Avgust 1930 Poitnina plačara v gotovini. Leto1.'XXVII. Štev. 8 Odmev iz Afrike Katoliški mesečnik s sliknnii v prospeh afriSkih misijonov S prilogo .Klnverjev koledar" Itdaja: Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 10 Din, 7 L, 60 am. cts., 2'50 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 9-20 L, 80 ain. cts., 3"10 Š. — Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ul. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. • Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum\ VSEBINA: Pismo i/. Vatikana. 7,a revne afriške deklice. — Ubogi Blaž. Velik požar. — Bele rože Srcu Marijinemu. — Izkaz liiilodarov v letu 1929. Predmeti, poslani v letu 1929 v misijone. — Iskrena zahvala. — Pomanjkanje katehistov. — Uslišane molitve na priproinjo Mar. Ter. LedGpnowske. Darovi. Od 1. do 31. marca 1930. Za afr. misijone v sploSnem: I)in 10.314'«); L 390.10; S 02-15. Za sv. maše: Din 723 ; L 120 ; S 35' . Za stradajoče: Din 2.386--; L 344- . Za odkup sužnjev: Din 4.640-Za botrlnske darove: Din 2.455; L 797'—; Š 28 -. Za zamorčke: Din 173-—; S 15- . Za katehlste: Din 2.612- -; L 300--. Za kruh sv. Antona: Din 3.418--; L 143-10; ft 3 -. Za misijonsko zvezo: L <>3-90. Za otroSko zvezo: Din 6-30; L 11-—. Za mašno zvezo: Din 1.859- ; L 886-60; Š 481-50. Za afriški tisk in katekizem t Din 556- ; L 5- ; d 1-—. Za doloCene namene: Din 130- ; L 85'—; ft 3*—. Za določene misl|onei Din 629- ; L 246-15. Za rože sv. Terezije D. I.: Din 2.053-50. Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 702-—, Po zakristiji cerkve Srca Jezusovega; za odkup dveh tamorčkov Din 360- ; za afr. misijone Din 25- -. Tisočkrat „Bog povrni" vsem blagim dobrotnikom! Prosimo, zbirajte znamke v prid misijonom in pošljite nam jih! Pismo iz Vatikana. Dri. tajništvo Nj. Svetosti št. 90.547. Iz Vatikana, dne 5. majnika 1930. Visokorodna gospa grofica! V imenu Nj. Svetosti, kateri je sprejel poklonsti>o z znamenji posebnega dopadetija, se zahvaljujem Vašemu Visokorodju za dela iz založbe Družbe sv. Petra Klaverja v prid misifonom kakor tudi za bogati duhovni zaklad, katerega so vnovič ponižno položili k nogam namestnika Jezusa Kristusa udje in dobrotniki Družbe. Razveseljen nad tem novim dokazom udcjstvovanja za misljone, katerega ste poklonili skupnemu Očetu z izrazi tako otroške vdanosti, želi Najvišji Pastir zaslužni napravi nadaljnih dragocenih napredkov, kliče na \'as, na posamezne člane in na posamezna podjetja z nebes nove polnosti božjih milosti ter pošilja kot plačilo in obenem okrepčilo za Vaše Visokorodje in za vse Vaše dobre sodelavke od srca apostolski blagoslov. Z izrazom odličnega spoštovanja Visokorodni gospe grofici Mariji Falkenhayn, vrhovni voditetjUi Družbe sv. Petra Klaverja v Rimu. PRI P. UREDN. Kakor vsako leto, jo poslala Družim sv. Petra Klaverja tudi lotos sv. < >eetu vezane letnike,.Odmeva" in „Zainorfcka" v devotorili jezikih. Razen tetfH jo družba poklonila tudi vse izdajo afriških knjig (v 2(1 jezikih), kater« jo lansko leto natisnila in poslala v afriške inisijone. Kot odgovor nato, so »v.Oee poslali zgornjo pisino in svoj sv. apostolski blagoslov za vse not rudnike Klavorjovo družbe,' kar vam bo gotovo vsem v veliko veselje in tolažbo. VII. 30. — 5.001». Vam v Gospodu prevdani E. Kard. Pacelli. Zgodba novega misijona Njinikom. Poroča P. Jakobs, misijonar v Mili—Hill-u. Misijon Njinikom smo otvorili v maju 1927. Posamezna poslopja, kakor: stanovanje za misijonarje, kuhinjo in cerkev so postavili domačini čisto sami. V septembru pa je neki vihar cerkev do tal porušil. Sv. Rešnje Telo sem mogel prav nazadnje rešiti s tem, da sem ga odnesel skozi neko odprtino v zidu. Spravili smo presv. Zakrament zaenkrat kar v mojem stanovanju; potem smo ga pa v procesiji prenesli v stari misijon, ki je dvajset minut od tod in sedaj služi kot pripravnica za katehuinene. Bili smo v velikih skrbeh, kako bomo pozidali novo cerkev. Zelo težavno je bilo, da sem moral vsak dan iti maševat ali spovedovat. Cerkev je bila tudi premajhna in je bilo treba verouk učiti v šoli. Pa so se opogumili vsi kristjani in v dveh mesecih je stala nova cerkev. Gradbo sem vodil jaz. Sezidtfna je bila iz bambusa in ometana s prstjo, pokrita s travo. Je štiridesetpet metrov dolga in osem široka. Upam, da bo