepote. Že več mojstrov peresa, Slovencev in Italijanov, je že opisovalo naš Kras. In vendar širša javnost dolgo, zelo dolgo ni spoznala teh lepot do tiste mere. da bi zavestno dojemala in sprejemala čar kraških gričev, gmajn in logov, gozdičev in kamnitih ograd, pa tudi v sedanjem času toliko potrebne in zazeiene tišine kraških dolin. In venaar smo v zadnjih letih vendarle dospeli do spoznanj, ki nas silijo, da vedno bolj glasno zahtevamo, naj se te lepote ohranijo naj se z ustreznim zakonom Kras zaščiti. Predvsem Kraševcu, in s tem tudi nam. K temu preobratu v splošnem razpoloženju so brez dvoma pripomogli tudi nekateri tržaški likovniki, ki v svojih delih prikazujejo edinstvenost kraških krajin. Eden izmed teh je tuai Bruno Riva. Z zares nevsiljivo globino občutkov odkriva Riva skrite čare ■ sctr motnih razgledov kraške krajine. To moremo sedaj občudovati na njegovi razstavi v občinski galeriji, kamor je prinesel plod svojega dela zadnjih časov in sicer dolgo vrsto črno - belih in akvarelira-nih risb. Bruno Riva je tih ustvarjalec in prav tako na tiho ume še bolj tenkočutno prisluhniti pripovedovanju našega Krasa, njegovih suhih ograd, njegovih dolin, ve prisluhniti šepetu njegovega dre o ja, zna postati pred samotno hišo. diva ne išče tistih slikovitosti kraških borjačev z vhodi s ponosnimi kolonami iz klesanega kamna, ki so jih mnogi že tolikokrat poudarili. Riva raje opeva ponižno lepoto kraške krajine v vsej njeni pristnosti. Čeprav jo prikazuje s tisdet aiuo-cenih potez, iz teh risb veje sv^za rahlost ozračja, odseva migotanje luči sončnih žarkov. Oboje p,, : SOBOTA, 10. FEBRUARJA 1973 Izžrebanje loterije; 17.10 Goldonijeva «La locandiera®; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Katera glasba vam ugaja?; 20.45 Nove popevke; 21.30 Jazzovski koncert; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Poje Claudio Villa; 15.40 Opravljivci; 16.35 Glasba in občinstvo; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Evropska glasba; 20.10 Verdijeva opera: «Simon Boccanegra®; 22.43 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 12.15 Na sporedu je Skrjabin; 14.40 Donizettijeva: «La favorita®; 17.15 Brez naslova; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 21.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Prokofjev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Mendes; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otro- cil; 19.15 Ansambel L. Slaka; 20.00 Plesni orkester; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. AL TELEVIZIJA 8.30 Šola; 12.30 Znanstvena oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Vzgojni problemi; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Poljudna znanost; 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored z Ornello Vanoni in Wal-terjem Chiarijem; 22.15 Posebna reportaža: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: «Sto-ria di un pugile®; 22.55 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: 16.30 Košarka: Lokomotiva: Željezničar — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač — film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humor, oddaja: 19.45 Risanka; 20.00 in 23.20 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.35 Arsene Lupin — film; 21.25 Koln; Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 TV kažipot. koprska barvna tv 16.30 Košarka: Lokomotiva - Željezničar; 19.45 Dvajset minut s Faustom Lealijem in ansamblom Nuovi Angeli; 20.15 Poročila; 20.30 Serijski film: Železni križec; 21.80 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: ženske. . Aktualen komentar Odkod, zakaj nova kriza? PIŠE: FRANCE SEUNIG Komaj dobro leto je od tega, ko se je konec leta 1971 z določitvijo novih valutnih paritet in revalvacijo zahod noevropskih valut zlasti za-hodnonemške marke ter japonskega jena končala svetovna monetarna kriza. Nova ureditev naj bi dokončno iz-, ravnala plačilno — bilančne primanjkljaje predvsem znatne deficite ZDA. V tem razmeroma kratkem času pa se le izkazalo, da ta nova ureditev paritet ni prinesla pričakovane izravnave med de-ficitnimi in suficitnimi deželami. Zlasti se plačilno bilančni deficit ZDA ni zmanjšal kakor so trdno pričakovali, ampak se je še povečal kot posledica uvoznega presežka ZDA. Po devalvaciji ameriškega dolarja ob istočasni re-valvaciji zahodnoevropskih valut se je konkurenčnost ameriškega blaga na svetov nem trgu le malo izboljšala, izredno pa se je povečal uvoz. Namesto napovedanega zmanjšanja — povečanje deficita ZDA Ameriški izvoz se je lam povečal za 13 odstotkov na 49.1 milijarde dolarjev, ni pa prišlo do pričakovanega zmanjšanja uvoza kljub oslabljeni konkurenčni sposobnosti tujega uvoznega bla-9a. Nasprotno, ameriški uvoz se je lani celo povečal za 22 odstotkov na 55,5 milijarde dolarjev. Do tega povečanja uvoza je prišlo kot posredna Posledica ukrepov za umetno oživljanje konjulcture v ameriškem gospodarstvu v dobi pred predsedniškimi volitvami, kar ni moglo ostati brez posledic na monetarnem Področju in posredno v gibanju trgovinske bilance. Napovedi, da bodo ozdra-cUi primankljaj v plačilni bi-ianci s suficitom trgovinske bilance se torej niso uresničile. Nasprotno, deficit trgovinske bilance se je več kot Potrojil v primerjavi z letom 4971 in je dosegel 6,4 milijarde dolarjev. Ustrezno se ja poslabšala tudi ameriška Plačilna bilanca, katere deficit so pokrivali z novo emir sijo dolarjev, katerih ponudba na evropskih deviznih borzah se zdaj kaže kot no-va poplava dolarjev, kar je sProžiio novo splošno monetarno krizo. Nova mednarodna Monetarna kriza Znamenja nove mednarodne monetarne krize so se sredi januarja pojavila nenado-7n.a in nepričakovano s pada-njem tečajev dolarja na bor zab, ki je v nekaj dneh zav-zete širok obseg ob naglo rastoči ponudbi dolarjev na tr-9u V zadnji tretjini januar ta je nastopilo hudo vznemirjuje na italijanskem deviz-uern trgu. italijanski devizni režim ni zdržal nenadnega Pritiska špekulacije: 22. januarja je vlada po vzorcu Fran-Clje in Belgije uvedla dvojni ečaj iire- trgovinsko liro za ? ačda v zunanji trgovini in Urizmu. ki jo »Banca d’Ita-ia« &rži v mejah paritete, in 'lnačno Uro za finančne transakcije, katere tečaj je prepuščen prostim tržnim giba-Jern Ta finančna lira je še grve dni zdrknila za okrog odstotkov pod pariteto, kar j zavrlo postopen-beg kapi-ata iz itaiije pocj vplivom g°t>oric o devalvaciji lire je da že lani plačilna bilanca alije pasivna za okrog 800 milijonov dolarjev, medtem ko je Italija še leta 1971 izkazala aktivni presežek 1336 milijonov dolarjev. Obrambnemu ukrepu Italije je že naslednje dni sledilo vznemirjenje na evropskih borzah, ob rastoči ponudbi dolarjev. Da bi se ubranila dolarjev, se je Švica pred navalom dolarjev odločila opustiti obrambo partitnega tečaja franka, švicarska narodna banka je ustavila odkup dolarjev in prepustila frank prostemu nihanju, odvisno od ponudbe in povpraševanja Naval dolarjev se je nato usmeril predvsem v zahodno Nemčijo, ki pa ni sledila zgledu Švice, ker noče dopustiti da bi sprostitev tečaja naposled pripeljala do nove revalvacije marke, ki se ji ho .če . odločno upreti. Tako je morala nemška Bundesban-ka v nekaj dneh po najniž-tem dopustnem tečaju odkupiti vso ponudbo dolarjev ba je v znesku okrog ene milijarde dolarjev. Hkrati pa je vlada izdala najstrožje ukrepe proti dotoku tujega kapitala. Zahteva po novih revalvacijah v korist dolarja Do novega navala dolarjev m nove monetarne krize je prišlo prav v času, ko je zasedal »odbor dvajseterice«, ki mora po nalogu skupščine mednarodnega monetarnega sklada izdelati končni predlog za reformo mednarodnega monetarnega sistema in ko so v evropski gospodarski skupnosti potekale zadnje priprave za ustanovitev evropskega monetarnega sklada EGS dne 1. aprila. Nova mednarodna monetarna kriza je nadaljevanje teh razprav in priprav zelo otežko-čila. V Švici so že ob zopetnem pojavu množične dolarske ponudbe domnevali, da gre v bistvu za preračunan ameriški pritisk z zahtevo-po novi reviziji valutnih paritet predvsem v smislu ponovne revalvacije valut v državah z znatnejšimi presežki plačilne bilance, predvsem ZR Nemčije in Švice ter Japonske. To domnevo zdaj potrjujejo predlogi iz Niionovega letnega poročila, ki ga je ameriški predsednik predložil ameriškemu kongresu. Po tem poročilu bi morali ustvariti mednarodni mehanizem za izravnavo neskladnosti v plačilnih bilancah posameznih dežel s prilagoditvijo valutnih tečajev se pravi z revalvacijo valut v deželah z visoko aktivno plačilno bilanco in z devalvacijo v deželah z de-ficitno plačilno bilanco. V taki prilagoditvi vidi Nixon edino učinkovito zdravilo plačilno bilančnih neskladnosti, pri čemer pripisuje deficit ameriške plačilne bilance velikemu ameriškemu uvozu blaga iz ZR Nemčije in Japonske ter zapiranju Evrope v okviru EGS, ne pa nazadovanju konkurenčne sposobnosti ameriškega blaga na tujih tržiščih zaradi inflacije. ZR Nemčija in Švica se odločno upirata vsaki misli o ponovni revalvaciji svojih valut, prav tako Japonska. Nekateri pa menijo, da bi morali po načelu prilagoditve menjalnih tečajev neskladnostim plačilnih bilanc, devalvirati predvsem dolar, ki tudi po kupni moči ne ustreza paritetnim razmerjem. REKONVALESCENT ilr55 »International Herald Tribune«, Pariz Upiranje cerkve Vrh španske cerkve se že nekaj časa odločno upira fran-kizmu in zahteva demokratizacijo življenja za vernike Spor med cerkvijo in Francovim režimom se poglablja. Sicer je res, da je papež Pavel VI. »z zamudo« sprejel španskega zunanjega ministra Lopeza Brava (namesto ob novem letu ga je povabil v Vatikan 12. januarja, tako pa seveda dal marsikomu misliti), vendar je tudi res, da je dal »imprimatur« na dokument z letne skupščine španskih škofov. V tistem, kolikor je doslej prišlo na dan, je predvsem pomembno, da zahtevajo škofje revizijo konkordata in še marsikaj, kar poglablja prepad med cerkvijo in frankizmom. Novi tokovj v španski cerkvi, ki je bila dolga leta znana po svoji okostenelosti in trdni privrženosti režimu, so se začeli pred nekaj leti. V bazi, se pravi med verniki, pa tudi med tisočerimi pripadniki du-hovskega stanu, je začel naraščati pritisk, ki je terjal spremembe v razmerjih med cerkvijo in frankizmom, in ki je rastel proti vrhu. Sami najviš-ji predstavniki španske cerkve so na lep način opravili z nekaj najbolj konservativnimi ljudmi iz svojih vrst, razen tega pa so pri novi »usmeritvi« dobili precejšnjo pomoč Svetega sedeža. Prelomno leto 1971 Napredni tok v španski cerkvi, ki ga vodi kardinal Ta-rancon od maja 1971, je bil sprva v manjšini. Vendar se je njegova skupina večala in na 15. skupščini škofov, ki je bila v septembru 1971, je kar 80 škofov ratificiralo sklepe septembrske skupščine duhovnikov, ki so bili sicer na progresivni liniji, vendar še dokaj zmerni. Proti sklepom je bilo le pet škofov, pa še med temi so bili trije člani Cortese (parlamenta), ki jih je imenoval Franco. Najnovejša in obenem najostrejša dokumenta so sprejeli na lanski skupščini ško- fov ter na zasedanju komisije »Pravica in mir« nekaj kasneje. Osnovne misli teh dokumentov so zdaj prišle v javnost. »Cerkev ne potrebuje privilegijev, marveč svobodo, ki jo morajo zakoni jamčiti vsakemu državljanu,« piše v prvem dokumentu. Potemtakem naj bi imeli španej pravico do združevanja (tako v politične kot sindikalne organizacije), ne da bi za to prosili »placet« političnih oblasti. Zato je cerkev pripravljena, da se v prid svoje svobode odpove privilegijem — celo tistemu, da duhovniki ne morejo priti pred sodnika brez privoljenja višje cerkvene oblasti. Prav tako se španski škofje odpovedujejo predstavništvu v političnih forumih in ustanovah. »To je morda ustrezalo nekdanjim časom, dandanes pa sodelovanje cerkve v političnih organizmih ne koristi opravljanju njenega poslanstva.« »V Španiji ni možnosti za mir« Dokument pravi, da mora biti kristjan svoboden in da »ni krščansko jemati pravico kristjanom in sploh ljudem«. Zato zahteva odpravo posebnih vojaških sodišč: obtoženi naj pridejo pred navadna ci- vilna sodišča, ki naj edina delijo pravico. Vsak državljan mora imeti pravico do tega, da javno pove, kakšno je njegovo politično prepričanje. Dokument zahteva tudi splošno amnestijo za politične zapornike in pregnance. Ta stališča je še nadalje obdelal dokument, ki so ga ob »svetovnem dnevu miru« delili po vseh španskih cerkvah, izdelala pa ga je komisija »Pravica in mir«. Bistvena značilnost tega dokumenta je, da so sestavljalci opustili dekla-rativnost in slovesen ton in da so se lotili konkretnih problemov španskega političnega in družbenega življenja. Najpomembnejša je ugotovitev, da politične strukture španskega režima »onemogočajo sleherno možnost za resnični mir v Španiji«. Dokument zahteva, da je treba »glasneje povedati resnico, saj so številni naši državljani prepričani, da je naš mir boljši od miru drugih narodov in da pri nas ni problemov«, še dlje gre trditev, da od zgoraj vodena in neusmiljena propaganda »prikriva probleme«, medtem ko tisti državljani, ki iščejo pravi mir in pravico, postanejo za Oblast »slabi rodoljubi, orodje okultnih interesov in bedaki, ki se navdihujejo v tujini«. STANE IVANC ali Nila Disciplinska komisija arabske socialistične unije izključuje številne egiptovske novinarje in književnike, med njimi tudi znane bivše voditelje KPE Te dni je po Nilovih obalah zabril nov veter političnih čistk: disciplinska komisija arabske socialistične unije (ASU) izključuje nove in nove znane novinarje, književnike in umetnike ter jim s tem jemlje možnost nadaljnjega političnega in poklicnega udejstvovanja. Število izključenih se že bliža stotim: vsi so obtoženi »političnih odklonov« in »hujskanja množic proti obstoječemu sistemu«. Vse v duhu aSdatovega govora zadnji dan januarja, da ne bo več trpel »nobenih odklonov s politične usmeritve revolucije iz leta 1952« in da bo »od danes naprej vsakdo odgovoren za svoje besede, če se bo norčeval iz ASU in naših družbenih načel.