Dopisi. Jz Doliča. (Št. Florijanaka fara samostalna občina.) Da bi se našim faraaom prikrajšalo potovaaje k aodnijski goaposki v Konjice, in da bi ne bili med 4 občiae razkoaani, odločili smo napraviti laatno občino, premakniti okrajno mejo do Lošperga, in tako razdeliti neprilično občino Sp. Dolič deloma k Paki ali tudi v Brezje kakor okoliščine in lega krajeva najlepae kaže, in se tudi na oni strani zdrnžite a avojimi sosedi. Ker je pa ta čaa župaaatvo Sp. DoKg last Vitanjakih poailinemcev, strastnih sovražnik«-.-, gkovali so pro- test poln neresnic za puat. — In čujte, kai ie še novega 1 G. Mulej jo v tej zadevi bil v G1 adci in glejte tudo zdaj dobimo sedež aodaije v Yitanje, ktera se ve ne bode nič stala, razrušeaje občin in združenje sv. Florijaasko fare pa celih 4—5000 fl.?!! Kali? Ko ae je poaestnik bil in krčmar o zadevi nove občiae svojim naprej postavljenim zameril, ao mu koj yzeli pravico krčme, akoraj ediai kruh. Še drngi krčmar, prijatelj nasprotnikom, se ne sme zameriti goap. Pučaiku., od kterega je odviaen zavoljo dobro alužbe pri navaženji aodra (bolje rečeno aare) in jirn je tukaj edina podpora begati proste kmete, ker uže ravao vsak ne pride k aauku v Vitanje. In ker že neki mora vsaka dobra reč imeti svoje sovražaike, je eaaki napravi sv. Jožčaaem naaproten neki dr. odvetaik celjan — ta hoče zabraaiti, da bi ae !/3 faranov iz 2 sosednib okrajev ne pridružile av. Joštu pod Celje, z ediaim uzrokom. da bi a avojo malo kmetijo ae bil podvržen kakeai sloveaski občini!!! Sloveaaki svet pa naj zve, da so tukaj akušani aarodajaki, ki bodo na podlagi postave vse dosegli. Prepričaai še pa smo, da le cela fara, kot edina obeina je v ataau z maajšimi procenti domače potrebe poravaati. Kdor tedaj premiali naš blagi aamen dvema farama lastne domače občiae napraviti, Pako v domači Vitanjski fari skoraj za polovico pomaožiti, nepriličai Sp. Dolič dve uri dolg eno ped širok, kteri ima le tri noge brez telesa, pa razrušiti, bode gotovo privoščil, da prenesejo k.. .... svoje gnjezdo v podrtine Vitaajakih gradov in lebko tam krokajo za kratek čas, komu? to si naj g. Mullej domieli aam! Iz Konjic (Nov učitelj.) Dolgo amo čakali na novega učitelja, — no slednjič ga bomo dobili. Pa kaj mislite kakega? — Takega, ki niti slovenščine zmožen ni, ki ni bil nikdar iz alovenščine izprašan. Piše se Alois Seidler ter pride iz Slov. Gradca, kjer je bil samo provizoričao nameščen. Slov. Gradčani so mu baje svetovali, da bi iz slovensčine izpit napravil, ker bi ga potem lahko tamkaj za definitivnega učitelja predlagali. Toda on se je neki izrazil, da bi si s slovenakim izpitom samo spričevalo pokvaril in da labko brez sloveaščine slažbo dobi — med nemškimi brati. Slavni deželni šolski svet bi aaa Slovence ne bil mogel huje kaznovati, kakor a tem imeaovanjem. Ne zadosti, da je že užiteljica Schubitz alovenš5ine nezmožna, ampak more biti še tudi taki nSitelj. Uboga naša mladina! — In kdo je to večinoma zakrivil ? Naš krajai in okrajai šolski svet, v katerih sedi naa šulvereinski doktor Miha Lederer. Kdo je pa ta doktor Lederer, ki aedaj tako slovenščiao mrzi? — Rodom Slovenec iz Koroškega, ki je pred aekaterimi leti z lahko palčico k nam priromal ia ki si je sedaj tukaj na slovenski zemlji že precej premoženja pridobil. Pa ae samo, da ta gospod slovenščiao mrzi, ampak oa si je še predrzail, nas Sloveace v nekem pisam, kojega je Kamškim šulveremarjem odposlal, ,,na pol omikaao" (halbcivilisirt) ljudstvo imeaovati. Na pol omikani smo pač morebiti takrat bili, ko smo v njegovo pisarao groše aosili. Toda vprašali bi ga, kdo je bil takrat poleg, ko