vzdržala dotlej, da navozimo opeko in drugega materjala za novo boljšo. Misijon je sedaj res podoben misijonu. Zadnje mesece smo sezidali novo šolo, ki jo obiskuje devetdeset otrok; potem hišo za učitelja in katehista, novo kapelo za kale-humene in delavnico za tesarje. Tesarji in mizarji imajo polne roke dela, ker delajo stole, mize, okna, vrata. Iz-prva so nam za vso to služili navadni zaboji. Težave nam dela dovažanje. Večinoma vse znosijo zamorci na glavah in to včasih po tristo km daleč. V duhovnem oziru je misijon na višku. Odkar sem Vam zadnjič pisal, sem krstil tisoč odraslih in otrok, ki so večinoma iz plemena Hokom. V avgustu jih je bilo 98, zadnji teden 173 samih odraslih; vsak teden pa pet do osem otrok. Pagani iz Njinikoni-a prinesejo vse svoje otroke h krstu; vse žene prihajajo h krščanskemu nauku. L. 1919. kristjani iz Bokoma niso imeli niti cerkve niti duhovnika; šli so nekateri v Pumban da bi msgr. Flis-sonneau-a zaprosili za katehista. Ta jim je res dal katehista seboj. Poglavar pa jim je dovolil, da smejo sezidati cerkev v Njinikom-u. Kmalu so začele poglavarjevo žene prihajati v Njinikom k pouku. Poglavar jih je z vojaško silo tiral nazaj. Kristjani pa so se postavili zanje in so odposlance napodili. Poglavar je vložil tožbo pri srezkem načelniku. Mnogo kristjanov je bilo zaprtih, drugi so bili izgnani in cerkev se jim je zaprla. Katehuineni so šli v sosedne kraje, da so tam nadaljevali svoj pouk. Cerkev je ostala zaprta od februarja do julija 1921. Noben kristjan, noben katehist, noben katehumen se ni smel prikazati v bližino. Tisti, ki so se poskrili, so bili tepeni in izgnani, ako so jih dobili. Julija 1921 je prišel major Nukston, predsednik Bueje, z insgr. Plissenneau-om v Njinikom. Poslal je trikrat po glavarja, da naj pride k njemu, pa ni hotel. Naposled ga je privedla policija. Cerkev se je zopet odprla in glavar in Plissonneau sta sklenila premirje. 1923 je nastal zopet prepir, ki ga je vprizoril glavar. Pri tem je bil en kristjan ubit. Potem je bil zopet mir, le da glavar ni mogel v svojem revirju videti kristjana; le v Nji-nikom-u so smeli biti. Drugod so jih od povsod izgnali, jim hiše podrli in polja uničili. Ta glavar je sovražil in preganjal kristjane kakor svoj čas Nero; toda čim bolj jih je preganjal, tem več jih je hodilo k pouku. Bog sain je skrbel za misijon, da ni propadel. Potem je umrl glavar. Njegov naslednik je dovolil, da sme priti misijonar tudi v njegovo deželo; in tako sem prišel jaz. V štirih mesecih je število katehumenov narastlo na dvesto. Kadar bodo stale cerkve po raznih krajih Bekom-a, sem prepričan, da se bodo priglašali kristjani kar trumoma; zdaj morajo zanemarjati svoje polsko delo, ako hočejo prihajati redno k pouku tu sem. Zdi se jim, da jih bo Bog potem razposlal kakor apostole, da poneso evangelij svojim bratom. Zadnjega pol leta sem sezidal sedem cerkva raznim plemenom. V nekem takem kraju, ki je bil ustanovljen v juliju, imamo danes že stoosemdeset katehumenov. Božji blagoslov je očividno na vsem našem delu, navzlic nasprotovanju glavarjev, ki se potegujejo za paganske daritve in paganske čarovnike. V oktobru sem dobil veselo sporočilo, da je določen za Njinikom še en pater. Šel sem mu dva dni daleč naproti do Bamezinde. Veste, da sem bil tega zelo vesel, ker že pel mesecev nisem bil videl nobenega duhovnika. Zdaj sem vsaj zopet mogel k spovedi. Le trikrat sem med tem časom videl Evropejca, ki je šel skozi Njinikom, pa še to le za par ur. V tolažbo mi je, da imam patra — tovariša in da se delo sedaj razdeli. — Vsaki teden šeststo spovedi, 2.000 sv. obhajil! Imamo 2.725 kristjanov, 1.691 katehumenov, med temi' 906 žena in deklet na 36 zunanjih postajah. Ob zadnjem potovanju sem pridobil štiri nove kraje; kmalu bom še nekatere, imam pri karmeličanih dva bra-trana in enega brata, pri trapistili pa dva bratrana, ki vsi molijo za prospeh mojih misijonov. — Bog blagoslovi Vašo Družbo, da bo še v naprej podpirala misijonarje pri njih apostolskem delu. Za revne afriške deklice. Iz inisijona sv. Petra Klaverja v apostolskem vikarijatu Zgornji Nil. Tisnio p. Resink-a iz misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-hillu-u. Nedavno mi je izročil naš škof ta veliki misijon v okolici Buganda v oskrbo. Ker so razmere v