« V soboto je disciplinska komisija ASU, ustanovljena nedavno, izključila 64 novinarjev, pisateljev in drugih osebnosti ter jih obtožila, da so »hoteli s pomočjo laži spodbuditi ljudstvo proti družbeni ureditvi«, da so »dvomili v vsakršno akcijo, ki jo je pod-vzela vlada« in da so »tujemu tisku dajali informacije, v katerih so prikazovali Egipt v kaotičnem položaju«. Med teina prvimi izključenimi člani ASU (ki so s tem avtomatično izgubili zaposlitev, ker je vsaka publicistična dejavnost v Egiptu obvezno povezana s članstvom v ASU) je bilo 40 zaposlenih v raznih informacijskih sredstivh (v radiu, televiziji, v tisku in v uradni agenciji MENA). Najbolj znani imeni med njimi sta Luis Avad, literarni kritik, ter Jusef Idris, pisatelj in kritik, oba zaposlena v Al Ahramu. Večina med izključenimi je veljala za »znane levičarje«, Sadat pa je ravno v svojem govora 31. januarja obtožil »avanturistično levico«, da je sprožila nedavno veliko študentsko stavko. Po tem prvem plazu čistk je v ponedeljek sledil drugi: iz ASU so izključili deset novih ljudi, med njimi predvsem sekretarje ali namestnike sekretarjev okrožnih organizacij Laži revije „Quick“ Zlobna vest te revije naj bi zasejala dvom med zdomci BEOGRAD, febr. (Tanjug) — Zahodnoneimška ilustrirana revija »Quick« iz Miincbna je v svoji januarski številki priobčila kratko vest, v kateri je rečeno, da bodo jugoslovanske delavce, zaposlene v Zahodna Nemčiji, baje prepeljali v Sovjetsko zvezo. Revija celo piše, da se je »jugoslovanska vlada s tajno pogodbo zavezala, da bo v zameno za 1,7 milijarde mark posojila, ki jih je dobila v Moskvi, poslala Sovjetski zvezi blizu 400.000 delavcev«. Čeprav je »Quick« to svojo »senzacijo« objavil kot »kratko vest«, je očitno, da gre za najnizkot-nejše izmišljotine, katerih namen je zasejati med našimi delavci v tujini nervozo, nezaupanje in dvome o naši socialistični domovini. To nam dokazuje tudi tale stavek iz »Quiokove« informacije: »Zaradi tega je pol milijona jugoslovanskih gostujočih delavcev, ki se bojijo, da se bodo kmalu morala vrniti domov, potem pa jih bodo poslali v Sovjetsko zvezo, zelo vznemirjenih.« Marčeve ide se zelo hitro bližajo FranCo2j ponavadi glasujejo za človeka, ne za program — Toda letos je precej drugače, zlasti zato, ker sta komunistična in socialistična stranka prvič v zgodovini sestavili skupen vladni prog ram, natisnjen v brošuri s 192 stranmi OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, februarja. »Demandez le programme« — »kupite program«, kličejo hostese v pariških gledališčih z glasom, ki ga ni mogoče zgrešiti. Ta klic se je v eh mrzlih zimskih dneh preselil na ulice in v dvorane, kjer krajevni in nacionalni veljaki rotijo volivce, naj za božjo voljo pomislijo, kaj jih čaka, če ne bodo vo-11 tako, kot je treba. Bolj ko se bližajo marčeve ide, bolj vsak berač hvali svojo bialho. . V Franciji politični programi običajno Jhso tako pomembni kot v tistih državah, kjer imajo proporcionalni volilni sistem. Francozi ponavadi glasujejo za človeka, ne program. Toda letos je precej drugače, drugače predvsem zato, ker sta komunistih ha in socialistična stranka prvikrat v zgodo vini sestavili skupen vladni program, se pra vi Program, po katerem se nameravata rav hati v prihodnjih petih letih, če bo združe-?? levica zmagala na volitvah. Ta program. ™ je zelo podrobno obdelan, so tako komu histi kot socialisti izdali v posebni brošuri, . ima hič manj kot 192 strani. Razpečavajo J° po vsej Franciji in doslej so prodali že v^ kot 700.000 izvodov Menda se v Franci J1 še nikdar in nikoli ni toliko govorilo o Kakšnem političnem programu kot tokrat. »Programme commun« je skoraj nekaj takega kot Maove misli na Kitajskem. Vsi ga poznajo in v njem so odgovori na vsa vprašanja. Ta program je sinteza dveh tekstov — programa KP, ki je bil objavljen z na-slovom »Spremeniti smer« oktobra 1971, in programa socialistične stranke, ki je bil ob javljen februarja lani z naslovom »Spreme niti življenje«. Po večmesečnih pogajanjih je nastal iz teh dveh dokumentov skupen program, ki sta ga podpisala Georges Marchais in Francois Mitterrand (27. junija 1972 ob zori). Temu programu se je nekoliko pozneje pridružilo levo krilo radikalcev. Skupni program združene levice ne napoveduje revolucije in ne bo peljal Francije »niti v socializem, kaj šele v komunizem«, je izjavil generalni sekretar KPF Georges Marchais. Gre za načrt, ki zajema prihodnjih pet let in izhaja iz sodelovanja med komunistično partijo in socialistično stranko, ki imata drugačne poglede na to, kakšna naj bi bila idealna družba. Skupni program je v očeh socialistov veliko večji korak kot v očeh komunistov Ce to ne bo socializem, kaj bo potem? »Demokracija na višji stopnji«, odgovarjajo komunisti. V nekem smislu je to evfemizem, ki nepoučenemu opazovalcu ne pove kdove kaj. V klasičnem besednjaku bi lahko rekli, da bi bila Francija pod komunistično in socialistično vlado kapitalistična država s plu ralističnim parlamentarnim sistemom, ven dar z večjim posluhom za socialne potrebe in politične težnje slojev s spodnjega dela družbene lestvice ter s težnjami po enakopravnejših odnosih v proizvodnji in enakomernejši porazdelitvi ustvarjene vrednosti, toda brez ambicij po temeljnih spremembah družbenih odnosov. Skupni program torej predvideva več strank, dvodomni parlament in sploh institucije v okviru sedanje ustave, iz katere pa bi vrgli med drugim 16. člen, ki govori o pooblastilih predsednika republike, dopolnili pa bi jo s tako imenovano »pogodbo o legislaturi«, ki bi zavezovala partnerje k uresničenju skupnega programa. Program razen tega predvideva propor cionalne parlamentarne volitve in pa izvoli-tev pokrajinskih skupščin z neposrednimi volitvami. Toda izvršne organe teh skupščin bi volil parlament. Na področju obrambe in zunanje politike predvideva skupni program levice odprave jedrske oborožitve, postopno razpustitev obeh paktov ter neodvisno vlogo Francije v EGS. V tem pogledu je program kompro mis med stališči komunistov, ki so do nedavnega absolutno zavračali EGS, in po gledi socialistov, ki so bili vedno izrazito proevropski. Program sicer napoveduje, ds* bo Francija ostala v skupnem trgu, vendai bo poskušala rešiti EGS izpod dominacije velikega kapitala ter demokratizirati njene ustanove. Prav tako skupni program dopu šča možnost uveljavitve tako imenovanih »varstvenih določil« iz rimskega sporazuma. Toda v predvolilnem obdobju nikjer na svetu ne odloča zunanja, ampak notranja politika. Zato ni čudno, da so tako skup ni program levice kakor tudi vsi drugi pro v Kairu, Aleksandriji in v delti Nila. Izključen je bil tudi pomočnik sekretarja ASU v Kanki, kjer je prišlo decembra do ostrih spopadov med koptsko ter muslimansko versko skupnostjo. 2e dan za tem pa je sledila izključitev novih 15 članov ASU in med njimi se nahajajo najbolj izstopajoči predstavniki egiptovske levice, kot so Lutfi el Koli (eden od urednikov Ahrama), Misel Kamel (urednik filozofske revije Al Talija, ki jo izdaja Ahram), pa Amina šafdk (Ahram). Ih-sam al Havari (Akbar), Mu-stafa Bahidž al Havari (Gum-hurija). Še posebno znana sta prva dva, Koli in Kamel, ki sta bila svojčas vodilna člana egiptovske KP in sta v času Naserja prebila več let v zaporih. Egiptovska KP je bila ustanovljena 1920 v Aleksandriji, iz majhne skupine intelektualcev, ki pa so bili že kmalu med sabo razbiti v več frakcij. Po Naserjevem priho. du na oblast 1952 je le del KP, združen v »Demokratičnem gibanju za nacionalno osvoboditev«, zagovarjal sodelovanje z mladimi oficirji, drugi pa so temu nasprotovali; ko pa je prišlo avgusta 1952 do velike stavke, je Naser ostro nastopil proti vsem čla- nom KP: aretacije so si sledile 1953, 1955—1956 m 1958; šele po tesnejšem zbližanju s SZ so bili v začetku 1963 vsi voditelji KP iz ječe izpuščeni in so se vključili v strukture oblasti; na nasvet Moskve pa se je v začetku 1965 egiptovska KP sama razpustila in njeni člani so se posamično vključevali v ASU. Mnoge med njimi, znane intelektualce kot Kolija in Kamela, je »prevzel« vplivni Abramov urednik Hejkal in jim dal uredniška mesta; priznavajoč sicer potrebo po zdajšnji politični usmeritvi Egipta so ti bivši komunisti vendarle ves čas z marksističnih pozicij kritizirali strukture oblasti. Zlasti Kamelova »Talija« je bila skozi vse leto 1972 polna kritičnih pripomb na notranje dogajanje v Egiptu. In ravno te dni izključeni novinarji — kot npr Idris — so decembra sprožili kampanjo za ukinitev cenzure v egiptovskem tisku. Ta kampanja je sprva izhajala iz protesta proti temu, da nekateri »linijski« novinarji dobivajo po 20 krat večje plače od svojih kolegov in da so si posamezniki nabrali celo politični sioves (kot Hejkal in Kudus iz Ahrama ter Musa Sabri iz Akbarja). Toda na velikem novinarskem zborovanju so ravno ti »linij-' ski« novinarji spretno izigrali »protestniške« kolege, s tem da so pred njimi prebrali vnaprej pripravljeni dokument, v katerem jim je generalni sekretar ASU Marei obljubil izenačitev plač in ukinitev cenzure. Dan poprej je imel Sadat zelo pomirjujoč govor, v katerem je obljubil nadaljnjo demokratizacijo in priznal študentom pravico do svobodne diskusije. A sklep o zdajšnji čistk: je bil baje sprejet že tedaj. Sadatovo povsod pričujoče »uho« tajna služba »Muhaba-rat« je že zbrala podatke o »organizirani zaroti avanturistične levice proti režimu«. Po grobi zadušitvi študentske stavke je prišlo najprej do aretacij med študenti; nato so zaprli nekaj odvetnikov in umetnikov (med njimi Fauda Negima. pisca satirističnih pesmi za slepega pevca šejka Imama); naposled so udarili po najbolj znanih poblicistih — tistih, ki so s svojimi stalnimi kritikami predstavljali nevarnost za Sadatove notranje in zunanje manevre in ki so bili še zlasti nasprotni pre. tesnemu bratenju z islamsko zagretim libijskim predsednikom Gadafijem, čigar glas je, kot pravijo, v Egiptu čedalje bolj slišati. Ravno v času teh čistk pa se je Sadat z Gadafijem in Asadom v Kairu pogovarjal o nadaljnjih združevalnih načrtih v okviru trojne federacije. Kot je znano, so egiptovski komunisti svojčas že plačevali davek zaradi nasprotovanja takšnim združevalnim procesom ... TIT DOBERŠEK Pomembna pot Obisk J. Sirotkoviča bo še razširil možnosti za razvoj političnih in gospodarskih stikov med SFRJ in ZDA BEOGRAD, februarja (Tanjug). Uradni jugoslovanski krogi pripisujejo bližnjemu obisku podpredsednika ZIS Jakova Sirotkoviča v ZDA velik pomen. Predvsem opozarjajo, da bo to po obisku predsednika Tita v Washingtonu prvi obisk na najvišji ravni in da bo izredno pomemben. Po vrsti srečanj in pogovorov med visokimi ameriškimi in-jugpslovanskimi funkcionarji, kar je bilo predvideno v skupni izjavi predsednika Tita in Nixona, objavljeni oktobra 1971, so se naši stiki z ZDA izboljšali in se zlasti na gospodarskem področju razvijajo veliko hitreje ter bolj organizirano in vsestransko,. . . . Namen Sirotkovičevega obiska je, da bi v medsebojnih stikih dosegli še več ter poiskali nove možnosti za tesnejše sodelovanje. Čeprav se bodo pogovori nanašali predvsem na gospodarske stike, bodo imeli velik pomen tudi Sirotkovičevi politični pogovori z zunanjim ministrom Rogersom, ki ga je med lanskim obiskom v Jugoslaviji povabil v ZDA, ter z drugimi člani vlade in Bele hiše. Ta izmenjava mnenj bo vsekakor zajela najbolj pereče mednarodne probleme in dogodke, o katerih sta se ameriška in jugoslovanska vlada zmeraj odkrito pogovarjali. Podpredsednik Sirotkovič bo, kot pričakujemo, ponovno opozoril na načela in konstante notranje in zunanje jugoslovanske politike, ki so edino pravilno in edino mogoče izhodišče za uspešen razvoj naših stikov z vsemi državami, kar vsekakor velja tudi za naše stike z ZDA. Gospodarsko sodelovanje je zlasti zadnja leta uspešno. Trgovinska menjava ■ naglo narašča, saj se je od 186 milijonov dolarjev v letu 1969 povzpela na 348 v lanskem letu, primanjkljaj pa se je zaradi povečanega jugoslovanskega izvoza zmanjšal s 87,5 (leta 1971) na 48 milijonov dolarjev (lani). Povpraševanje po raznih jugoslovanskih izdelkih na ameriškem trgu nekajkrat presega naše sedanje zmogljivosti. ZDA sodelujejo v naši zunanjetrgovinski menjavi približno s 6 ali 7 odstotki, to pa je zelo malo. Zato obe vladi želita, da bi poiskali nove možnosti ne le za povečanje menjave, temveč tudi za razširitev vseh oblik gospodarskega sodelovanja. Pri tem ima velik pomen nedavno sklenjeni sporazum o poroštvih za zasebne ameriške naložbe v Jugoslaviji. Podpredsednik Sirotkovič bo z ameriškimi funkcionarji predvidoma izmenjal tudi mnenja o bližnjih mednarodnih trgovinskih pogajanjih, o reformi mednarodnega sistema in o drugih mednarodnih trgovinskih gibanjih, zlasti tistih, ki neposredneje vplivajo na gospodarske stike med ZDA in Jugoslavijo Sirotkovič se bo v ZDA mudil teden dni in se v tem času srečal s celo vrsto pomembnih oseb nosti. Upravičeno pričakujemo, da bo njegov obisk potrdil stalno jugoslovansko željo po vsestranskem razvoju stikov z ZDA. Glede na to, da takšne želje izraža tudi ameriška stran, pa lahko že zdaj upamo, da bo njegova pot v celoti uspešna. Nov sporazum med EGS in Jugoslavijo BRUSELJ, febr. (Tanjug) — Izvršilna komisija skupne ga evropskega trga se je obr nila na ministrski svet s proš njo, naj jo pooblasti za poga janja z Jugoslavijo, tako da bi lahko sklenili nov neprefe rencialni trgovinski sporazum. Izvršilna komisija EGS je sprejela poročilo svoje delegacije o uvodnih pogovorih, ki jih je imela konec novem bra lani z jugoslovansko de legacijo v Bruslju. Sedanji