je tukaj neki ,,komedijant" a pestjo telico ubijal, katera je še le pri 35. udarci padla ia katero so potera še s sekiro ubijati mogli? — Ali tudi ,,na pol omikani" Slovenci? — Nikakor ae, ampak aami ,,omikaai" aemČTirji ia pa aeki debel meaarski pomagač, ki jo je babačasto z rokaina okoli mahal. Imeli bi sicer še maogo takih reči navesti, toda za sedaj dovolj. — Iz Celja. ,,Celjska vabtarica jo razbobnala, kako toži občinski zastop v celjski okolici pri sodniji celjski pošteajake, gg. : Jožefa Žičkarja, Lipovšeka, Šaha, Žaidarja Andreja in Martiaa, ia Likarja. Toda vložeaa tožba morala je se na sramoto bedastih tožaikov vzeti zopet nazaj. Celjska vahtarica pa še zrairom molči o tem, namesto da bi krivieao obdolženim možem povrnila dobro ime, ki ajim ga je skušala vzeti s tem, ko je po sAretu raztrobila, da so oai možje zatoženi. Enako je ta frajmavreraki list nazaaajal, kako je nek celjski dnhovnik sleparil z škofovskiaii pastirskimi listi ženske po celjaki okolici, da so mu dajale pooblastila za obeiaske volitve. Res je to stvar po ovadbi Malletovi celjska okrožaa sodaija skozi več dai silno ojstro preiakovala; toda sledajič se je pokazalo, da so ceijski aemčurji grdi lažajivci in obrekovalci. Vsa bedasta, toda grozno hudobaa zatožba. se je zdaj vrgla pod klop. Na sramoti so pa ostali*. Aadrej Dolenec iz Babnega, ki je prvi zvoaal tiate pastirske liste; občiaski pisar Hofmaa in župaa Malle, ki 8ta mu verovala ia najemala advokata, da je vso bedastočo spravil pred sodaijo. — Ali ao celjski nemškutarji že rea s pametjo popolnoma ekregali se, da v svoji razdivjanosti več ae vejo, kaj delajo? Od sv. Bolfanka v ljutoinerskib goricah. Dae 24. t. m. pogrebli srao tukaj gosp. Antoaa Štuaeca, kateri je pri nas aad 7 let službovoval kot učitelj. Štirnajst dragov spremilo ga je k pokojn. Pokojaik narodil se je 9. aprila 1843. 1. pri sv. Tomaži. Bil je aajprej za podučitelja pri Mali nedelji. potern v Slovenski Bistrici, na Poleaščaku, od koder se je preselil na Holm pri Ormoži, kder je bil polaa tri leta. Mož bil jb lep izgled izvrstaega nčitelja, v vsakem ozirn aeizmerao marljiv. Akoprem ga je jegova dolgotrajaa bolezen hudo nmčila, izpolnjeval je zvesto svoje dolžaosti skoro do posledajega izdiba. Za aarodne pravice boril se je krepko kot aarodajak bil je vedao stanoviten, podpiral po mogočnoati doniačo književnoat. Bodi niu lahka zemljica! B. F. Iz Rač. (Pogorelo) je v torek 26. t. m. goapodarsko poslopje dvema posestaikoma: Bauman-u ia Hrastnik-u. Bili so tega ogaja krivi otroci, kateri so si najdeai >;6iku hoteli nažgati, da bi ga izkadili. Hvala Boga; da ni bilo vetra, sicer bi šla eela vas v plaraea. Da ogenj ni imel moči do 8osediijih hiš, gre zasluga posebno g: Vračko-tu, ki je zavedao komaadiral, ukazoval vodo aositi. Račka vas ima aicer gasilao brizgljo — pa ravno takrat, kadar ae potrebuje, je vsakokrat v slabem stanu, daje zastoaj. Občinski predatojnik bi moral zagovoren biti, take reči vsako uro pripravljeae imeti. Gorelo je od 9. ure zjatraj do okoli 4. ure popoldaa. Z dravskega polja. (Pravda), ktero sta iraela predaedaik krajaega š. sveta v Brezuli in taaiošnji učitelj s kovačem Jurijem Plečkom, se je na veliko krajih krivo zastopila, ia aicer tako, kakor da bi bil Jarij Plečko omenjeaa dva zavoljo goljufije pri aekem račuaa tožil. Temu pa ni tako, in ker je rec dognaaa, je tedaj potreba kriva mneaja o tej pravdi raztolmačiti. Jurij Peč'co, kovač v Podovi, je pretečeao leto priličao neke krajae komišije predsednika krajnega šolskega sveta ia pa učitelja v Brezali na čaati razžalil ia zadajemu, ki je ob eaem šolski