marsičem različne od onih v Uganda, kjer sem deloval zadnjih dvajset let, je bilo treba par let, da sem se jim privadil. Največje preglavice in težkoče napravlja misijonarju to, kako bi izpreobrnil žene-domačinke; ker paganski starši ne želijo, da bi se njih hčere poučevalo v krščanski veri, ker se paganske deklice lažje može kot krščanske. Paganski oče rad proda svojo hčer čim več moškim, ker mu mora vsak mož prinesti nanovo denarja in daril. Zato je trajalo mnogo let, prodno so se starši omečili, da so pripustili svojo hčere k nauku za sv. krst. Zdaj pa se je, hvala Bogu, začelo obračali na boljo. Našim sestram domačinkam se je namreč posrečilo to, kar bi se nam brez njih pomoči ne bilo nikdar posrečilo: pridobile so si zaupanje žena. Mnogo so pripustile svoje hčerke v varstvo sestram, kur pomeni velik korak naprej v tej zadevi. Danes nadzorujejo sestre 80 deklic. Ako bi imeli denarja za grajenje spalnic, bi se jih oglasilo še več. Postavil sem zanje nekaj koč iz bičja, obmetanlh z ilovko, toda lake zgradbe no vzdržijo v deželi, kjer jo polno belih mravelj. Tudi je tu mnogo podgan, zato so taka poslopja nevarna, ker jih podgane izpodkopljejo. Treba nam bo torej zidati trdnejša poslopja iz opeke in jih pokriti z opeko ali pločevino, ako bomo zmogli. Ker deklice same obdelujejo polje za svojo prehrano in tudi lan sade, zato odpade skrb za njih živež in obleko. Hiša, sto čevljev dolga in 20 široka, kot jo nameravamo zidati, bo stala 20 angl. funtov. To je visoka vsota za revnega misijonarja. Ker pa vem, da Vam je mnogo Misijonska deklica zaposlena v kuhinji. na tem, da napreduje delo za afriške deklice, Vas prosim, povejte svojim dobrotnikom o naših razmerah. Misijon je posvečen velikemu apostolu zamorcev sv. Petru Klaverju, zato se tem bolj zanesem na Vašo pomoč. Ubogi Blaž. PiSe nostra M. Katarina i/, muijong N. Lj. Gospe vToro. Naš bolniški strežnik Blaž je tukaj skoro nekaka zdravniška kapaciteta. Hvalevredna je njegova skrb za bolnike v naši bolnici, pa tudi na dom ga kličejo. Tako n. pr. je dobil danes pismo sledeče vsebine: wO moj prijatelj Blaž, služabnik mojega Očeta, kako se Ti godi? Črvi me bodo umorili. Nekaj mi neprestano leze od pet do glave in me grozno grize. Služabnik božji, prinesi mi kako zdravilo. Živini v Trijanju, prav blizu božjega služabnika. Pozdravljen in pridi gotovo danes zvečer." £e 20 let oskrbuje ta ponižni in požrtvovalni mož bolnike v naši bolnici. Zjutraj gre najpoprej po vseh sobah od bolnika do bolnika; potem zdravi najprej tiste, ki so prišli od daleč v našo lekarno. Ima pa dosti dela ž njimi, kajti jih je 100 do 150, ki vsako jutro prihajajo k njemu po pomoč. Blaž ima vse polno steklenic in tajnih navodil za svoje bolnike: čudovito moko, ki zazdravi vse rane in obenem služi kot sredstvo proti revmatizmu. Potem čaj, ki te takoj uspava; zopet drugi čaj proti hripi; razne praške proti vročini, med njimi seveda tudi kinin. Pravzaprav bi morala zapisati: imel jih je; kajti po vojski je bila njegova zaloga čezdalje manjša. Da bi ne bil ob svoje bolnike, je dolgo premišljeval, kje dobiti novih zdravil. Toda od nikoder ne pride nič; če pa pride, je kaplja v morje za toliko število bolnikov, tako da je naš ljubi zdravnik zaenkrat v nemali zadregi. Tako učinkovitih sredstev kot nekdaj, sploh ni več dobiti. Vedno bolj izgublja zaupanje med bolniki. Tarnajo in se pritožujejo: „Blaž nam daje le še vodo." Nekaj odmeva je prišlo tudi Blažu do ušes. „Le vodo!" Blaž se brani, je nejevoljen, naposled vzdihne in obmolkne. Zdaj je zelo žalosten, ko vidi, da je izgubil ves ugled in to brez svoje krivde. Seveda tudi jaz žalujem, ko vidim same prazne steklenice in nikogar ni, ki bi jih napolnil. Razlagaj črncem: „Dragi moji, zdravila so silno draga, Evropa je daleč, malo še potrpite in dobili bomo zopet dobrih zdravil, da boste zdravi." Nihče noče tega razumeti. Bolniki mislijo, da so se nam kaj zamerili in da jih nalašč nočemo zdraviti in ne vem kaj še. Ali ni to žalostno? Vsak ve, kako dobro tudi v verskem oziru deluje na pagane pomoč v bolezni. Saj to je dejanski evangelij. Na to vabo ugriznejo največje ribe. Marsikdo se je spreobrnil, ko je poprej dalje časa bil v naši bolnici, ali vsaj hodil po pomoč v našo lekarno. Imenovala sem bolnico. V njej je povprečno 50 