nepreferencialni trgovinski sporazum med EGS in Jugoslavijo bo potekel 30. aprila in ga bo treba zamenjati z novim. Jugoslavija želi, da bi novi sporazum veljal za razširjeno EGS, ki šteje 9 držav, in da bi ga sklenili za pet let. Izrazila je tudi željo, da bi bil širši od sedanjega in da bi z njim rešil: nekatere probleme, od katerih je odvisen razvoj trgovinske menjave med EGS in Jugoslavijo. grami najbolj obetavni predvsem v poglavjih, ki govore o socialnih ukrepih. Skupni program levice tako predvideva minimalni zajamčeni dohodek 1000 frankov na mesec, zvišanje nizkih plač, pokojnine pri 60 oziro ma 55 letih, 40-umi delavnik pri enakih plačah (zdaj je povprečje 44,5 ure na teden), polno socialno zdravstveno zavarovanje, 700.000 stanovanj na leto, 1000 novih jasli, nacionalizacijo privatnih šol... V zadnjih tednih se je debata veliko vrtela okrog tega, koliko bo vse to stalo, vendar so ocene tako različne, da si tudi najbolj strokovni opazovalci ne upajo razsoditi. Komunisti in socialisti vsekakor predvidevajo, da bi bilo treba stopnjo gospodarske rasti zvišati s 6 na 8 odstotkov, če naj bi zbrali dovolj sredstev za uresničenje programa. V poglavju o ekonomskih ukrepih napo sled govori skupni program o nacionalizacijah. Socialisti in komunisti nameravajo prekoračiti tako imenovani »minimalni prag«, se pravi nacionalizirati finančne in kreditne zavode, zavarovalnice, petrolejsko, vesoljsko in vojaško industrijo, zdravilstvo, v veliki meri pa tudi elektronsko in kemij sko industrijo. V programu je imenoma na navedenih 15 podjetij, ki bodo takoj, v celo ti ali deloma nacionalizirana. Glede nacionalizacij se vladna večina absolutno ne stri nja z levico, češ to bo samo drago stalo, »razen tega pa boste s centraliziranim kreditiranjem omrtvili gospodarstvo in ga zadušili pod birokratskim aparatom«. Vladni program, ki ga je premier Mess-mer obrazložil 7. januarja v Provinsu, je najbolj tipičen volilni program, kar seveda ni čudno, ker vlada pač meni, da je dobršen del svojega splošnega programa že uresničila oziroma ga je še uresničuje. Golisti in njihovi sopotniki se zato ne sklicujejo samo na program, ampak tudi na svojo bilanco minulih petnajstih let »Francosko gospodarstvo ima danes rumeno majico v Evropi,« je temeljno geslo na tem področju. »To je res, ampak kdo ima koristi od tega naglega razvoja, delavci prav gotovo ne,« odgovarjajo na levem krilu. Vsega ni mogoče storiti na mah trdijo propagandist: URP (zveza naprednih republikancev za podporo predsedniku republike — tako se imenuje vladna koalicija pred volitvami) — ampak mi bomo vseeno še veliko storili. Nadaljevati enako — ampak še bolje, to je rdeča nit, ki se vleče skozi ta program. Novosti so spet zbrane predvsem v poglavju o socialni politiki — hitrejša rast, minimalni dohodek, možnost upokojitve pri 60 letih večji družinski dodatki, 600.000 stanovanj na leto, ureditev mestnega prometa, 2000 novih jasli. .. Bleda kopija našega programa, trdijo na levici. Kako neki boste zdaj napravili tisto, česar niste napravili v petnajstih letih, odkar ste na oblasti? O tem programu se bo sicer poslej govorilo dosti več kot doslej, ko so v URP predvsem secirali program levice in s tem pravzaprav pomagali razširjati njegove teze. Zato so zdaj veljaki iz vladnega tabora odlo-čili, da morajo kandidirati v »finišu« predvsem pojasniti volivcem, da se jim bo pod novo oblastjo iz starih vrst godilo bolje, ne da bi zato propadlo francosko gospodarstvo. Volivci bodo tako v prihodnjih tednih nedvomno po radiu in televiziji pri zajtrku, kosilu in večerji lahko poslušali vse o vladnem programu. Bere poprečni volivec političnih programov tako ali tako ne. ANDREJ NOVAK Aktualen komentar Cene so pripravljene na skok: kako jih obrzdatiP PIŠE: ANTEK MAHKOVEC Nameravana podražitev mesa v Beogradu za 20 do 50 odstotkov je sprožila v trenutku razpravo o tem, koliko bremen stabilizacije lahko prenese življenjski standard. Zdaj kaže, da smo mu naložili kar vse: večji del zaposlenih ima zadržane osebne dohodke, stabilizacijska in podobna posojila so pretežno usmerjena na dohodke prebivalstva. Če pri tem še ne bi uspeli obvladati porasta cen, bo zelo težko zadržati kurz zmerne stabilizacijske politike. Vsekakor bi morali dobro odmeriti ukrepe, s katerimi bomo brzdali gibanje cen. Najbrž je vsakomur jasno, da najradikalnejši administrativni ukrepi kot so bili napr. na tem področju sprejeti lani, ne prinašajo velikih uspehov. Lahko celo trdimo, da je del skokovitih nameravanih podražitev prav posledica predolgo zadržanih cen pa tudi nekaterih sistemskih nerešenih vprašanj. Porušeno blagovno-denarno ravnovesje Lam smo ugotavljali, da obstaja razkorak med ponudbo in povpraševanjem in da je blagovno-denarno ravnovesje občutneje porušeno. Novejše analize kažejo, da je bila koncem leta lani situacija ugodnejša. Veliko povpraševanje ob relativno slabi ponudbi je doseglo svoj višek lani ob polletju, ko so bila tudi gibanja cen. stopnja inflacije in stopnja v likvidnosti najneugodnejši. Proti koncu leta se je lani povpraševanje umirilo, na kar so predvsem vplivali tudi umir-jenejši dohodki prebivalstva. Napovedani ostrejši stabilizacijski ukrepi in celokup. na družbeno-politična akcija so vlivali pričakovanje, da bomo leta 1973 pričeli z umirjenejšimi gibanji na področju povpraševanja in da bo ob umirjenih gibanjih osebnih dohodkov tudi relativno usklajeno povečevanje cen. Toliko bolj, ker so deloma zaradi lanskih ugodnih rezultatov industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih in zaradi večjega uvoza, porasli tudi blagovni skladi. Takšno stanje se je pozitivno odrazilo tudi v gibanju cen in življenjskih stroškov v tretjem tromesečju in konec leta 1972. V strukturi ponudbe in povpraševanja sta bila na pragu v novo leto vidna dva večja problema: neskladje pri kmetijskih proizvodih, posebej še pri mesu in vrtninah, ter neodgovarjajoči asortiment trajnih potrošnih dobrin, ker del industrije ni dovolj hitro prilagajal svoje proizvodnje spremembam, na trgu povpraševanja, (na primer tekstil, obutev, pohištvo, avtomobili). Ne glede na trenutne spore o povišanju cen ostajajo v začetku leta odprta vprašanja podražitev cen električne energije premoga, nafte, transportnih in komunalnih uslug, stanarin in kmetijskih proizvodov. To pa so stvari, ki se prej ali slej odrazijo v cenah mnogih drugih izdelkov in uslug, kajti energetika, transport in komunalne usluge so vsebovane v kalkulaciji stroškov vsakega proizvoda ali usluge. Anketa Zavoda za raziskavo tržišča in nekatere napovedi, zasnovane na njej, pravijo, da preti eksplozija porasta cen, saj že ob sedanjih stroških predvideva 70 odstotkov proizvodnje povišanje cen za nekaj deset odstotkov, kot edini ukrep zn nadaljnjo rentabilno poslova-nje. To so bili najbrž vzroki, da so sicer na primeru podražitve mesa v enem od jugoslovanskih mest. zabrneli alarmni zvonci na vseh najpristojnejših mestih in po celi državi. Slišal sem napovedi, da bi morali spet vse cene zamrzniti Ob tem se v Mariboru vprašujejo kdo je odgovoren, da so lani, kljub zamrznitvi, namesto predvidenih 5,4 odstotka porasle cene za 15 odstotkov V Resoluciji o ekonomski politiki za leto 1973 je predvideno umirjenejše gibanje cen Predvideno je. da bi bilo lanskoletna inflacija zmanjšana za 40 odstotkov Na tej podlagi naj bi cene industrijskih izdelkov porasle za 5. kmetijskih za S.4. v prometu za 13 in stanovanjsko-k.omunalni dejavnosti za 15 odstotkov. Ob predvidevanju, da bi v letu 1973 porasle cene na drobno za 7 in življenjski stroški za 9 %, je računati na dokaj vzdržano povečevanje cen vseh pomembnejših izdelkov in uslug. »Mehanizem drsečih cen« Podobni ukrepi, kot so bili uveljavljeni lani, ne vodijo k takim ciljem. Ekonomske politične predpostavke gibanja cen v letu 1973 dopuščajo bolj prožno in verjetno tudi učinkovitejše uveljavljanje sprejete politike. V prvi vrsti je potrebno da republike dogovorno uredijo nekatera odprta vprašanja cen, katera so vezana na probleme razvojne politike in razširjeno reprodukcijo. Dosedanje izkušnje kažejo, da je ravno odlaganje teh vprašanj peljalo k grmadenju problemov, kasneje pa so se taki problemi pod pritiski realnih okoliščin reševali s sunkovitimi skoki cen. Takšni sunki so potem pretresali celotni gospodarski mehanizem, na gibanje cen pa so delovali kot snežna kepa, ki sproži plaz. Gre za povečanje cen električne energije, premoga, transportnih in komunalnih uslug. Vprašanja, vezana na sistem financiranja razširjene reprodukcije teh dejavnosti niso razrešena, niti ne bodo v krajšem času. Tako se njihovo financiranje pretežno razrešuje preko cen. Ker pa se dalj časa, kot je potrebno zadržuje cena na nižji ravni, potem podražitev absorbira za nazaj. in vgrajuje željo, da se zagotovi čim več rezerve za naprej, kar vodi k skokovitim stopnjam povečevanja. Najbrž bi nekak mehanizem drsečih cen, ki bi se dvakrat do trikrat letno povečale za nekaj odstotkov, deloval mnogo bolj umirjeno na proizvodne stroške celokupnega gospodarstva in najbrž bi lahko potem mnogo učinkoviteje nadzorovali gibanje cen vseh ostalih dejavnosti, ker bi vsaj del tako povečanih stroškov absorbirale produktivnost in notranje rezerve. Drugi kompleks vprašanj je vezan na kmetijski kompleks. Dolgoročno bodo ta vprašanja razrešena, ko bo sprejet medrepubliški dogovor o politiki dolgoročnega razvoja kme. tijstva. To je na začetku usklajevanja. Ne glede na to, koliko časa bo minilo, dokler se stališča ne uskladijo je jasno, da ukrepi, ki bodo istočasno z dogovorom sprejeti, na nekatere sedanje strukturne spremembe ne bodo takoj vplivali. Trenutno tudi ni sprejemljivo, da je edino rešilno orožje, da bodo mesnice spet založene, če se praktično sprosti cene. Prav tako bo težko dolgo vzdržati s sedanjimi cenami in brez mesa. Prvi ukrepi bodo morali biti v hitri in odmerjeni intervenciji z mesom. Zlasti, ker se bo mesna situacija najbrž javila tudi pri nekaterih drugih kmetijskih izdelkih, zelenjavi in vrtninah, bi se morali pravočasno prijpraviti na intervencijo materialnih rezerv, sicer se bo ponovila lanskoletna situacija, ko so intervencije rezerv bile aktivirane šele tedaj, ko je bilo tržišče že založeno iz domače proizvodnje, jasno potlej ko so bile že cene navite na višjo raven. Nizke najemnine — cokla stanovanjske reforme Zadrževdpje najemnin postaja ne le ekonomski marveč tudi socialno-politični problem. Najemnine so primer, kako lahko je zaiti v protislovje. Zdaj namreč, ko je jasno, da nizke najemnine, zlasti pa neekonomski in asocialni odnosi, ki jih zadržana najemnina vsebuje, postajajo vir socialno neupravičenih razlik in cokla razvoja stanovanjske reforme — je vendarle nemogoče pristati na povečanje, ki bi absorbiralo vse ekonomske elemente iz zadrževanega obdobja cen Kajti potlej bi se najemnine podvojile in udarec za življenjske stroške bi bil prehud. Tudi nadaljnje zadrževanje probleme le še bolj zaostruje Tudi tu gre za postopno sproščanje in kontrolirano drsenje cen. Dober znak je, da so že ob prvem povečanju cen ukrepali sindikati in zvezna vlada. Opozorili so na odgovornost vseh dejavnikov. kar pomeni, da si niti sindikat niti zvezna vlada ne lastita več izključnih pravic posegati na področje cen. pa tudi ne odgovornosti za posledice, ki bi jih imela lahko tretje leto zapored skoraj trikrat večja inflacija kot na zapadnoevropskih trži. ščih. Opozorilom mora slediti akcija: neposredno pri urejanju nekaterih najbolj akutnih problemov kar spada v pristojnost do govariania med republikami, in nekaterih sistemskih, dolgoročnejših, za katere bi morali tudi čimprei priti do dogovora. Vmes pa moro prevladovati zmernost in odgovorno obnašanje v organizacijah združenega dela, saj gre pri zahtevah in povečanju cen za 20. 