vodja, očital, da otroke z drugimi sotovariši vred v tatvini podučuje. Krajai šolaki svet je na to vložil tožbo zoper Jurija Plečka pri c. kr. okr. sodniji v Mariboru, katera mu je v zadosteaje nepremišljeaoati 1 mesec zapora, poostrenega z 1 daevom posta in 1 daevom v črai celici vsaki teden odmerila. — Jurij Plečko je sicer rekariral v Celje, in njegov dobtar mu je izprosil, da se mu je zapor aa 3 dai z 1 postom skrčil, a vrh vsega tega irna vendar blizo 70 fl. atroškov. Plečko je že nad 70 let atar. — Tieti tedaj, kteri ao ali sami radi, ali iz nevednosti to reč ravao nasprotao ia lažnjivo obraoli, naj bodo svarjeni! Z Rožengrunta. Kje pa je to, Rožengrunt? bodo nekteri vprašalii. Hočem takoj" odgovoriti. Rožeagrunt spada v faro sv. Ane aa Krembergu, v cmerečki okraj, in radgonsko glavarstvo. Leži na pobočji pogorja, ki se vleče med Ščavaico in Muro in sicer aa južnem. Med Rožeagrantom in Cmerekom leži Logatec, ki spada v caierečko župaijo, sekovske vladikoviae. Tam aa meji med Sloveaci ia Nemci postavil si je zloglasai ,,šulverein" šolo, dobro vedoč, ka bode tudi tukaj ^nekaj slovenskib. otrok v avojo žrelo vrgel. Sola je jednorazredaa in za Logačaae, ki morajo gotovo urgerraaai biti, postavljeaa. A ker ,,Šulverein" sam vseb stroškov te šoi» ue bode ali neče plačevati. Locf^«"0111 saminr-pa-bi to tudi ne bi lehko bilo, izntiisli si modra butica ,,sulve-^ reiaerjev", tudi Rožeagruatarje za to šolo pri* dobiti, kjcr je tadi aekaj Nemcev, a maogo aloveaskia otrok. Ker aekteri imajo v trirazredao šolo aekoliko dalje, aego v jedaorazredaico v Logatec, ia ker ae v prvej p r e premalo aemski uči, škleaoli so glavači v Rožeagfaatu ae v Logatec všolati. Prevdariti pa je, da so RožeBgruatarji pred aekaj leti z drugimi občiaami vred imeli maogo potroškov za veliko aolsko poslopje pri sv. Aai ia se tudi obvezali z drugimi vred vsakoletae potroške plačevati. Sedaj pa par Rožeagruatarjev, predštojaik Simoaitsch ia Graffoaer, pre z vso ailo pritiskata aa to, da bi se Rožeagruatarji tudi v Logatec všolali ia g. okraj. glavar jima pre še pomaga. Na dalje apadajo Rožeagruatarji a svojimi otroci vred meada k aašej škofiji ia č. duhovaiki ae bodo braaili otroke k aebi k spovedi pušeati, katerih v krščaaskem aauku ae bodo poučevali ia tedaj ajib. k spovedi potrebaega zaaaja ae pozaali; a v Cmerek, oaobito po zimi otroke k apovedi goaiti je aekoliko predaleč. Tedaj Rožeagruatarji prevdarite dobro poprej, kaj bodete storili. Gotovo bi sami sebi sramoto ia škodo aaredili. IzPtuja. (Notar, kisealoveaakih penez braai.) K Botarja F. Rodošeku prišla je pretečeai tedea straaka, ter ga prosila, aaj jej aapravi kupao pogodbo, toda v sloveaskem jezika. G. aotarja pa je to silao razjarilo, jel kričati Bad straako, rekoč jej, da jo to mešaiki učijo, da pa oa ae piše sloveaski, raje si da kožo raz sebe izvleči. Straaki ai oatalo druga, kot aotarjevo pisarao zapaatiti ter ae podala v drugo pisarao, kjer ae je ajeaej pravičaej želji z veseljem ustreglo. Od straake je lepo, ia vse avale vredao. da tako vrlo poatopa ia Bvoje svete svetiaje braai, a aasprotao se pa čudimo g. aotarja postopaaju. Ce oa aoče sloveaske pogodbe delati, delali jih bodo drugi prav radi, etraakam pa je jedaako, kajti plačati morajo povsodi. Iz Ptuja. (Izjava) Jaz podpisaai Jožef Grilc, poaeataik na Bregu izjavim, da jaz tisti ,,Aufruf", ki ga je izdala aeka straaka ia priporoča aecega Lešaika kot kaadidata za državaega poslaaca, aikdar podpisal nisemia je tedaj tisti moj podpis aeka hudobaa roka brez moje vedaosti poaaredila. V Ptuji 25. jaauarja 1884. Jos. Grilc, Ivan Urbanec, priča.