do HO bolnikov. Kakšne bolezni tu vidiš, o kakršnih v Evropi niti pojma nimate. Ubogo žene razjedene od raka; otroci, ki se jim kosti vidijo skozi gnilo meso; potem razne bolezni hrbtenice, ki umore v naših krajih nešteto bolnikov. Zopet drugo trese mrzlica, ali pa jih muči glavobol, da jim je znoreti. So tu mali otroci s prav posebno boleznijo, ki ji niti imena ne vemo. Umirajo nam, čeprav se na vso moč trudimo, da bi jih ohranili pri življenju. Ubogemu muslimanu, ki ga je na potovanju po morju pičila muha tsetse, pripovedujemo o ljubem Bogu, o njegovi ljubezni do ljudi, o Kristu, ki je vsem obljubil odpuščanje, o krstu, ki je pot v nebesa. In njegova duša sprejme radostno nauk, in se preseli potem, ko smo takega bolnika krstili in pre-videli, v sv. nebesa. Lazaret domačinov Najbolj zanimiva ura med dnevom je tedaj, kadar sem pri otrocih. Za teli sto otrok, ki jih matere prineso v naročju, sta mi v pomoč še dve bolniški strežnici: Marta in Estera. Kakor Blaž tako ludi oni silno varčujela z vsebino svojih steklenic. Bodi kakorkoli: za te črno angelčke je naša lekarna predstopinja za v nebesa. Mnogo teh umrje. Nikdar se nobena mati ne upre, da bi v slučaju smrtne nevarnosti ne dala svoje dete krstiti; in to nam naše delo zelo olajša. Naši ubogi zamorci zlasti časte Mater božjo. Neprestano izgovarjajo ime Marija. Ako moram kaki ženi reči, pa če je tudi paganka : „Tvoje dete jo zelo bolno, ne vem ce bo ozdravelo," mi mati odgovori: .Presveta Devica ve; saj je Marija za to izbrana, da rešuje ljudi." Ali pa: »Kakor je Mariji všeč." Ime Marija je vsem znano. Ni koče, kjer bi se ne imenovalo to ime. Kristjani temu imenu pesini pojo; pagan i ga imenujejo v svojih pregovorih in in tako gre slava tega imena čez hribe in doline. Ali nam ni to poroštvo, da ljudstvo Mutoro ne bo zavrženo?! Velik požar. Apostolski vikarijat Fort Dauphin. Pifte P. Fabija, Lazarist Ravno sem popravil obe cerkvi, ki ju je bil vihar v začetku leta močno poškodoval, in sem zboljšal tudi že tretjo, kar izbruhne dne 9. septembra ob 5. popoldne velik požar, ki bi bil kmalu uničil vse, kar smo bili dogradili z velikim trudom. Sestre so šle le za par minut iz kuhinje, in to je zadostovalo, da je po nemarnosti pomočnic nastal ogenj v poslopju, ki je tekom ene ure zgorelo do tal. Ogenj je uničil kuhinjo, shrambo za jedila, jedilnico in jedila; kajti gasilci so se morali omejiti na to, da so obvarovali ognja sosedna sesterska poslopja. Ako bi bila pogorela tudi ta, bi se morale sestre vrniti v Farafango, ali pa se stisniti v malo poslopje, ki je 7 m dolgo in 5 m široko in ki sedaj služi začasno za delavnico. Toda Marija je zmagala satana in izkazalo se je, da je njena svetinja res čudodelna. Z zaupanjem v njeno pomoč smo jo bili vrgli v ogenj in v spalnico za sestre, in plamen se je ponehal širiti; le po stenah navzgor je še lizal. Kaka sreča, da so ostala vsaj druga poslopja in spalnica. Vse drugo pa je uničil požar. Zdaj je treba zopet zidati in popravljali. In to nam bo dalo skrbi in dela čez glavo. Naš misijon Bvangain-drano, ki se toliko časa ni genil, se je bil začel že razvijati; vsak dan več učenk se je priglašalo v šolo naših usmiljoiik. Za hčerkami so se začele bližali tudi matere in hodili k pouku. Oba misijonarja sta popravljala cerkve in bila vesela, da sla mogla širiti vero daleč v okolico, ker sta se bila priučila malgaškega jezika . . . Zdaj pa je vse zastalo. Vendar je ta nesreča vžgala srca naših Auraidnkov. Ob požaru so bili prihiteli polnošlevilno na pomoč in tudi drugi dan so se kar ponujali v pomoč sestram, ki niso imele uiti jedil, niti posode, da bi bile kaj skuhule. Culo pagani so prišli, ki so imeli svoje otroke v naših šolah, ali so bili že kedaj kaj zdravil dobili iz naše lekarne ter so nam prinesli živii in izražali sočutje. Vidite torej, da je Vaša pošiljatev za nas kakor božji dar, ki nam bo omogočila obenem z drugo podporo, da bomo zopet popravili škodo. -K- Bele rože Srcu Marijinemu. Roža, vseh cvetic kraljica, vedno si najlepši kras, kadar si pripne devica te na prsi, v venec las. Danes pa devic najzaljši te poklonim vdano v dar, le razlijaj vonj najslajši čez prazniški njen oltar. Zasadilo, o Cvetica tebe samo je nebo. Da boš mati in devica, Bog storil je čudo to. Taka v veke boš cvetela