30, 50 in več odstotkov očitno za kršenje stabilizacijske politike. Tisti, ki to počne v sedanjem trenutku, naj nosi tudi vse posledice. ŠE VEDNO DRAGOCENI — Kljub temu, da konje zelo uspešno zamenjujejo traktorji, so le-ti še vedno dra goceni. V Jugoslaviji je okoli 1.100.000 konj. Statistiki pa ugotavljajo, da jih je iz leta v leto manj. Sicer pa največ konj izvozimo v Italijo. Lani smo izvozili za 20 milijonov dolarjev konj. Ti podatki pa dokazujejo, da bo reja konj postala spet zanimiva, tokrat seveda zaradi izvoza. Na sliki: transport konj za Italijo. Foto: J. Žnidaršič Petina več Lanski devizni dotok za 22% večji kot leta 1971: 1536,4 milijona dolarjev BEOGRAD, februarja (Tanjug) — Devizni dotok Jugoslavije v letu 1972 znaša več ko poldrugo milijardo dolarjev ali natanko 1536,4 milijona, so danes sporočili v Narodni banki Jugoslavije. Devizni neblagovni dotok v lanskem letu je večji za 22 odstotkov ali za 277,6 milijona dolarjev v primerjavi z letom 1971. Prihranki naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem, so narasli na 868,3 milijona dolarjev, kar je 161,8 milijona dolarjev ali 23 odstotkov več kot so zdomci prihranili leta 1971. Tudi turistično gospodarstvo se je lansko leto izkazalo z devizno bilanco: devizni dotok je znašal 460,5 milijona dolarjev, to pa je 21 odstotkov več kot leto dni prej. Izseljenci so poslali v domovino 74,3 milijona dolarjev ali skoraj 8 milijonov več v primerjavi z letom 1971, iz drugih virov pa je bilo neblagovnega deviznega dotoka 133,3 milijona dolarjev ali 29 milijonov več kot leta 1971. Največ deviz je prišlo iz Združene republike Nemčije, kjer je tudi največ začasno zaposlenih Jugoslovanov, medtem ko so med tujimi turisti nemški na prvem mestu. Delavci so iz Združene republike Nemčije poslali 605 milijonov dolarjev (v nemških markah), turistično gospodarstvo pa je v zahodno-nemških markah zbralo 186 milijonov dolarjev. Pomembna so tudi devizna sredstva v italijanskih lirah, ameriških dolarjih, avstrijskih šilingih in drugih konvertibilnih valutah. Teden slovenske drame V Kranju ga je začelo MGL z novo Hiengovo dramo »Lažna Ivana« KRANJ, februarja — V Prešernovem gledališču se je včeraj začel »Teden slovenske drame«, na katerem sodeluje devet slovenskih gledališč, gostuje pa tudi Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda. Občinstvu in zahtevnejšemu strokovnemu delu gledaliških delavcev bo tako bržkone prezentirano delo in snovanje vsega gledališkega področja na Slovenskem. Teden je začelo Mestno gledališče ljubljansko z novo dramo Andreja Hienga »Lažna Ivana«. Za to kulturno prireditev je v Sloveniji veliko zanimanja. Možnosti za Aero v Aziji Veleposlanik Bangladeša se je v Aeru pogovarjal o sodelovanju CELJE febr. — Prvi veleposlanik Bangladeša v Jugoslaviji Aminur Rahman šamsud Doha je 8. t. m. obiskal kolektiv kemične in grafične industrije »Aero« v Celju. S predstavniki podjetja se je pogovarjal o možnostih sodelovanja pri razvoju kemične m grafične industrije v tej najmlajši azijski državi. Načeli so tudi vprašanja skupnega vlaganja v tovrstno industrijo in se pogovorili o tem, kateri proizvodi »Aera« so za Bangladeš zanimivi in pomembni. Veleposlanik si je z zanimanjem ogledal obrate »Aero«. B. STAMEJČIČ Istra v Jugoslaviji 30 let Proslava v znamenju bratstva in enotnosti Hrvatov in Italijanov PAZIN, febr. (Tanjug) — V Pazinu je bila 8. t. m. seja iniciativnega odbora za proslavo 30-letnice priključitve Istre matični Jugoslaviji. Ta zgodovinski dogodek je bil v Pazinu 25. septembra 1943, ko je istrski sabor sprejel to pomembno odločitev. Na sestanku so poudarili, da bo proslava 30-letnice priključitve Istre splošnega jugoslovanske, ga značaja. Iniciativni odbor je posebej poudaril, da bo proslava potekala v znamenju bratstva in enotnosti Hrvatov in Italijanov v Istri ter nasploh v znamenju poglabljanja dobrih sosedskih odnosov z republiko Italijo. Zdomci: kje in koliko število Država iUffoslovansMh Od tega Diplomatsko-konzulama državljanov Slovencev predstavništva SFRJ ZR NEMČIJA 470.000 47.000 Bonn, Miinchen, Stuttgart, Niim-berg, Ravensburg,Freiburg,Mann-heirn, Frankfurt, Busseldorf, Dortmund, Hannover, Hamburg, Zahodni Berlin AVSTRIJA 170.000 13.000 Dunaj, Gradec, Celovec, Linz, Salzburg, Feldkirch FRANCIJA 80.000 3.000 Pariz, Strasbourg, Marseille, Lyon ŠVEDSKA 36.000 2.000 Stockholm, Malmo, Goteboirg ŠVICA 34.000 3.000 Bern, Ziirich, ženeva, ITALIJA 10.000 3.000 Rim, Trst, Milano, Bari BELGIJA 5.000 Bruselj NIZOZEMSKA 11.500 Benelux: 1.000 Haag LUKSEMBURG 1.500 DANSKA 7.500 500 Kpbenihaivn NORVEŠKA 1.000 500 Oslo AVTRALIJA 120.000 2.000 Canberra, Sydney, Perth, Melbourne NOVA ZELANDIJA 25.000 500 Welltajgton ZDA 10.000 1.500 Washington, New Yor(k, Chicago, San Francisco, Cleveland, Pittsburgh Ottawa, Toronto KANADA 30.000 1.000 SKUPAJ 1,011.500 78.000 Podatki za jugoslovanske državljane so povzeti po uradnih statistikah dežel imigracije, medtem ko so podatki o Slovencih približne ocene. Za prekomorske dežele, ki dajejo priseljencem državljanstvo po nekaj letih, pa so številčne o-cene jugoslovanskih diplomatsko-konzulamih predstavništev. a. r. Vlak se bo kmalu podražil Potniški promet na železnici bo maja predvidoma dražji za 23 odst. BEOGRAD, febr. (Tanjug) — Generalni direktor JŽ Vanja Vranjican je na tiskovni konferenci povedal, da je bil dosežen medrepubliški sporazum o nadomestilu 620 milijonov din železnicam, tako da bodo lanske izgube ŽTP znižali na 60 milijonov din. JŽ pričakuje tudi 200 milijonov din posojila od NB za nadaljevanje modernizacije. Novinarje so obvestili, da se bo kmalu podražil tildi potniški promet na železnici za 23 odst.; družbeni dogovor o tem bo sklenjen — kot pričakujejo — do konca maja letos. Naše mladinske delovne brigade v Vietnamu? BEOGRAD, februarja — V Beogradu so te dni začeli široko akcijo solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Prvi predlogi, katerih pobudniki so bili med drugimi KUD Branko Krsmanovič, beograjska mladinska organizacija in številne druge mladinske organizacije z območja mesta m republike, omenjajo tudi možnost za organiziranje delovnih akcij v Vietnamu. Vojko Vemšnik iz mednarodnega oddelka pri zvezi mladine Jugoslavije nas je obvestil, da so načrti in pogovori v zvezi s to akcijo še v toku, da pa m popolnoma gotovo, če m kako bo prišlo do njene uresničitve. Sledili bodo pogovori s predstavniki revolucionarne vlade o oblikah pomoči, ki bi bila v tem trenutku najbolj potrebna vietnamskemu ljudstvu. Menijo, da bo po teh pogovorih bolj jasen izhod same akcije, pa tudi oblika pomoči. Ne glede na to, če bo do mladinskih delovnih akcij v Vietnamu prišlo ali ne, dokazuje pobuda, ki je prišla s strani mladinskih organizacij, kako veliko je prijateljstvo ta pripravljenost mladih ljudi za nesebično pomoč Vietnamu m njegovemu ljudstvu v tem težkem ta pomembnem trenutku njegove zgodovine. BOJANA JAGER Dražje gorivo? Dieselsko gorivo naj bi se podražilo za 0,60, bencin za 0,20 din pri litru — Druga inačica: davek za ceste BEOGRAD, februarja (Tanjug). Predlog zveznega sekretariata za promet in zveze, da bi se cene plinskega olja (dizelskega goriva za tovornjake in avtobuse) povečale za 0,60 din, je za delovne organizacije mestnega prometa nesprejemljiv, so poudarili danes na seji ekonomske komisije grupacije za mestni promet pri gospodarski zbornici Jugoslavije. Drugemu delu predloga — da naj bi se cene bencina povečale za 0,20 din — komisija ni nasprotovala, saj je bencin v stroških mestnih prometnih sredstev minimalno udeležen. Zvezni sekretariat za promet in zveze je predlagal pravzaprav dve varianti za zagotovitev sredstev, s katerimi naj bi vzdrževali ceste. Po prvi naj bi drugače razdelili dohodek od davka (republike in pokrajine naj bi odstopile denar iz davka na gorivo cestnim podjetjem), po drugi pa naj bi se bencin podražil za 0,20, dizelsko gorivo pa za 0,60 din. Ce hočemo normalno vzdrževati in obnavljati ceste, moramo zagotoviti letno 8 milijard di- narjev: za vzdrževanje 2,25 milijarde, za obnavljanje 3, za nove ceste pa 2,75 milijarde dinarjev. S tem bi lahko letno zgradili okrog 300 km novih cest, obnovili okrog 1500 in modernizirali pa 5000 km cest. Zdaj je v ceni bencina vštetih za ceste pri vsakem litru 0,55 din, v ceni dizelskega goriva pa 0,30 din. Ce bi sprejeli drugo varianto, to je podražitev, bi šlo od litra bencina 0,75 din za ceste, od litra dizelskega goriva pa 0,90 din. Učinek te podražitve bi znašal okrog 1,5 milijarde dinarjev. Ce se bo podražilo gorivo, je nujno tudi povečanje tarif v mestnem prometu. To pomeni, da bodo račun spet plačali občani. Če se bo gorivo podražilo, tarife pa bodo ostale nespremenjene, se bo verjetno poslabšala kvaliteta prevoza. Po predlogu za podražitev bo liter dizelskega goriva odslej stal 2,05 din, liter bencina pa 3 oziroma 2,80 din. Dizelsko gorivo bi bilo še zmeraj cenejše kot na Danskem, v Belgiji in na Nizozemskem ter nekaj dražje kot v Italiji in Švici. Bencin pa bi bil cenejši kot pri nas samo v Avstriji (2,90 din) m približno tako drag kot v Švici (3,08 din). V Italiji slane bencin 4,70, v ZRN '1,69, v Franciji pa 3,95 din (preračunano v naš denar po uradnem tečaju.) »Samo krvavi punt poznamo!“ Razstava več kot sto eksponatov slovenskih literarnih del v ljubljanski narodni in univerzitetni knjižnici, ki obravnavajo kmečke upore — Izredno velike pozornosti med našimi umetniki je bil deležen tolminski punt Čeprav smo razstavili več kakor sto eksponatov slovenskih literarnih del, ki obravnavajo kmečke upore, si seveda ne bi upal trditi, da je s tem snov že izčrpana. Še vedno namreč pogrešamo literarnih tematskih katalogov, ki jih drugi narodi že davno imajo, mi pa si moramo pomagati z naključnimi knjižnimi seznami, ki so jih objavljali nekateri knijžničarji, predvsem pa z načitanostjo in spominom kar se da velikega števila kolegov in znancev. Zanimivo je, da so bili kmečki upori v zavesti naših pesnikov in pisateljev vedno pričujoči in da jih je cela vrsta, ki se jih vsaj s kratko omembo dotikajo (Župančič, Gruden, Kajuh in mnogi drugi). Droben katalog, ki smo ga ob tej priložnosti razmnožili, naj da pobudo za dopolnjevanje, morda tudi za poglobljen študij gotovo zelo zanimivega a žal zanemarjenega področja. Misli, ki so se mi ob pripravljanju razstave porodile, so lahko seveda samo bežne domislice ta se dotikajo predvsem manj znanih in morda po krivici pozabljenih del. »Biser v odurni školjčni lupini« je imenoval Alfonz Gspan vrivke slovenskih besed v nemški laneknehtski pesmi o slovenskem kmečkem uporu leta 1515. Ta biser je tem bolj zanimiv, ker je, kakor vse kaže, ostanek stare slovenske puntarske pesmi, na katero ta »nova pesem« odgovarja. Ker je ta pesem sama izgubljena, bi bilo seveda nad vse mikavno sklepati na preostali del pesmi. Naša razstava prikazuje nekaj sočasnih tekstov: že imenovano nemško laneknehtsko pesem, nemško pesem iz leta 1573 m latinske heksametre iz loške kapelice sv. Trojice. Poleg tega pa seveda štiri Trubarjeve navedbe o krivični gospoščini in o odnosih do nje. Podrobnejše analize Trubarjevih formulacij, ki mu skoro dobesedno vedno znova prihajajo na jezik, bi morda dale kak namig. — Da so v odnosu do kmečkih uporov med Trubarjem ta Luthrom velike razlike, ki jih naša literarna zgodovina do pred nedavnim ni opazila, že nekaj časa opozarjamo. Morda je tudi v latinskih heksametrih s pretnjo in zagotovilom, »da punta... ne zapustijo, dokler jih vseh ne zatro ...« kak spomin. Seveda pa so tc samo domneve... Mimogrede: tudi beseda »tiran«, ki jo Trubar v tej zvezi večkrat uporablja in ki jn srečamo v nemški pesmi iz leta 1573, najbrž ni iz besednega zaklada nemških fevdalcev na Slovenskem Zelo zanimiva je »Izvirna tragedija 1z slovenske zgodovine« »Zoran ali Kmečka vojska na Slovenskem«. Delo je napisal zgodovinar Ivan Vrhovec. Sredi romantičnih ljubezenskih zapletov je izredno ostri spopad med župnikom m voditeljem upornikov (Ki j_- prišel iz Srbije) v ječi: ŽUPNIK: Predrzna roka steza se po kamnih, iz kterih so stoletij dolge vrste sestavile lepo močno poslopje, ki zove cerkev se katoliška. ZORAN: Ste stavili na desetino tud’ to poslopje? — O, gospod, na slaba tla ste ga zidali. ŽUPNIK: To je bogokletstvo. France Koblar najbrž upravičeno obžaluje, da igra n- prišla n; deske in da je (zaradi liberalne tendence?) ostala v rokopisu, saj je starejša od Tugomera. Posebno mesto med pisatelji ima Nemec Heinrich Penn s svojim romanom »Der slavische Bauemkonig« (1874) in z »izvirno« žaloigro »Ilija Gregorič, kmečki kralj«. V našo literaturo je zašel, ker je svoj nemški tekst dal prevesti v slovenščino in zanj zahteval nagrado. Levstik, ki mu je v imenu Dra- matičnega društva z uničujočo kritiko odgovoril, je zgodovinski odlomek tega odgovora objavil v Slovenskem narodu. — čudno je, da se Tavčar kot pisec zgodovinskih povesti dotika kmečkih uporov le mimogrede. V novelici »V Karlovci« se ponovno (kakor prej pri Vrhovniku) srečamo z motivom neenake ljubezni med grajsko gospodično m kmetom, ki mora med obema taboroma propasti Avtorjeve simpatije nikakor niso na strani upornikov. Vse drugačer. odnos do punta ima Janez Trdina, ki v »Petru m Pavlu« daje prav Pavlu in njegovi premetenosti, s katero graščakovo kruto šalo obme v prid tlačanom. — Tudi Kodra, ki ga poznamo iz Mencingerjeve satire, so zanimali kmečki upori. V historičnem romanu »Kmečki tri-umvirat« kot prvi navaja — še pred Aškercem — kot napis nad poglavjem nemško laneknehtsko pesem. Krivdo za propad pri-pripisuje »begu Gubcu« (prvi in menda edini, ki omenja tudi ta Gubčev naslov) in njegovi »neizmerni častiželjnosti«. Roman se končuje s prerokbo slepega Marka, da se »tudi naš narod iz tisočletne temnice vrne k zlatej svobodi!« — O Aškerčevi »Stari pravdi« je že Ivan Prijatelj povedal, ka.r je bilo treba. Ne spuščam se v to, ali ta sodba še danes velja vsekakor pa je Aškerc zanimanje za kmečke upore močno pospešil. Za »Taborom«, ki v prvi objavi sklepa ves venec, je Aškerc v opombi navedel tudi vire, ki jih je uporabljal V škofičevi dramatični povesti »Gospod s Preseka« se kot vodja upornikov pojavi kovač. Konflikt je v tekmi za dekle med kovačem in graščakom. Od graščaka zapuščena ljubica svojega zapeljivca na koncu zabode in spunta grajske hlapce. — Sledi nekaj avtorjev, ki prepuščajo kazen bogu, Hribar v pesmi »Trije svetniki«, Opeka v »Tahiju« in še nekateri). — Medvedova tragedija »Za pravdo ta srce« (tudi tu so v rokopisu zvesto navedeni viri) je dala Cankarju povod za zelo ostro kritiko tudi zato, ker govorijo kmetje v verzih. Jurčič je pri njem ze;o slabo odnesel, saj ga imenuje »buržoaznega« Prav gotovo bi Cankarjeva drama iz kmečkih uporov bila glede na misli, ki jih razvija v svojih pismih bratu ta Levcu, izredno zanimiva. Naravnost veličastna vizija napada na grad, ki jo opisuje v »Potepuhu Marku in kralju Matjažu« in deloma tudi v »Krčmarju Eliji« nam daje slutiti, kakšno bi bilo to delo, če bi ga bil napisal Izredno velike pozornosti med našimi pesniki in pisatelji je bil deležen tolminski upor, ki sta mu Gradnik in Pregelj posvetila nekaj svojih najlepših del. Tu se poleg etičnega pojavi tudi nacionalni moment, ki je seveda mnogo šibkeje kakor pri teb dveh avtorjih prisoten v dobršnem delu naše kmečko uporniške literature. Povsem nove strune zvenijo iz Golouho-vega Gubca in iz njegove Jacquerie, ki menda kot prvi deli povezujeta kmečke upore z modernimi revolucionarnimi gibanji. Posebnost je zaplenjeni Gubec leta 1914, od katerega je ostal samo — naslov. Peterim Petrušika v svoji zbirki Pesmi Matije Gubca pristopa h kmečkim uporom kot puntar- ski svobodoljubni bohem. Glazerjeva pesem »Matija Gubec« pa izraža vsa upanja davnih socialnih prizadevanj v ±918 ustanovljeno Jugoslavijo. — Tudi Lipahova drama »Matija Gubec« bi najbrž zaslužila večjo pozornost. — V rokopisu je ostal Klinarjev »Gorenjski punt« Kreftova Velika puntarija je pri nas prvi obsežnejši marksistični pristop k tej tematiki. Dvome o teatrski uspešnosti. tega dela, ki so se ob izidu drame tu pa tam oglasili, so razpršile predstave po osvoboditvi. Med njimi mi je posebno v spominu Babičeva režija v mariborski Drami. — Kreftovo delo je dalo pobudo za Klopčičevo Puntarsko pesem, ki je bila med partizani zlasti priljubljena. — Nekaj razstavljenih eksponatov iz ilegalnih tiskov raznih tehnik med narodnoosvobodilno vojno je pač samo majhen dokaz tistega, kar je ta pesem tedaj pomenila. Leposlovni del razstave končujeta roko-piša najnovejših del treh' balad iz Menartove »Krvave rihte« m Mejakove dramatizacije Pregljevih Tolmincev. Preozek prostor, ki mi je na voljo, mi ne dovoljuje, da bi vsa razstavljena dela samo omenil. Dotaknil sem se samo nekaterih problemov, ki se nam odpirajo pri obravnavanju te tematike. Vloga kralja Matjaža v tej tematiki, svetovnonazorske opredelitve, vstopanje vedno novih momentov ta motivov v to literaturo, nekaj novih prijemov, različno obravnavanje protagonistov, obrobni konflikti, posebej ljubezenski med neenakimi partnerji, in še in še... če bi razstava, ki z naslovom in datumom otvoritve navezuje na Prešerna, spodbudila kakega literarnega zgodovinarja, da se katerega izmed naštetih ta nenaštetih problemov loti, ah pa če bi samo opozorila na to tematiko, bi svoj namen dosegla. JARO DOLAR ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 10. februarja 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LI.GA 15.00 v Dolini Breg — Isonzo ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Villa cTAImeju Alzano — Bor * MOŠKA C LIGA 21.15 v Trevisu ball'Acqua — Kras * ŽENSKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Sokol — Corridoni * MOŠKA D LIGA 21.15 v Meranu SC Merano — Dom * MOŠKA 1.