i> hiši večnega Boga, svetu širnemu dehtela, milosti prepolna vsa V rožnatih oblakih vzel je večni Oče te v nebo. Sin na tron te k sebi del je, kjer tvoj sedež v veke bo. O Devica, o Kraljica, k tebi gor v nebo drhtim, premogočna Pomočnica, k tebi vsak dan pribežim. Kaj vse zemsko mi veselje, če, Cvetica, i' te strmim, upe vse, vse srčne želje Srcu tvojemu zračim? O Devica, ti mi ohrani čistosti nebeški cvet, v bojih vseh me varno brani, čist naj zapustim ta svet. Izkaz po Družbi sv. Petra Klaverja razdeljenih misijonskih milodarov v letu 1929. Razne misijonske družbe v Afriki so z ozirom na njih posebne potrebe in na število njihovih vikariatov dobile sledeče. Misijonarji Afrike (Beli očetje)..............647*682*75 Očetje Svetega Duha ......................779.428-55 Lijonska misijonska družba................449.966*25 Očetje družbe Jezusove (jezuiti)............242.302*45 Sinovi presvetega Srca Jezusovega..........236.714*60 Frančiškani................................54.99590 Kapucini..................................174.247-45 Benediktinci..............................135.065-10 Oblati Marije Brezmadežne..................236.342*15 Pobožna misijonska družba (Palotinci) .... 46.118*80 Oblati sv. Frančiška Šaleškega..............116.686*25 Lazaristi..................................83-589*85 Očetje Brezmad. Srca Marijinega (Scheutveld) . 116.730*55 Premonstratenci............................30.202*90 Mašniki Srca Jezusovega....................111.982*65 Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill) . . . 192.018*45 Očetje iz Montforta ...........96.307-80 Misijonarji N. Lj. Gospe della Sallette .... 47.695*60 Misijonarji della Consolata..................113.827*50 Sinovi Brezni. Srca Marijinega (Fernando Poo) 20.277*85 Hedemptoristi....... ......31.811*.)5 Misijonarji v Marianhillu....................30.928 70 Dominikanci..............................25.269*15 Serviti....................................43.93990 Salezijanci................................26.239*80 Križarji . •............................15.508-75 Misijonarji Presvetega Srca..................30.089-10 Trinitarci..................................5.013*90 Katoliški Kopti............................10.500*40 Svetni duhovniki..........................7.019*30 Bele sestre N. Lj. Gospe Afriške............11.999*80 Doininikanke............................33.765.80 Sestre Dragocene Krvi......................60.948 — Sestre N. Lj. Gospe Apostolov..............29.907.05 Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega..........4 *980*55 Sestre Božje Previdnosti....................11.262 — Sestre sv. Jožefa Kluniškega................13.631'65 Frančiškanke od Calais....................12.870-70 Avguštinarke..............................2.029-30 Frančiskanke misijonarke Marijine............6.166'40 Usmiljenke iz Genta........................1.008'— Pobožne Matere Nigricia....................11.548'— Usmiljenke sv. Vincencija..................12.122'— Palotinke..................................3'599' - Frančiskanke Mill-Iiilla......................7.000 — Oblatinje sv. Frančiška ....................17.325'— Križarke iz Mencinga......................13.742'15 Sestre della Consolata......................7'803'45 Benediktinke..............................18.607'k5 Spravna družba Marije Reparatrix ..........5.461'55 Sestre sv. Družine in presv. Srca............2.000'— Katehistinje Brezm. Spoč. Marijinega .... 4.063"— Sestre iz Baldegga ........................1.005'20 Sestre Svetega Duha ......................2.000'— Sestre Usmiljenke........................1.777'25 Služabnice Marijine..................2.071'— Ubogo sestre Nazareške....................2.000 — Frančiškanke tercijarke iz Malte............586'65 Male služabnice presv. Srca................2.000'— Hčere sv. Frančiška, misijonarke iz Egipta . . 3.584'45 Usmiljenke iz Namura......................2.046'15 Misijonske sestre presv. Srca ..............652*70 Karmeličanke . ........................1.818 60 Zbirka sv. Treh kraljev, poslano sv. kongrega- ciji za razširjanje vere................4.48220 Ustanove za črne seminariste in katehiste . . 292.182'90 Glavnice, od katerih uživajo obresti še dobrotniki ..................................156.099-50 Razni stroški za misijone: tiskovine za propagandni namen, nakup panunontov, nabožnih predmetov in drugih reči . . 306.356'26 5,266.002'— Ostanek za leto 1930 . . 18.599.60 Skupaj lir . . 5,2H4.601'60 t. j. dinarjev . . 15,822.160 50 Rim, 25. aprila 1930. Melanija pi. Ernst, tajnica. Marija Kalkenhayn vrhovna voditeljica Predmeti, ki so bili od Družbe sv. Petra Klaverja v letu 1929 poslani v afriške misijone. Za bogoslužje: 3 prenosni oltarji, 4 tabernaklji, C oltarnih kamnov, 19 kelihov, 14 eiborijev, 7 mon-štranc, 1 škofovski križec z verižico, 10 oltarnih križev, 172 oltarnih svečnikov, 2 cerkvena zvonova, 10 posodic za sv. olje, 2 klešč za hostije, 3 tron-čki za izpostavljanje Najsvetejšega in druge razne cerkvene potrebščine kot: mašne stekleničke s podstavki, kadilnice, zvončki itd......... 39.542-— Cerkvena obleka in razni cerkveni predmeti: 189 mašnih plaščev, 10 pluvialov, 14 dalmatik, 28 ve-lumov za sv. blagoslov, 108 stol, reobr-njonje paganov." Neki duhovnik. Pomanjkanje naših kalehistov. Apostolski vikarijat Francoska Guineja. Pismo P. Le Douarin-a iz kongregaeije sv. Duha, Družbi sv. Petra Klaverja. Tu nam je v pomoč '28 katehistov, od katerih vsakdo načeljuje skupini štirih do petih vasi, da z njih pomočjo širimo znanje o pravem Bogu in navajamo k njega češčenju. Rad bi Vas opozoril na te katehiste. Pred vojsko nam je bilo mogoče, da smo plačevali vsakemu „ veliko" svoto pet francoskih frankov mesečno. Zadnji dve leti smo si drugod pritrgali toliko, da jim damo 10 frankov, kar je zanje malo, za nas pa veliko. Mi smo s tem obubožali, katehisti pa se le niso mogli pošteno preživljati. Zato je neobhodno potrebno, da jim plačo zopet zvišamo. Toda s čim? Življenske prilike so tu zelo drage. Riž, ki je poglavitna hrana rodu Kisi, stane danes sedemkrat toliko ko pred vojno. Obleka pa, ki jo katehist vendar mora malo več nabaviti ko njegovi katehuineni, ga stane štirikrat toliko. Zalo mora o prostih urah delati zunaj na polju, kar je pa pičel zaslužek, čeprav niso leni za delo. Od nas so se naučili, da delajo tako; ker tudi mi moramo delati z rokami, da moremo shajali. Toda ne mi ne oni ne moremo dalje molčali, v kakšnem pomanjkanju da smo. Zato izrekam Vašemu velikodušnemu podjetju, ki se jo že tolikokrat izkazalo v pomoč misijonarjem, iskreno prošnjo: „Sprejmite nas v zapisnik in seznani svojih varovancev. Bog Vam bo to poplačal." Uslišane molilve na priprošnjo služabnice božje Mar. Ter. Led6chowske. »Danes Vam lahko poročam nekaj veselega. Posrečilo se mi je, da sem dobil prostor za novi misijon za nase zamorec. Dolga in težka so bila moja prizadevanja, sedaj pa vidim, da se mi uresničuje moj načrt. Zatekli smo se v molitvi k pokojni grofici Mariji Tereziji Lod6chowski, in nafte zaupanje ni bilo osramočeno. Nismo Se končali dovetdnevniee, ko so odpadle naenkrat vse oviro in težavo. Tako smo dosegli v trenutku to, česar poprej leta nismo mogli. Imamo zeinljUčo na našem prostoru in sioor smo je do-bili zastonj. Hvala (logu in materi zamorcev, ki je tako imenitno pomagala." P. •). Z. ohlat sv. Frančiška Šaleškega, Krotmanskoop. »Naznanjam Vam, da so naši otroci izinolili od Boga na pri-prošnjo vaše ustanoviteljice M. Terezije Ledochowske, da sta bila dva večja otroka oproščena trdega suženjstva. To sta 12 letni Jakob in 13 letna Marija, oba še pagana. Zelo smo se prizadevali, da bi dobili otroka k nam v šolo. Stara mati Sava ni nič storila za to, magistrat nam ni mogel pomagati, ker se je mati vedno zapletala v protislovja, farmerji pa tudi niso hoteli prostovoljno izročiti otrok. Ko pa smo začeli moliti k pokojni Mariji Tereziji, sta otroka po enem tednu prišla k nam v šolo. Prosim, objavite ta čudež v večjo čast božjo. P. E. S., misijonar v Južno-zah. Afriki. „V začetku leta sem bila zbolela na hudi živčni bolezni. Hodila sem od zdravnika do zdravnika, a nihče mi ni mogel trajno pomagati. Skoro sem že obupala. Pa sem brala v listu „Zamor-cek" o uslišanih molitvah na priprošnjo pokojne ustanoviteljice grofice Ledochowske in sem takoj začela devetdnevnico k pokoj-nici. In glej, moja bolezen se je pričela obračati na bolje, napadi so se ponavljali le redko. Danes pa sem, hvala Bogu in pokojni Mariji Tereziji, zdrava, da lahko opravljani svoja stanovska dela. Obljubila sem dar za