* DIVIZIJA 21.00 v Turjaku Turriaco — Olympia * 21.15 v Gradišču Torriana — Sloga * ŽENSKA 1* DIVIZIJA 21.15 v Čedadu ASFJR _ Bor NAMIZNI TENIS FINALE ŽENSKE LIGE 10.00 v Parmi Sodeluje tudi Kras * TRŽAŠKI POKAL (moški) • 7.00'v Trstu, Ul. F. Severo 158 CUS — Sokol JUTRI nedelja, n. februarja 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna — Campanelle * ^5.00 v Bazovici 1 Zarja — Primorje * 15.00 V Štandrežu Juventina — Cividalese * 3. AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Esperia SL 15.00 v Padričah Timorec *— Zaule * 10.30 na Proseku l|oertas Barkovlje — Olimpija * 12.30 na Proseku "ar Vetteto — Breg B * 1A MLADINCI 10-30 v Križu esna -— Libertas Sv. Markd^* ' • • -i. * 10.30 v Padričah a|a — Roianese # 0-45 na Proseku Primorje — Don Bosco * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas TS * 1A NARAŠČAJNIKI 12.00 v Padričah '*a,a — Roianese NAMIZNI TENIS finale ženske lige « 30 V Parmi Vdeluje tudi Kras ODBOJKA «•» vaS 8 UGA re0 — Primavera * ŽENSKA 1* DIVIZIJA -30 v Trstu, pri Banih °ga — Torriana KOŠARKA •H moška d liga l1-°0 v Padovi Pfo Pace — Bor V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Slovenski derbi Zarja-Primorje ena osrednjih tekem tega kola Prosečani bodo nastopili z nepopolnim moštvom Za naše ekipe bodo tekme večinoma precej težke 2. AMATERSKA LIGA 3. povratno kolo bi moralo biti precej izenačeno in bolj zanimivo le za ekipe s spodnjega dela lestvice. Za naše enajsterice bo to kolo vsekakor naporno. Brežani bodo danes popoldne gostit, Isonzo. ki si je v zadnjem času opomogel in je zdaj sam na vrhu lestvice. Jasno je, da bo skušal tudi iz Doline odnesti obe točki. Brežani pa seveda, potihoma že računajo na — 14. remi . .. Campanelle, ki bodo gostovale pri Vesni, so po treh zaporednih porazih v nedeljo osvojile točko. Vesna pa je, nasprotno, po sedmih zaporednih pozitivnih srečanjih v prvih dveh kolih povratnega dela prvenstva doživela poraz. Križani letos v tekmah s tržaškimi ekipami niso imeli sreče, saj niso na domačih tleh premagali še nobene. Edino moštvo, ki je doslej oddalo točke Križanom, so prav Campanelle, in to v Bazovici, lani 15. oktobra. Ostali dve zmagi pa je Vesna iztržila na domačih tleh v tekmah z Isonzom in Foglianom. Slovenski derbi Zarja — Primorje bo'ena osrednjih tekem tega kola. Zarja meri v tem srečanju, zaradi svojega slabega mesta na lestvici, na zmago, vendar pa se Bazovci zavedajo, da bo Primorje trd oreh. Medtem ko Bazovci nimajo težav s ' sestavo svoje ekipe, ima trener j Primorja precej preglavic. Prašelj in Barnaba bosta igrala, za Bukav-j ca in Fomasarisa pa to še ni go- ! tovo. Prav gotovo pa na igriščui ne bo stebra proseške obrambe, ,| Trampuša. Zato je razumljivo, da 1 bi Primorju v tem srečanju prišla prav tudi ena sama točka, zlasti, ker bo izid tekme veljal tudi za pokal «Elio», kjer vodijo Prosečani s tremi točkami naskoka. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Libertasa nad Flaminiom, delitev točk med proseškim Liber-tasom in Aurisino (čeprav bi lahko zmagali tudi gostje), isto velja za tekmo Inter SS — Portuale, Mugge-sana pa. ima možnost za osvojitev obeh točk v tekmi s Sagradom. V srečanju Fogliano — S. Lanzian pa je mogoč vsak izid. 3. AMATERSKA LIGA V 2. povratnem kolu bo nekaj zanimivih srečanj, ki bodo odločilna za vrh in rep lestvice. ,V^.skwini-JsUbc«Mii.-tekme Libertas Sv. Marko — Cartimavo praktično odločal, katera od obeh ekip bo ostala za petami Duifau. Ta pa ne bi 'smel imetjftežav z Roianesejem. Union bo gostil Espe-rio, ki je' v zadnjih dveh tekmah osvojila štiri točke in ima tako trenutno dve točki več od Podlonjer-cev. Union zato računa na zmago, da bi dohitel svojega nasprotnika. V skupini O bo Vsa pozornost namenjena tekmi Stock — Opicina Su-percaffe, torej dvema ekipama s samega vrha lestvice. Delijo ju le tri točke in bo torej izid te tekme precej pomemben. Trebenci bodo doma igrali z Zaulami, ki so po odličnem začetku zašle v krizo. Ker se niti Trebenci letos niso posebno izkazali, menimo, da je v tej tekmi možen kakršenkoli izid. V skupini P bosta S. Anoa in Co-stalunga, verjetno nadaljevali svoj uspešni pohod, saj jima Libertas Sv. Sergij in Giarizzole ne bi smela povzročati težav. Olimpija bo sprejela v goste barkovljanski Libertas, ki v letošnjem prvenstvu ni izpolnil pričakovanj. Ker niti Olimpija ni dosegla vidnejših izidov, menimo, da bi neodločen izid zadovoljil obe postavi. Breg B bo gostoval pri Bar Vene tu. Tudi «plavi» imajo realne mož nosti, da iz te tekme odnesejo vsaj točko. B. R. PRED PRIJATELJSKO TEKMO Olimpija pričakuje v Dolini lep nogomet (Od našega dopisnika) KOPER, 9. — V okviru priprav za spomladanski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta se popoldne pomerila v Kopru ljubljanska Olimpija in član 2. zvezne nogometne lige Priština. Pred približno 800 gledalci je zmagala O-limpija z 2:0 (2:0). Olimpija je bila vso tekmo v premoči, žal pa so bili napadalci tokrat precej neučinkoviti, zlasti v drugem polčasu. Najboljši igralec na igrišču je bil Popivoda, ki je večkrat mojstrsko preigral nasprotno obrambo in dosegel tudi zelo lep zadetek, ko je iz obrata v teku neubranljivo streljal v desni spodnji kot vrat. Drugi zadetek je dosegel Kranjc, ki je igral le prvi polčas, medtem ko ga je v drugem zamenjal La-lovič. Po tekmi se je naš sodelavec pogovarjal s tehničnim vodjem Olimpije dr. Acom Obradovičem in trenerjem Edom Hočevarjem v zvezi z bližnjim gostovanjem Olimpije na Tržaškem. Oba sta poudarila, da so igralci in vodstvo kluba z veseljem sprejeli povabilo slovenskih zamejskih klubov, s katerimi jih vežejo tradicionalni prijateljski stiki. Od srečanja pričakujejo lep in borben nogomet. L. O. NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Dolinski stadion postaja pravo prizorišče «mednarodnih» tekem: po srečanju med mladimi igralci Brega in Pulja (na sliki) bo v sredo nastopila na tem igrišču proti izbrani vrsti naših nogometašev tudi ljubljanska Olimpija Med mladimi ie Rado vic na državnem prvenstvu Nasa ‘dekleta so se na deželnem prvenstvu bolje odrezala od fantov EVROPSKI POKAL Po sobotnem porazu z Avstrijo je Italija zdrknila na tretje mesto lestvice prvenstva za evropski pokal narodov druge skupine. To mesto bo verjetno obdržala do konca, le da bosta pred njo Avstrija in Grčija, Belgija pa četrta. Tudi zadnje mesto ni še oddano. Katera ekipa bo nazadovala bo odvisno od medsebojnega srečanja Švica , — Škotska Kljub porazu je Italija zadovoljila. Tako nam je povedal trener reprezentance Luccio, ki je tudi dejal da ni še določil imen reprezentantov za zadnjo tekmo tega prvenstva, Italija - Belgija, ki bo 17. marca v Firencah. Prav tako ni še sklenjeno, kdo bo četrti moški in tretja ženska na svetovnem prvenstvu v Sarajevu. Kot smo že poročali, bodo v bosansko glavno mesto odpotovali Bosi, Malesci, Gion- iiiiuitiifriiliiiiiiiiiliiiilfiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiililiiliiiiMiiiiiiiiliilllliiiliiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiliilliniliilllllllllliiliiliillliilllliimiiiiiilliniiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinu tella, Miličeva in F. Marconejeva. Lestvica evropskega prvenstva: Avstrija Belgija Italija Luksemburg Grčija Škotska Švica 0 23 5 4 1 15 13 3 2 18 17 3 18 6 1 2 7 14 1 3 7 14 0 3 6 15 0 ODBOJKA PRED DANAŠNJIMI IN JUTRIŠNJIMI TEKMAMI KOŠARKA V MOŠKI D LIGI V srečanju s Primavera Marzotto Pred nastopam v Padovi bo Breg igrai svojo zadnjo karto Borovke v borbi za 2. mesto - Kras v Trevisu - Začetek tekmovanja v 1. moški diviziji borovci v dobri formi Mladinci «plavih» v Gorici, naraščajniki Poleta proti Lloydu B LIGA — članice Borovke čaka v tem kolu težko srečanje, saj bodo gostovale v Alza-nu pri istoimenski domači šesterki. Alzano je ekipa z izredno obrambo, pa tudi njen napad je zelo učinkovit. Glavna vrlina teh igralk pa je njihova izredna požrtvovalnost, saj se borijo res za vsako žogo in se ne vdajo do zadnjega sodnikovega žvižga. Tekma v Alzanu bo odločilne važnosti za osvojitev drugega mesta na končni lestvici. Borovke so se za to srečanje dobro pripravile, vendar bo pa njihova naloga zelo težka. Proti ekipi, kot je Alzano, lahko zmaga le postave z izrednim napadom. Naša dekleta pa bodo odpotovali okrnjena. Napadu ekipe se je že poznala odsotnost Furlaničeve, ki ne nastopa več. Poleg tega—pa~še ni povsem gotov nastop Pečarjeve, ki si je poškodovala nogo. j/tn? Vendar, pa, smo kliiib temu prepričani, da se bodoLfekleta požrtvovalno borila, saj bo za lestvico izredne važnosti že vsak osvojeni set. INKA Jutri dopoldan bo Breg odigral v novi občinski telovadnici v Dolini prvo prvenstveno tekmo. Ni posebej potrebno še poudarjati, kaj si želijo številni domači navijači. To. pa še toliko bolj, ker prihaja Brežankam v goste Primavera Marzotto, ki je ena slabših ekip v tej skupini. Obenem pa je ta nasprotnik tudi eden izmed neposrednih tekmecev za selitev v nižjo ligo. Odbojkaricam iz Doline se ponuja v tem desetem prvenstvenem spopadu nedvomno poslednja priložnost, da si zagotovijo še nadaljnji obstanek med drugoligaškimi še-sterkami. Prav zato mora Breg zmagati pod vsakim pogojem in za vsako ceno. V primeru zmage gostij pa bo, žal, usoda Brega dokončno zapečatena. V prvem spopadu v Noventi Vicentini je zmagala Primavera s 3:0 in to je še en cbiavnik več. ki spodbuja do mačinke k zmagi. C LIGA — člani Tudi v desetem kolu bo Kras igral v gosteh. Zgoničani se bodo morali danes podati na pot v Tre-viso. Spoprijeli se bodo namreč z letos izredno nevarno ekipo gasilcev Dall’Acqua iz tega mesta. Po dveh zaporednih spodrsljajih je postal položaj krasovcev na lestvici | spet nekoliko bolj neugoden. Prav glede na to se Zgoničani zavedajo kaj jih lahko doleti in so pripravljeni boriti se v Trevisu na vse kriplje. Odpotovali bodo vsi slovenski odbojkarji razen Franka, ki je prevzel mesto trenerja pri ženski šesterki Sokola iz Nabrežine. C LIGA — članice Tudi v drugem kolu bo Sokol igral doma. V goste mu prihaja Corridoni iz Št. Petra ob Soči. Tudi Corridoni je v prvem kolu ostal praznih rok, kot Sokol, in se tako obeta izredno ogorčen boj za prvi par točk!' Rahla prednost je na strani gostij, vsekakor pa ne smemo pozabiti na prednost domačega S grišŽa. fi 1. DIVIZIJA — člani Obe naši šesterki v drugem za-vrtljaju igrata v gosteh. Goriška 01ympia bo drevi igrala v Turjaku z Libertasom. Za Goričane bo to precej zahteven nastop, ker je domača ekipa ena boljših v tej konkurenci. Sloga ne bo stopila na igrišče drevi, ampak šele v sredo zvečer, ker je Torriana prosila za preložitev srečania na sredo. 