Družbo sv. Petra Klaverja in ga s tem pošiljam. Prosim da porabite 100 Din za v prostov. fond Marije Terezije, 100 Din pa za odkup paganskega otroka. Naj bi se verniki, ki imajo dušno ali telesno težavo, zaupljivo vselej obrnili na pokojno grofico, gotovo jim bo pomagala." J. R. iz V. „Moja mati je pljuvala kri. Bali smo se, da se bo kri udrla in smo že obupali nad njenim zdravjem. Obrnil som se z zaupanjem ua pok. grofico Le«6chowsko in mi je res pomagala. Mesto, da bi se udrla kri, je mati le navadno bljuvala, na kar ji je odleglo. Bolezen se je obrnila na bolje. — .faz sam sem imel že več let hude bolečine v ušesih. Gnojilo so mi je in zdravnik je rekel, da bo treba gnojno kost odstraniti z operacijo, in to že prihodnji teden. Obrnil sem se na pokojno grofico in tudi v tem slučaju mi jo čudovito pomagala. Drugi dan me je zdravnik preiskal in so nemalo začudil, ko jo videl, da je kost zaceljona. Izjavil je, da som ozdravijon. Tudi slišal som zopet kakor prej. — Tudi moj stric je neko operacijo v trebuhu srečno prestal, ko se jo poprej priporočil pokojni grofici. — In še v več manjših slučajih mi je pomagala, ko som obljubil javno zahvalo. Ker nimam denarja nočem vsakdanje križe in neprijetnosti žrtvovati za prospeh mi-sijonov." N. N. »Obljubila sem pokojni grofici 300 Din in javno zalivalo, ker so jo neka operacija moje hčerke srečno iztekla. Operirana jo bila 10. aprila in bo drugi teden že izpuščena iz bolnice. Bogu in pokojni grofici hvala za to!" (iospa V. P. „Danos sem Vam poslal Din 300. Polovico zato, ker se je neka zadeva srečno izvršila. Polovico pa za afriško misijone." Župnik L. v M. »Trikrat mi je pokojna grofica očividno pomagala; zato pošiljam v zahvalo maf misijonski dar. Vedno bom pokojnloi hvaležen, ker mi vselej tako hitro pomaga v potrebi. Maturant, ki želi postati misijonar. »Zahvaljujem se Mariji Tereziji /.a uslišano prošnjo ter po-Siljaui obljubljen dar. Priporočam so ji še nadalje." N. N. »V neki zadevi som so zatekla k blagopokojni grofici Mar. Ter. Ledoeliowski in sem bila uslišana, zakar se tu javno zahvaljujem ter se ji še v neki drugi zelo važni zadevi priporočam." N. N »Zahvaljujem se M. Ter. Ledoehowski za uslišano prošnjo in pošiljam 100 Din za botrinski dar na ime „Ivana." J. K. Kapi a. N. N. iz Viča se zahvaljuje Mariji Tereziji Ledoehowski in daruje 100 Din. »Izkrena hvala Mariji Tereziji za uslišano prošnjo in pošiljam mal dar." J. S. Soteska. „V neki zadevi sem se zatekla k grofici Led6<:ho\vski in sem bila uslišana. V zahvalo pošiljam botrinski dar L :to* . Priporočam se ji še nadalje." E. H. Log Cesoški. »Priporočala som se groftoi Mar. Tor. Led. in sem bila uslišana. Pošijjam v zahvalo za en botrinski dar zamorskemu dečku." M. K. Serpenica. »Zahvaljujem se Mariji Tereziji, ker je ozdravela moja mama. Tudi v drugih zadevah sem se že večkrat k njej zatekla in som bila uslišana. Priporočam se ji še v neki važni zadevi in obljubljam dar za misijone." N. N. Laporje. „V dveh važnih zadevah sem bila uslišana na priprošnjo sv. Male Toreziko in Marijo Terezije Ledi'ichowske. Opravila som devetdnevnioo in obljubila dar iu zahvalo v »Odmevu". K. T. Breg. Opomba uredništva: V polnem soglasju z odloki Urbana VIII. izjavljamo, da vsako posamezno in vse skupaj, kar je zgoraj rečeno o »čudežnem" in podobnem, podvržemo brez pridržka razsodbi sveto Cerkve. Oznako, kakor »blažen" in »svet", v kolikor se nanašajo na umrle, o katerih eednostnem življenju sv. Cerkev še ni razsodila, nimajo namena, da hi na kak način prehitevale razsodbo apostolsko stoliee. Priporoča se Mariji Tereziji Ledoehowski družina Jereb, v Ameriki, v neki zelo važni družinski zadevi in obljublja večjo vsoto, če bo uslišana. Zahvale z darovi. V čast presv. Sreu Jezusovemu in Marijinemu za večkrat uslišano pomoč v bolezni. 