1. DIVIZIJA — članice Sloga in Bor bosta danes in jutri opravila krstno tekmo v tej ligi. Slogašice so lani nazadovale iz C lige, mlade Tržačanke pa so si v preteklem prvenstvu priborile nravico do nastopa v tej kategoriji. Bor se bo drevi spoprijel v Čedadu s ASFJR. Nasprotnice so povsem neznane in zato je težko dati prednost enemu ali pa drugemu tekmecu. Slogašice se bodo jutri dopoldne spopadle pri Banih s Tor-riano. Če ne bo prišlo do presenečenja, bi morale osvojiti prvi par točk slovenske odbojkarice. G. F. prvem polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalov. Ruini j'e premagal v Firencah madžarsko šesterko Czepel s 3:0 v V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Dom drevi v Merami V petem kolu odbojkarskega med-deželnega prvenstva D lige, gostuje goriški Dom v Meranu, proti tamkajšnji ekipi Šport Club Merano. Dom je na lestvici na zadnjem mestu in še brez točk; Merano pa ima že dve, zmagal je namreč v Mestrah proti Codognatu. Dom odpotuje v Meran brez velikih ambicij, toda računa na presenečenje, saj so «belordeči» pokazali že proti CSI lep napredek in zato od sedaj naprej lahko že upamo na pozitivne rezultate, do katerih bi moralo kmalu priti. Za to tekmo sklicani igralci Doma se bodo morali zbrati ob 14.30 pred klubom «S. Gregorčič! (Verdijev korzo 13) za skupni odhod v Meran. I. K. SMUČANJE NA ŠTUDENTSKEM TEKMOVANJU Italijan Marconi osvojil veleslalom v Kranjski gori Italijanski študent Marconi je zmagovalec študentovskega tekmovanja v veleslalomu v Kranjski gori. 1100 metrov dolgo progo z višinsko razliko 250 m in 42 vratci je prevozil v času 2’07”04. Na drugem mestu je Jugoslovan Željan z 2'10”20, tretji pa je Zernik (Avstrija) 210” 28. Med študentkami, ki so prevozile progo samo enkrat, so bile najboljše Avstrijke, ki so zavzele prvo in drugo, četrto in peto mesto. Zmagala je Klosova z 1’06”74 pred svojo rojakinjo Schillingerjevo 1’08”63. Tretja je bila Gazvodova (Jugoslavija) 1’08”85. D LIGA Borovci so v zadovoljivi formi. To so jasno pokazali v prijateljski tekmi z mladinci Poleta, ki so jo odigrali v četrtek zvečer v openski telovadnici. Bor — Polet 85:50 BOR: Adrijan Zavadlal 10, Fabjan 27, S. Hrvatič 4, Šare 13, Danijel Zavadlal 6, Pertot 10,. Škerlj 3, Kralj 8, Rudes 4. POLET: Adrijan Sosič 13, Jugovič 5, Gantar 8, Kraus 7, Guštin 4, Starc, Daneu, Tavčar, Dolenc 4, Edi Sosič 9. PROSTI METI: Bor 11:26, Polet 16:30. SODNIK: Sergij Tavčar. Borovci so preskusili sistem proti agresivni obrambi, medtem ko so poletovci proti bolj izkušenim nasprotnikom pilili pressing obrambo. V dobri formi je Fabjan, ki je bil skoraj nepogrejsjjh pri njgj^; n ju na koš, Adrijan Zavadlal pa kot režiser. Med poletovci je zlasti zadovoljil Edi Sosič, Borovce čaka jutri težko gostovanje v Padovi. Že v prvi tekmi so morali «plavi» na lastnih tleh kloniti gostom, ki navadno igrajo zelo grobo in nešportno. Bor bo nastopil v svoji standardni postavi. MLADINCI Borovi mladinci bodo drevi v Gorici igrali proti ekipi Tigers. Med tednom je v Borovi peterki prišlo do nevšečnih dogodkov, tako da je moral trener Rudes poseči s trdo roko. «Plavi» bodo torej danes morali igrati bolj odločno in samozavestno, predvsem v obrambi. Rudes pravi: «Vsi bodo morali dati vse od sebe. Tigers je premočan nasprotnik za nas, o tem ni dvoma, boriti na se moramo do poslednjih sekund». Borova postava: Valter Hrvatič, Koren, Francia, Klobas, Barazutti, Vatovec, Ražem. Pečenko, Oblak. NARAŠČAJNIKI V prvenstvu naraščajnikov bodo nastopili le košarkarji Poleta, ki bodo na domačih tleh igrali proti ekipi Lloyd Adriatico. Poletovci so v prejšnjem kolu v slovenskem derbiju premagali Kontovelce in so s prikazano igro na splošno zadovoljili. Lloyd Adriatico je trenutno na drugem mestu lestvice. Naloga poletovcev bo zato dokaj težka. Če pa bodo naši košarkarji dali vse od sebe, se nam obeta zanimivo srečanje. TURNIR SABA V ponedeljek bo v prostorih košarkarske zveze v Ulici Felice Ve-nezian, seja v zvezi s turnirjem minibasketa, ki ga letos priredi SABA. Na tem turnirju bodo nastopili tudi košarkarji Bora in Poleta. b. 1. ROKOMET V Reykjaviku je Islandija v rokometu premagala Sovjetsko zvezo s 23:19 (9:10). mnLDti n-Urilo -a-trt «»t fc-iM - sovsfH i i 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 1 1 2 X 1 2 1 1 X X Atalanta • Milan 2 Fiorentina - Verona 1 Inter - Sampdoria 1 Juventus - Lazio 1 L.R. Vicenza - Napoli X Palermo - Cagliari 2 Roma - Bologna X Ternana - Torino X Arezzo - Varese X Ascoli - Catanzaro X Genoa - Cesena 1 Venezia - Savona 1 Rimini - Lucchese X DEŽELNO PRVENSTVO Teden dni po deželnem prvenstvu v Nabrežini lahko podamo precej podroben obračun nastopa naših tekmovalcev. Zadovoljni moramo biti z rezultati v ženski konkurenci, nekoliko manj pa v moški. To predvsem zaradi majhnega števila igralcev, ki bodo zastopali slovenska društva na državnem prvenstvu. Medtem ko so lani potovali v Fiug-gi Ukmar, Fabjan, Radovič, Pertot in Tavčar, si je letos pravico do nastopa pridobil le Radovič, ki bo nastopil med mladinci in tretjeka-tegorniki, na prvenstvo, ki bo maja meseca, pa bo odpotoval tudi Košuta, saj imajo prvokategorniki pravico do nastopa brez kvalifikacij. Tako šibka prisotnost naših barv pa je vsekakor neuspeh. Drugače je med dekleti, kjer bodo na državnem prvenstvu nastopile prav vse. Pravico do tega so si namreč pridobile Vesnaverje-va, Žigonova in Rebulova med na-raščajnicami ter Blažinova med mladinkami. Vse bodo skupno s Sokolovo igralko Kobalovo nastopile tudi med tretjekategornicami. Miličeve nismo omenili, ker ima po novem pravilniku pravico do direktnega nastopa med mladinkami in prvokategornicami. S.J. KoLN, 9. — Vzhodna Nemka Christine Errath je zmagala v kratkem programu evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v Kdl-nu. Na skupni lestvici pa vodi Angležinja Jean Scott. Med moškimi posamezniki je o-svojil naslov evropskega prvaka Čehoslovak Nepela pred Sovjetom Četveruhinom in vzhodnim Nemcem Hoffmannom. Nepela je osvojil evropski naslov že petič zaporedoma, kljub temu, da je star šele 22 let. TENIS FILADELFIJA, 9. — Jugoslovan Nikola Pilič je na nekem dvoranskem turnirju pripravil veliko presenečenje z zmago nad Avstralcem Emersonom s 6:7 in 6:7. ST. MORITZ, 9. — Zaradi megle na startnem mestu (v višini 2530 m) so organizatorji odgodili današnji mednarodni ženski smuk, veljaven za «Beli trak». OBVESTILA Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja priredi 18. februarja izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Lonjerju pri Radivoju Pečarju. # * -F športno društvo Kontovel priredi 3. šahovsko prvenstvo Proseka in Kontovela. — Začetek bo 10. t.m. ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vpisnina 1000 lir. Vpisovanje v baru Majovski do danes, 9. t. m. zvečer. Vabljeni vsi domači šahisti. SNEŽNE RAZMERE Trbiž Piancavallo Nevegal 30 cm 30 cm 30 - 80 cm kako jp Mussolini prišel na oblast Fin MI11922 ^33. (DODATEK) = ..= Dne 16. junija 1922 so na vrtiu Krna odkrili spomenik v avo italijanskim alpincem, ka so tam padli pri naskoku na g°ro junija 1915 Teden dni nato je Generalni civilni komisariat v Trstu da je bil spomenik poškodovan, da so oblasti že areti- soif ^ osumljene osebe in da so na sledi drugim verjetnim Dr"hlVCem' P0r0či10 je dalje pravilo, da so v vsej naglici že la r teli fašisti iz Vidma, ki «pa se spričo energične akcije obšli vedejo popolnoma mirno». To nejasno in megleno poroči-' je bilo zadosten povod za najbrutalnejše represalije proti venskemu prebivalstvu. Pri železniški direkciji v Trstu so losi bojevniki (ex combattenti) takoj vrgli na cesto vse slo-nske uslužbence in uradnike. Podobno so skušali napraviti rUš P°Stni direkcija, ki ima svojo palačo nasproti palače želez-m ke direkcije, toda to jim ni uspelo. Krajevna skupina ita-rž nRkih alpincev v Trstu je pozvala Generalni civilni komisa-i, da prisili občine Krna, naj vzpostavijo spomenik v pet-neJ®Uh dneh in priredijo posebno spravno slovesnost. Če se to p ki godilo, bodo organizirali najhujšo kazensko ekspedicijo tj-j . tamkajšnjemu prebivalstvu. Še bolj divji je bil protest ^askega fašja. Ves fašistični tisk, z njimi pa tudi drugi sicer sJerr-i italijanski listi, so začeli strupeno gonjo proti sloven-t*iu Prebivalstvu malo prej anketiranega ozemlja. Medtem se je maščevalna akcija že pričela. Zgodaj zjutraj če~e 22‘ iunUa> k0 prebivalci ob vznožju Krna sploh niso še ni-žafar vedeli o poškodbi spomenika, je na trgu Kobarida že lest fa?b'it spomenik slovenskega glasbenika Volariča. Na pod-Vicu je bil nalepljen listek z napisom: «ln rappresaglia per monumento di Monte Krn — per r° Questo». (Kot represalija za spomenik na Krnu — za sedaj to j. veder pa se je pojavilo v Kobaridu petdeset oboroženih stov. Pobrali so glavo razbitega spomenika in jo nosili ^ ■ -d •• ; Fašisti iz Vodnjana pri Pulju so prepovedali že tri leta pred pohodom na Rim rabo «s!ovanskega jezikaš. zmagoslavno po trgu. Na poti so razbijali slovenske izveske in table. Z razbitinami so napravili grmado pred lipo sredi trga, kjer je prej stal spomenik. Grmado in lipo so polili z bencinom in zanetili ogenj. Okoli plamenov, ki so se dvigali visoko proti nebu, so fašisti plesali kot tolpa divjakov. Karabinjerja, ki je skušal rešiti lipo, so hudo pretepli. Ko je ogenj ugasnil, so fašisti ubrali pot proti župnišču, da bi tudi to to zažgali. Toda karabinjerji so to preprečili, še pozno v noč so fašisti divjali po ulicah in streljali v zaprta okna in vrata. Drugi dan je prišla večja skupina fašistov iz Turina, Vidma, Čedada in drugih krajev Italije. Zopet so hoteli sežgati župnišče, a jim to ni uspelo. Ponoči so se s kamioni peljali v Drežnico, ki je na samem pobočju Krna. Hoteli so ubiti župnika in župana ter sežgati njuni stanovanji. Oba sta bila pravočasno opozorjena na nevarnost in sta zbežala v hribe. Fašisti so prišli v Drežnico okoli polnoči in kmalu sta bili župnišče in neka bližnja gostilna v plamenih. Po povratku v Kobarid so tretjič skušali zažgati tamkajšnje župnišče. Naslednje jutro so se fašisti podali v Staro selo. razgnali ljudstvo, ki je bilo pri maši, in uničili prostore prosvetnega društva Svoboda. število fašistov, ki se je udeležilo kazenske ekspedicije, je hitro naraslo na 5.000 in še preko. V strahu za svoja življenja so se domačini skrili v gozdove in gore. Zaman so Slovenci skušali dokazati svojo nedolžnost. Zaman je tudi tedaj še obstoječi Goriški deželni odbor, kjer so bili Slovenci in Italijani zastopani v enakem številu, protestiral proti fašističnim nasiljem. Kot odgovor je Francesco Giunta, ki je bil malo prej izvoljen za poslanca, sklical zbor fašistov v Gorici, kjer so terjali razpust Deželnega odbora in grozili z mobilizacijo vseh bojevnikov «tretje fašistične cone«, če ne bodo ugodili tej zahtevi. Kot dan «sprave» je bil določen 16. julij, že na večer pred dnevom so morale vse hiše v Kobaridu razobesiti italijanske zastave. Fašistične patrulje so hodile okoli, da se prepričajo, če so vsi ugodili tej zahtevi. Neko hišo, kjer ni visela zastava, so že hoteli sežgati, a so bili v zadnj'em trenutku opozorjeni, da je hiša last nekega Italijana iz starih pokrajin, ki pa je bil odsoten in ni mogel razobesiti zastave. To priložnost so fašisti uporabili, da so odstranili zadnje slovenske napise in izveske. Tudi slovenske ulične table so morale izginiti. Kjer je prej stal Volaričev spomenik, so postavili petnajst metrov visok drog, na katerem je plapolala italijanska zastava. Prebivalci sosednjih vasi pa so se tega dne zopet skrili v gozdovih v gorah, da bi bili vami pred fašističnim nasiljem. Na dan «sprave» se je zbralo silno veliko fašistov iz vseh krajev Italije. Navzoči so bili predstavniki vseh mogočih civilnih in vojaških organizacij. Bivši vojni minister Gasparotto je hotel dati s svojo navzočnostjo proslavi še posebno velik pomen. Na srečo pa je bilo vreme slabo. Ledeno mrzel .dež in močan veter v dolini, strele in megla v gorah, tako da Je le mar lo ljudi prisostvovalo ceremoniji na samem vrhu. Vsa proslava se je skrčila na to, da je v navzočnosti predstavnikov sosednjih vasi prevzel libušenski župan v oskrbo spomenik, ki je bil postavljen na njihove stroške. Le kakih 200 oseb je bilo pri «spravni maši», ki jo je bral župnik iz Libušnje na planini Slap. Pri proslavi v Kobaridu je bilo bolj živahno. Fašisti so med mašo skušali vdreti v cerkev. Ko je bila maša končana, je moralo ljudstvo v močnem nalivu čakati na trgu pred cerkvijo, kjer so že stali šolski otroci, ki so prišli na proslavo dve in tri ure daleč. Premočeni do kosti so zapeli pesem Fra-telli d’Italia (Bratje Italije), kobaridski župan pa je moral vzdigniti italijansko zastavo. Popoldne je bila druga proslava, kjer je govoril tudi bivši vojni minister, ki je med drugim dejal: «Čeprav ne vemo, čigava roka je oskrunila spomenik, je ta incident jasno in glasno pokazal, da so kljub notranjim trenjem vsi Italijani združeni, kadar gre za državne meje.» Čeprav je slabo vreme oviralo večje kazenske akcije fašistov, je vendarle prišlo do več resnih incidentov. Tako so nekemu starejšemu moškemu izbili več zob in ga prisilili, da je izpil pol litra ricinovega olja; kmalu nato je umri. In kaj je bilo v resnici s poškodbo spomenika na Krnu, ki je sprožila te hude kazenske ekspedicije in tako velike »spravne)) slovesnosti? Dne 8. julija 1922 se je na željo predstavnikov primorskih Slovencev civilni inženir A. Pegan podal na vrh Krna in ugotovil, da poškodbe ni mogla napraviti človeška roka, temveč je bil spomenik po močnih viharjih, ki razsajajo v tem letnem času na Krnu, zadet od strele. To mnenje je potrdil še izvedenec in specialist za take probleme inženir A. Fiist z Dunaja. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 10. februarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADlT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni ' 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst PO REZULTATIH PREISKAVE RIMSKEGA PRETORJA Vprašanja poslancev KPI in PSI vladi o odkritju prisluškovalnih centra Ponovna kriza dolarja I na frankfurtskem tržišču Ogorčenje rimskega sodstva zaradi «bega» vesti o rezultatih preiskave - Kaže, da je pretor že na sledi nekaterim vohunom - Neustreznost italijanskega zakonika RIM, 9. — Vest, da je rimski pretor Infelisi odkril vrsto zasebnih prisluškovalnih central v prestolnici, je vzbudilo veliko ogorčenje in val protestov. Komunistični in socialistični poslanci so poslali ministrskemu predsedniku Andreottiju dve vlogi, v katerih zahtevajo pojasnila o preiskavi in hiter ter odločen poseg vlade. V svoji volgi komunisti najprej ugotavljajo, da je parlament pred dvema letoma izglasoval dokument, s katerim je ukazal vladi, naj uniči vso dokumentacijo zbrano s protizakonitimi sredstvi, ki jo je zbral SIFAR. Nadalje je parlament zahteval, naj vlada pripravi temeljit načrt za odpravo vseh prisluškovalnih naprav in zakonski osnutek za čuvanje vojaških in političnih tajnosti. Vlada pa ni doslej ukrenila ničesar, čeprav sta potekli skoraj dve leti, odkar se je pred parlamentom obvezala, da bo to storila. Poslanska skupina PSI pa je v svoji interpelaciji zahtevala pojasnila o ukrepih, ki jih vlada namerava sprejeti v zvezi z rezultati preiskave rimskega pretorja. Socialistični predstavniki so podčrtali ugotovitev, da se je v zadnjih časih prisluškovanje zelo razpaslo kljub stalnim opozorilom tiska in zakonskemu osnutku o tem problemu, ki ga je pred nedavnim predložil senatu socialistični senator Zuccala. Nadalje so zahtevali takojšnjo parlamentarno razpravo o tem problemu, ker je po njihovem mnenju možna povezava med državnimi funkcionarji in ljudmi, ki naj bi izkoriščali informacije za politično izsiljevanje. Vest o rezultatih Infelisijeve preiskave je «počila» včeraj kot bomba. Pretor je namreč ugotovil z gotovostjo, da so bili pod nadzorstvom telefoni rimskih listov «Avanti» in «Paese Sera», igralke Silvane Man-gano in drugih zasebnikov ter industrijskih obratov. Govori se, da so vohuni vtihotapili prisluškovalne naprave v telefone osrednjega italijanskega bančnega zavoda in načelnikov parlamentarnih skupin. U-gotovljeno naj bi bilo, da je vsaj vsak tretji telefonski aparat pod nadzorstvom. Pretorju Infelisiju je preiskavo poveril generalni državni pravdnik pri prizivnem sodišču dr. Spagnuolo, ko je oktobra lani odkril, da je njegov telefon pod nadzorstvom. Sodnik je s pomočjo dveh tehnikov in nekaterih karabinjerjev začel preiskavo. Z uporabo najmodernejših elektronskih naprav je odkril področja, kjer so delovale prisluškovalne centrale. Odkritje, da so vohuni vtaknili ccvohunske naprave* v cestne centrale SIP, je bila pravo presenečenje za preiskovalce. V tej zvezi domnevajo, da so z vohumi sodelovali tudi tehniki državne telefonske službe, kajti le oni se hitro znajdejo v centralah in z lahkoto okrijejo žice telefona, ki ga je treba nadzorovati Številne «vohunske» oddajnike so našli v samih telefonih kot na primer na sedežu socialističnega glasila «Avanti». Tu so zamenjali originalno telefonsko varovalko z drugo, ki je imela tudi majhen radijski oddajnik. Preiskovalci se niso dotaknili številnih prisluškovalnih naprav v u-panju, da bodo vohuni prišli na kraj «zločina» in jih bodo tako lahko zalotili, a zvijača se jim ni posrečila. Po trditvah lista kvanti*, naj bi ena izmed prisluškovalnih central bila v diplomatskem predstavništvu neke države pri Sveti stolici. Kdo so voditelji vohunske organizacije ni še znano, čeprav lista «Avanti» in «Unita» namigujeta, naj bi med njimi bil neki bivši demo-kristjanski minister. V tej zvezi je poluradna italijanska agencija ANSA poročala, da je rimski pretor že na sledi nekaterim vohunom. Dejstvo je, da so preiskovalci tudi zaplenili poseben radijski oddajnik, ki še ni v prometu. Ker je znana tovarna, ki jih proizvaja, verjetno ne bo težko odkriti, kdo ga je kupil. V zvezi z domnevami o možnih voditeljih vohunske organizacije je generalno pravdništvo zavrnilo domneve, da je v afero vpletena tudi tajna obveščevalna služba. Pretor Infelisi, ki je v nekaj mesecih trdega dela dosegel tako briljantne rezultate, je odprl novo preiskavo, da bi odkril, kdo je sporočil vest o prisluškovalnih centralah tisku. Očitno je, da bo odslej delo preiskovalcev zelo otežkoče-no, ker so voditelji vohunske organizacije obveščeni. Če doslej niso mogli najti dovolj dokazov, bo odslej še težje. Marsikdo je mnenja, da je vest o preiskavi sporočil časnikarjem kdo, ki je imel korist, da pridejo rezultati Infeli-sijevega dela v javnost ter je tako onemogočil preiskovalcem, da odkrijejo voditelje vohunske organizacije. Kaže torej, da gre za sabotažo, za poskus, da se prepreči pretorju nadaljnje delo. Po poročilu agencije ANSA, naj bi pretor že odkril enega izmed krivcev «bega* vestj med svojimi sodelavci. Danes popoldne naj bi pretor na sedežu preiskovalnega oddelka karabinjerjev zaslišal devet oseb. Dve naj bi bili obtoženi vohunjenja, druge pa naj bi bile le priče. Karabinjerji so danes preiskali sedež detektivske agencije znanega desničarja Toma Ponzija kjer so našli dva radijska mikrooddaj-nika. Ponzj se je opravičil, češ da gre za stare modele, ki jih je kupil na Japonskem pred štirimi leti. Orožniki pa so kljub temu zaplenili oddajnika. Ob senzacionalnih rezultatih pre-torjeve preiskave je najbolj presenetljivo odkritje s kakšno lahkoto pride lahko vsakdo do telefonskih central in napeljav. Skoraj vsakdo lahko vtakne prisluškovalno napravo na telefonsko napeljavo ali pa podkupi tehnika SIP, da to stori zanj, bodo slehernega državljana. iiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiittiiii PO IMENOVANJU NOVEGA MINISTRA ZA OBRAMBO saj praktično ni nobenega nadzorstva nad centralami. Prav ob izbruhu te afere je ponovno očitno, kako italijanski zakonik ne ustreza več zahtevam družbe. Zakon sicer jamči za tajnost telefonskih pogovorov, vendar predvideva smešno nizke kazni za kršilce. Za te prekrške je namreč pristojen pretor in tudi on lahko začne preiskavo šele po prijavi prizadetih. Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev je ob vsem tem, da gre za dobro organizirano vohunsko skupino, ki ima na razpolago velika tehnična in finančna sredstva. O-čitno je tudi, da se je posluževalo informacij za politično izsiljevanje in industrijsko vohunstvo. Pristojni organi morajo sedaj odločno ukrepati in odpraviti to vohunsko mrežo, ki je pravi atentat na osebno svo- V Urugvaju nevarnost puča vojske in letalstva Predsednika republike je podprla vojna mornarica Sindikati se bodo uprli puču s splošno stavko MONTEVIDEO, 9. Oddelki u-rugvajske mornarice, ki so ostali zvesti predsedniku republike Juan Marii Bordaberryju, so danes zasedli radijsko postajo «Radio E-spectador* ter so naslovili na prebivalstvo vrsto pozivov, v katerih zahtevajo pomoč prebivalstva za ohranitev ustavne vlade in javnega reda. Nekoliko prej so oddelki vojske in vojnega letalstva zasedli dve drugi radijski postaji (Radio Carve in Radio Montecarlo). V proglasih, ki so jih uporniški generali objavili po radiu, se opravičuje nastop dela oboroženih sil proti zakonitemu predsedniku zaradi o-brambe «višjih koristi* urugvajskega ljudstva. V Montevideu vlada od včeraj velika napetost. Potem, ko je predsednik republike Bordaberry imenoval gen. Antonia Franceseja za obrambnega ministra, je napetost dosegla svoj višek. Poveljniki vojske in vojnega letalstva so izrazili svoje negodovanje zaradi tega i-menovanja ter so praktično prešli v upor. Vendar pa si niso upali zasesti vladne palače, ker je mornarica ostala zvesta ustavnemu predsedniku republike. Za boljše razumevanje razmer v Urugvaju je treba pripomniti, da vojska šteje kakih 15.000 mož, le- talstvo nekaj manj kot 2.000, mor- državne posle. narica pa nekaj nad 14.000. Zato je razumljivo, da so poveljniki vojske in letalstva zelo oprezni pri sprejemanju «uporniških* ukrepov. Res pa je tudi, da so v mornarici ljudje, ki bi se hoteli povezati z vojsko in letalstvom. Kdo so urugvajski generali, ki bi hoteli prisiliti predsednika republike, naj sprejme njihove zahteve in njihovo politiko? Položaj morda najbolje osvetljuje proglas sindikalne organizacije «Convencion nacional de trabajo*, kjer imajo komunisti velik vpliv in ki je sklenila, da bo napovedala splošno stavko, če se bodo generali poskušali polastiti oblasti. Predsednik Bordaberry je sedaj v zelo nerodnem položaju, med drugim tudi zato, ker bo jutri obiskal deželo venezuelski predsednik Rafael Caldera, ki je sedaj na obisku v Argentini. Vse kaže, da skušajo urugvajski visoki vojaški krogi vtisniti državni politiki izrazit desničarski pečat. Urugvajska vojska je imela namreč pomemben delež v boju proti ekstremistični organizaciji «tupamarosov», ki so bili praktično popolnoma razbiti. Visoki poveljniki so si morda domišljali, da jim bo to sodelovanje v boju proti ekstremistični organizaciji dalo pravico, da po svoje upravljajo vse KLJUB POSEGU BUNDESBANK Ameriška valuta v krizi tudi na pariški in tokijski borzi BONN, 9. — Kriza dolarja na nemškem monetarnem tržišču se je v zadnjih dneh še bolj zaostrila. Nemška osrednja banka je morala stalno posegati, da bi ohranila kotacijo dolarja nad 3,15 mark, ki ga nemški izvedenci imajo za varnostno mejo. Danes je morala Budesbank odkupiti dve milijardi dolarjev, da bi podprla ameriško valuto. Takega posega ni bilo od leta 1971 ko je bonska vlada uvedla nihajoči tečaj za svojo valuto. Uradni krogi ocenjujejo položaj kot kritičen in kancler Brandt se je večkrat za zaprtimi vrati sestal z ministroma za finance Schmidtom in za gospodarstvo Friderichsom. Istočasno se je Schmidt večkrat sestal s podpredsednikom osrednjega bančnega zavoda. O rezultatih teh sestankov ni nobenega uradnega poročila, govori se pa da bo bonska vlada prihodnji teden sprejela nove varnostne ukrepe. Kaže tudi, da Bundesbank ne soglaša z ukrepi ki jih je odločila nemška vlada ker meni, da bi preveč mark v obtoku pospešilo infla-cionistične težnje v državi. Banka naj bi bila naklonjena revalvaciji marke ali pa vsaj uvedbi nihajočega tečaja. Del nemškega tiska je začel kritizirati ukrepe osrednje vlade, vendar je težko predvideti kaj bo Brandt ukrenil zlasti zaradi psihološkega pomena «spopa-da» s špekulanti. Finančni krogi pa še vedno podpirajo vlado in poudarjajo, da je treba streti špekulacijo enkrat za vselej, ker bi se v nasprotnem primeru krize redno pojavljale vsakih šest mesecev. V Nemčiji vsi soglasno ocenjujejo krizo kot politični in ne zgolj tehnični problem ter poudarjajo, da ga je treba rešiti v pogajanjih med EGS in Washingtonom. V sedanji fazi so odnosi med ZDA in Evropo zelo delikatni, ker se bodo v kratkem začela pogajanja za gospodarske odnose med Evropo in Ameriko. Poleg tega pa pogajanja za pomiritev v Evropi silijo Wa-shington in EGS k skupnemu nastopu v pogajanjih z vzhodnim blokom. V tej perspektivi je Bonn začel pogajanja z ostalimi državami članicami gospodarske skupnosti, vendar kaže da doslej nisp dosegli nobenega konkretnega rezultata. Politični opazovalci menijo, da nemška vlada zahteva, naj tudi druge članice EGS podprejo dolar. Nemški finančni minister Schmidt je danes zvečer dopotoval v Pariz. kjer se bo sestal s francoskim in britanskim kolegom. Predmet razgovora bo verjetno stališče, ki naj bi ga zavzela Evropa do krize dolarja. Ta razgovor bo zlasti pomemben, ker je ameriška valuta doživela krizo tudi na pariški borzi in je morala francoska osrednja banka odkupiti 200 milijonov dolarjev. da bi obvarovala tečaj ameriške valute. Proti večeru se je iiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimmiiiiiiimiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiB NOVO POGLAVJE V RAZVOJU ULSTRSKE KRIZE Prva hajka vojske in policistov vbelfaškihprotestantskih četrtih Voditelji štirih protestantskih strank in gibanj so se pogovarjali z lordom Whitelawom - Ubit policijski agent LONDON, 9. — Danes se je prvič zgodilo, da so angleške vojaške enote in enote krajevne policije sodelovale pri hajki na protestantske gverilce. Po vesteh, ki jih je sporočilo vojaško poveljstvo, se je operacija začela ob 5. zjutraj v vzhodnih bel-faških četrtih. Prav v teh mestnih predelih je prišlo v zadnjih dneh do ostrih spopadov med obema verskima skupnostima ter med njima in angleškimi varnostnimi silami. Vojaške in policijske sile so aretirale nekaj ljudi, kar pa je kmalu nato povzročilo protestne manifestacije. Med aretirani je baje znani protestantski leader John McKeague. Gre za 42-letnega tiskamiškega delavca, ki je znan kot voditelj majhne, toda zelo aktivne organizacije, ki jo poznajo pod vzdevkom «Rdeča roka*. Ta organizacija baje posreduje telesno varnostno stražo voditelju protestantskih skrajnežev Williamu Craigu, ko ta nastopa na javnih zborovanjih. McKeagueja so že obsodili pred dvema letoma, ker je aktivno sodeloval pri akcijah proti katoliškemu prebivalstvu. Današnja akcija angleških vojaških in policijskih sil spada v okvir ukrepov proti protestantskim organizacijam, ki so v zadnjih dneh priredile manifestacije zaradi internacije brez procesa dveh protestantskih aktivistov. Doslej so bili ukrepa internacije brez obravnave deležni samo državljani katoliške veroizpovedi. Današnja akcija angleških vojaških in policijskih sil utegne imeti dva pomena Na eni strani jo lahko smatramo kot blag opomin protestantskim skrajnežem, naj o- mejijo svojo dejavnost na zakonite posege, na drugi strani pa tudi kot eno od prvih akcij angleške vlade za dokončno rešitev ulstrskega vprašanja. Prva domneva se povezuje s precej razširjenim mnenjem, da angleška vlada ne bo nikoli zapustila ulstrskih «lojalistov*, ki so ostali zvesti angleški kroni skozi stoletja, potem, ko so preprečili, da bi celotna Irska postala katoliška. Če ta teza drži, potem je jasno, da so angleški ukrepi le opomin, naj protestantska večina ne izvaja akcij, ki bi izzvenele kot preskok pristojnosti tngleške vlade, ki je pravzaprav edina oblast, ki naj ureja te zadeve. Druga hipoteza je seveda zelo bolj resna, ker da naslutiti, da sta se angleška in irska vlada (Eire), oziroma njena najvidnejša predstavnika Heath in Lynch, sporazumela o postopnem prehodu Ulstra v okvir Irske republike. Silovita reakcija protestantov bi dala slutiti, da gre morda za uresničenje te zadnje zamisli, čeprav je možna še ena varianta: protestanti so nastopili s tako ihto zato, ker se bojijo, da bodo izgubili v prihodnosti, tudi v okviru povezave Ulstra z Anglijo, svoj priviligi-rani položaj. Da ta težnja obstaja, dokazuje dejstvo, da protestanti zahtevajo vedno bolj uporno, naj se spet obnovita ulstrski parlament «stormont» in deželna vlada, kjer so imeli protestanti do sedaj absolutno večino. Sedanje politične razmere v Ulstru pa še niso ustaljene. Pri tem mislimo predvsem na politično ravnotežje sil v notranjosti protestantskega bloka. Poleg Craigovih skraj- nežev, ki delujejo v okviru organizacije «Vanguard», je treba upoštevati predvsem protestantsko «Unio-nistično stranko*, ki jo vodi bivši predsednik ulstrske vlade Brian Faulkner in ki predstavlja najmočnejšo politično stranko ulstrskih protestantov. Prav Brian Faulkner je skupaj s protestantskim duhovnikom Janom Paislevem, ki je voditelj desničarske skupine, ki se je pred časom odcepila od te stranke ter s predstavnikoma dveh drugih manjših protestantskih gibanj zahteval pogovor s predstavnikom angleške vlade, ministrom za ulstrske zadeve lordom White'awom. Minister je brez oklevanja odpotoval v Belfast, da bi se tam sestal s predstavniki štirih protestantskih političnih gibanj. Ne ve se še nič o rezultatih teh pogovorov. Srečanja se ni udeležila največja katoliška stranka v Ulstru, to je «So-cialdemokratska in laburistična stranka.* Ta sestanek med predstavnikom angleške vlade in zmernejšimi protestantskimi gibanji v Ulstru da slutiti, da so v teku pogajanja za vsaj začasno rešitev izredno napetega političnega položaja v Severni Irski, kjer so na dnevnem redu atentati, umori in podobno. Včeraj ponoči je padel pod streli gverilcev že četrti policijski agent v letošnjem letu. Danes je neka sekcija unionistične stranke v Belfastu zahtevala, naj se William Craig izključi iz stranke (če ne bi sam odstopil), ker je po njenem mnenju nedopustna dvojna pripadnost stranki sami in gibanju «Vanguard». To, pomeni, da obstaja možnost, da bo to gibanje skušalo postati politična stranka. dolar «popravil», ker je po mnenju izvedencev odločnost nemške vlade prisilila špekulante, da so ponovno kupili ameriško valuto, katere so se skušali znebiti. Zaradi bližnjih volitev in politične negotovosti v Franciji, se špekulacija še ni lotila francoske valute. Izvedenci pa opozarjajo, da je treba tolmačiti današnjo krizo kot «alarmni zvonec*. Podobno krizo doživlja dolar tudi na tokijski borzi in japonska banka je bila prisiljena podpreti ameriško valuto. Pritisk dolarja na marko in na jen je treba tolmačiti kot pritisk ZDA na Nemčijo in Japonsko, naj revalvirata svoji valuti, da bi bili njuni industrijski oroizvodi manj konkurenčni. V tej zvezi se v Wa-shingtonu govori, da bo Nixon uvedel poseben davek na japonske in nemške proizvode, da bi tako delno premostil svoje finančne težave. OB ZAKLJUČKU FILMSKEGA FESTIVALA «FEST 73» Uspeh inozemskih filmov na beograjskem festivalu Največ nagrad je dobil sovjetski «Andrej Rubljov» - Uspeh italijanske filmske industrije (Poseben dopis) BEOGRAD, februarja — V Beogradu je v soboto končal mednarodni filmski festival «FEST 73», ki ga že tri leta prirejajo pod geslom «Rrabri novi svet». V primerjavi s prejšnjima je bil letošnji festival najuspešnejši za tuje filmske proizvajalce in za organizatorja. Medtem ko so na prvem festivalu domača kinopodjetja odkupila sam,o deset filmov, na drugem pa petnajst, so letos kupila kar 33 od prikazanih 44 filmov. Festival je povečal tudi zanimanje občinstva za filmsko prireditev, saj si je letošnje predstave ogledalo skoraj 146.000 gledalcev, medtem ko je bilo lani 125.000 gledalcev, na prvem festivalu pa samo 105.000. Letos so predvajali 50 filmov, od katerih je bilo 44 tujih iz 20 držav. Največje število filmov (14) je predstavila a-meriska filmska industrija, italijanska in angleška sedem, sovjetska in iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMfiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiniiiiiitiiii RAZPRAVA O VERSKIH VPRAŠANJIH V ZAGREBU Hrvaški izvršni svet obsoja politično zlorabljanje vere Posega podpredsednika IS Rukavine in predsednika komisije za verska vprašanja Frida ZAGREB, 9. — člani komisije republiškega izvršnega sveta Hrvaške za verska vprašanja in zastopniki vseh občinskih komisij za verska vprašanja Hrvaške so danes na sestanka v Zagrebu razpravljali o poročilu, ki ga je o odnosih z verskimi skupnostmi na Hrvaškem podal predsednik republiškega izvršnega sveta Milan Rukavina in o poročilih o zakonodajno - pravni ureditvi položaja verskih skupnosti, ki ga je podal predsednik komisije za verska vprašanja republiškega izvršnega sveta Zlatko Frid. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rukavina je v svojem govoru dejal, da republiška vlada in drugi družbeno - politični dejavniki posvečajo posebno pozornost odnosom z verskimi skupnostmi in je poudaril, da so ti odnosi na Hrvaškem normalizirani in to na osnovah ustavo, zakonov in splošno sprejete družbene politike. Toda Rukavina je istočasno z obžalovanjem ugotovil, da se zadnje čase dogaja, da posamezniki in skupine v verski skupnosti zlorabljajo Cerkev in vero v politične namene in da se skušajo zoperstaviti družbeni politiki. V zvezi s tem je Rukavina poudaril, da se bo ljudska oblast ob stalnem zavzemanju za izboljšanje odnosov z verskimi skupnostmi tudi v bodoče zoperstavila tem poskusom s političnimi in, če bo potrebno, tudi z upravnimi ukrepi ter preprečila zlorabo Cerkve in vere v politične namene. Milan Rukavina je' posebno opozoril, da se pri nekaterih funkcionarjih verske skupnosti opažajo tendence po politizaciji verskih skupnosti. Ti posamezniki med drugim skušajo odvzeti družbi pravico do idej-nomarksističnega vpliva na področju vzgoje in izobrazbe. Pogostoma poveličujejo posamezne ekscese in nesporazume z namenom, da ustvarijo ozračje nezaupanja in nestrpnosti, kar ne vodi k izboljšanju napredka odnosov med Cerkvijo in državo. Predsednik komisije republiškega izvršnega sveta za verska vprašanja Zlatko Frid je prav tako opozoril, da posamezni cerkveni funkcionarji m uredniki verskih časopisov delujejo s klerikalnih pozicij in da s tem svojim stališčem dokazujejo, da se niso mnogo naučili od zgodovine katoliške cerkve na Hrvaškem, ko Cerkev pogostoma ni znala razlikovati med katolicizmom in fevdalizmom, med krščanstvom, med cerkvenimi ustanovami in političnimi organizacijami. Zastopniki občinskih verskih komisij so v celoti podprli ocenitve Rukavine in Frida in izrazili mišljenje, da ni potrebno sprejeti novih zakonov o pravnem položaju verskih skupnosti, ker je to vprašanje urejeno z drugimi veljavnimi predpisi., B. BOŽIC francoska tri, madžarska pa dva. Ostale države so predstavile vsaka po en film. Največji komercialni uspeh so imeli ameriški in italijanski producenti, ki so prodali kar pet filmov, in sicer Viscontijev «Smrt v Benetkah», Damianijev «Iz-poved policijskega komisarja», Pe-trijev «Delavski razred gre v raj», VJertmullerjeve «Mimi metallurgico» in Rosijev «Primer Matteh, Med festivalom so bili gostje prirediteljev znani režiserji in igralci kot Gina Lollobrigida, Alberto Sordi, ligo Tognazzi, Nicole Coursel, Thi-monthg Bottoms in drugi. Gledalci so ocenili kot najboljši film «Botra» Francka Copole, zg drugega so izbrali Friderikov «Francoska zveza» in za tretjega «Andre-ja Rubljova» sovjetskega režiserja Andreja Tarkovskega. Viscontijev «Smrt v Benetkah* se je uvrstil na četrto mesto. Za časnikarje je bil najboljši sovjetski film «An-drej Rubljov», združenje filmskih delavcev Srbije pa je podelilo nagrado za najbolj človeški film italijanskemu «Questa specie dlamo-re». Žirija združenja filmskih in televizijskih delavcev Jugoslavije je podelila diplomo za najboljši film sovjetskemu «Andrej Rubljovv, za najboljšo režijo pa Angležu Renu Russellu za film «Demoni». Repetoar letošnjega festivala je bil tematsko raznovrsten. Predvajali so številne angažirane filme, predvsem italijanska «Delavski razred gre v raj» in «Izpoved policijskega komisarja*, številni pa so bili filmi s tematiko iz družinskega življenja ter filmi o zločinih, nasilju in spolnosti. Z izjemo nekaterih italijanskih filmov in predvsem sovjetskega «Andreja Rubljova», katerega odlikujeta izredna režija in fotografija in ki seznanja gledalce z mračno dobo 15. stoletja, skoraj ni bilo filma brez več ali manj kočljivih ljubavnih scen in nasilja, ki so ga režiserji prikazali z brutalnim ■ realizmom. Sodeč o večini prikazanih filmov, od katerih je 36 dobilo skupno 56 nagrad na znanih mednarodnih festivalih, je v sodobnih filmih vse manj umetnosti. Prikazana dela so bila igralsko in tehnično dovršena, njihova vrednost pa je predvsem komercialna. • Sodobni film je vse manj umet- niški in vse bolj rafiniran ter vsiljiv industrijski kič. Srbskega književnika Leboviča b* mnoge druge skrbi predvsem dejstvo. da skoraj v vseh filmih prevladuje nasilje, ki ga režiserji brutalno razgalijo. Kljub dobremu namenu avtorjev, da z razkrinkanjem nasilja izzovejo odpor proti njemu,, je treba zelo previdno ocenjevati tako stališče, kajti avtentični prizori brutalnosti in okrutnosti vzbujajo v nedozorelih in primitivnih o-sebah nasilje ne pa odpor do njega, B. BOŽIC Končan v Cagliariju proces «balletti rosa» CAGLIARI, 9. - Proces proti 27 obtožencem navajanja k prostituciji; zaradi posilstev itd. znan italijanski javnosti kot proces' «balletti rosa». se je danes zaključil z obsodbo ne katerih obtožencev. Znani Italijan; ski nogometaš Angelo Domenghini je bil oproščen zaradi pomanjša-nja dokazov. Razvoj podjetja (Nadaljevanje s L strani) In v svojo tovarno. Nekaj njihovih vrstnic pa čaka na razširitev pod" jetja, da bi sledile njihovemu zgledu. Kratka, zato pa dinamična zg<*" dovina tega podjetja je značilna za vso občino. Upravičeno lahko rečemo, da postaja podoba Buj tudi na račun tega podjetja lepša in — pogumnejša. O tem, kaj P?" meni podjetje Digitron za Buje ih okolico, priča dogodek, do katerega je prišlo pred nedavnim na preprostem slavju ob peti obletnic* obstoja podjetja: med svečanostjo so stopili na oder trije delavc* podjetja, ki so bili eden iz Momja-na, drugi iz Oprtlja, tretji pa z Zrenja. In so prinesli direktorju ; podjetja Ivanu Rovisu v znak hvaležnosti: domač pršut, nekaj steklenic momjanskega moškata in sod; ček domačega črnega vina. Saj n* šlo za vrednost darila, toda spontanost je marsikomu segla do srca. ....................................................................................................min...* TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V BARU NA VOGALU MED UL CONTI IN UL. MATTEOTTI Vročekrvna brata razdejala javni lokal iz maščevanja Najprej sta izzvala tri kliente in jih pometala na cesto, nato pa razbila v$e kar se je dalo razbiti - Mirno sta pričakala policijo, ki ju je aretiral& Prizor, ki še je odigral sinoči v baru na vogalu med Ul. Conti in _ Ul. Matteotti, bi lahko gladko upora-i bili za pustolovski film. V njem bi bilo vse. od zmerjanja do pretepa in splošnega razbijanja. ScenaHj bi bil navsezadnje precej preprost: dva pustolovca vdreta v lokal, po kratkem izzivanju klientov lokala se vname splošen pretep. Ko pomečeta vse ljudi na cesto pa se lotita razbijanja vsega, kar se da razbiti in nato mirno počakata na policijske agente, ki ju aretirajo. To je v nekaj besedah vse, kar se je dogodilo okrog 18.30 v omenjenem baru v Ul. Conti. Brata Alfredo in Antonio Piccolo, vročekrvna in ma-. ščevalna Neapeljčana po rodu, sicer stanujoča v našem mestu, kjer se preživljata kot potujoča krošnjarja, sta imela najbrž odprte račune z enim oa sorodnikov lastnice lokala 55-letne Francesce Gherdovich vd. Iurisevich. Tako vsaj meni policija, ki je že od prej delno poznala ozadje spora, ki je zajelo družini Piccolo in Iurisevich in se počasi spremenilo v pravo sovraštvo, ki je terjalo osoljeno maščevanje. Tako sta se 44-letni Antonino in 38-letni Alfredo včeraj odločila, da dokončno obračunata z lurisevichevimi. Stopila sta v lokal, v katerem je bilo ob omenjeni SPOROČA! SVOJIM CENJENIM STRANKAM, DA SE NADALJUJE ropom RAZPRODAJA zaradi obnovitve prostorov po še bolj znižanih cenah v Ulici Vidali št. 2 t: - > j t uri precej gostov. Eni so sedeli ok°. mizic in pili, drugi so igrali na **' ljard. Nova gosta sta molče sedla 28 prosto mizo in naročila nekaj P**9 če in sendviče. Tedaj se je začelij Eden od treh mladeničev, stale1 klientov lokala, ki so stali ob ^ čilni mizi, je menda nekoliko fr strani pogledal Alfreda in to je h’* razboritemu mladeniču dovolj. Zagn8^ se je proti točilni mizi m Anton*1’1’ mu je sledil. Nastal je kratek preteP; Vsi gostje lokala so jo urno popih® na cesto, kamor so jim kmalu sl dili tudi trije mladeniči, ki sta J'*1 brata Piccolo kmalu ukrotila. V ru sta tako ostala sama. S hladn5 preračunljivostjo sta nato začela ’ sistematičnim uničevanjem ba*8' Najprej sta zmetala na tla vse ^ je bilo na točilni mizi, od stroja 2 kavo in raznih avtomatov za lešn*K in druge drobnarije do steklene *ž'°. biče z vsemi salamami, kolobarji ^ ra in klobasami vred. Na prodaJ mizi je ostal samo goli marmor. *\ jima vse to še ni bilo dovolj. * zmetala na tla še razne steklen’*^ kozarce pa zalučala v steklena vr8se in okna. Mimo, kot sta prišla, sta nato spet posedla za mizico h* n daljevala z zajtrkom. Ko je v pred bar prišla ska izvidnica pod vodstvom podca15 nika Dellie, je zagledala celo ljudi, ki so se radovedno gnetli pločniku pred lokalom, v lokalu mem pa Alfreda, ki je ravnodu8 sedel za mizo in jedel, in Anton’ ’ ki se je brezbrižno naslanjal na čilno mizo. Po kratkem zaslišanju ^ oba pospremili na kvesturo, °° pa v koronejske zapore, kjer bo sa na pretek, da bosta na dolgo široko razmišljala o maščevanju. P den ju bo sodišče sodilo zaradi rj, škodovanja imovine v obteševa” okoliščinah. , sta Za kroniko naj povemo, da ^ ve* svoi< brata Piccolo zelo znana v tržaškega podzemlja in je imela V?, licija v preteklosti z njima že ko preglavic. Dobršen del ifil* življenja sta preživela že v zap® in policiji so tudi dobro znane-kjiiii ne zveze z določenimi pretepaš u. desničarskimi krogi v Trstu. An .j J no je pred leti celo nekoga ranl.^l strelnim orožjem v baru Moncen ^ kar se pa raznih pretepov tič*> jih stežka lahko vse prešteli.