1. T. St. Jur pod Taborom. V čast sv. Antonu, Mali Terezlki in gr. Lcdochovski. N. N. V čast sv. Antonu in pošilja za kruh sv. Antona za Afriko. M. S. Črna. V molitev se priporočajo. Zeger — Bukarča Selen Semič Postojna Podlog Sonj Danivar Jezersko Begunje tiri Lescah Krajini brda Senica, Medvode Ljubljana /dole Brusnice Podbrezjo Bukoviea. Popolni odpustki, ki jih lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 24. avgusta, na praznik sv. apostola Jerneja. Ponnlla flmikov i« »Odmevu I« Afrike" nI tlovoljon, pomiti« miaijoiiakih planin In porodil In x imtiinAnlm poiialkotn virov. Uilnjit Kluverjeva ilrulliu v I.jiililJnnl Odgovorni urudtllk: prof. Watil. Zli tlakiirno »Tlakovncun Urultr«" v Kranju: .Jo«, I.lnluirt. Kako drage so nam afriške knjige. „Med daljšim potovanjem, ki sem ga imel na severu, so dospele knjige v jeziku Herero. Vsi zaboji so bili nepoškodovani. Še enkrat se Vam srčno zahvalim za to. Brez Vaše pomoči bi knjižice ne bil mogel izdati. Že sem jo razposlal na razne postaje; povsod jo sprejemajo z veseljem in so vsestransko zadovoljni z njo. Naj bi knjižica storila mnogo dobrega. Ljubi Bog naj Vam tisočkrat vse povrne, kar ste s tem darilom dobrega storili njegovim ovčicain." Msgr. Gothard, Oblat Marije Brezmadežne, apostolski vikar v Windhock-u. ^Prisrčna hvala in „Bog plačaj", ker ste obljubili, da boste založili in natisnili Zgodbe sv. pisma v jeziku Ksoza. V resnici potrebujemo take knjige, zlasti ker protestantski misijonarji tu kakor povsodi kar sipljejo svoje sv. pismo med ljudi; mi pa jim ne moremo z ničemur postreči. Vedno nas ljudje prosijo za sv. Pismo. Zato so Zgodbe sv. pisma zlasti primerne, ker se neuko ljudstvo že iz lepih slik mnogo nauči. Vi boste imeli za to veliko zasluženje pred Bogom za katoliške inisijone med Kafri. Dobo enega leta, ko se bo knjiga tiskala, bomo že kako prebili, vedoč da bomo potem imeli v rokah izdatno sredstvo za misijonarje." P. Jos. Vogel, Palatinec. Kdor l)i hotel kaj prispevati za to vclevažno in zaslužljivo delo, ga prosimo naj pošlje poljuben dar /.a tiskovne stroške Družbi sv. Petru Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. št. 1. _ . . —— >Poklic pomožne misijonarke za Afriko* Cena Din 4, L 1 '50, Š O'tiO. Dobi se pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Metelkova ulica 1. Spomin za umrle. PreČ. o. Tapaz v Huilu. — pred. o. 8 eve no v Hailundo in proč. o. Dockwilor, vsi misijonarji očetov Sv. Duha. Čast. s. Serafina v Kingwilliainstovn, čast. s. Tesolina v Ma-rianhillu. Jož. Androja, Loka, St. Jernej Joško Prezolj, Podlonk, Železniki Ana Zupančič, Gotovlje. H. I. P. „ZAiVIORČEK<( ilustrovan mesečnik za mladino v pospeševanje ljubezni do naših najubožnejših črnih bratov. Stane na leto 7 Din, 4 L, 1'50 S. Mednarodni misijonski kongres v Ljubljani. (Od 1. do 12. septembra.) To je prvi mednarodni misijonski kongres v Jugoslaviji ter je velikega pomena za misijonsko misel. Središče bo tvorila MISIJONSKA RAZSTAVA ki obeta biti zelo lepa. Vršila se bo v prostorih velesejma, pavilion K. Vstopnina bo znašala samo 2 do 3 Din. Vsi misijonski prijatelji ste prisrčno vabljeni, ko pridete v Ljubljano na velesejein, da obiščete tudi misijonsko razstavo! Kako najuspešneje podpiramo misijonske naprave ? Ako kot podporniki pristopimo k Družbi sv. Petra Klaverja. / Kaj se pravi: biti podpornik Družbe sv. Petra Klaveria? S svojim vsakoletnim prispevkom (5 Din, duhovniki 10 Din) podpirati naprave te družbe v prid afriškim misijonom. Katere prednosti uživajo podporniki Družbe sv. Petra Klaverja? Deležni so mnogih odpustkov in vseh sv. maš, sv. obhajil, molitev in drugih dobrih del afriških misijonarjev in misijonskih sester kakor tudi krščanskih zamorcev; duhovniki uživajo razen tega še posebne prednosti. Kje najdemo natančnejša pojasnila o delovanju in duhovnih prednostih podpornikov? V »pravilih za podpornike", katero pošilja Družba na željo brezplačno. Odpustki in duševne dobrote. Vsi verniki ki so udje Klaverjeve družbe, se morejo udeležiti sledečih popolnih odpustkov, ki se dobijo pod navadnimi pogoji: Na praznik sv. Treh kraljev.- Na praznik Marije, Matere dobrega Sveta (26.aprila). — Na ustanovni dan Klaverjeve družbe (2tKnpr.). Na praznik sv. Benedikta »zamorca" (3. aprila). Na blnkostno nedeljo. Na praznik sv. Terezijo (15. oktobra). - Ob vseh praznikih sv. apostolov Gospodovih. Na praznik sv. Petra Klaverja !). septembra ali v osmini. (Loon XIII., 7. maja 1901.) Na dan sprejema v družbo. — Na praznik najsv. Krvi (1. julija). - Na praznik Marije Device, rešiteljice jetnikov (24. teptepibra). — Ob smrtni uri. (Leon XIII., 14. julija 1894.) — Končno so deležni za-služenja vseh sv. maš, sv. obhajil in molitev mnogoštevilnih misijonarjev in misijonskih sester,kakor tudi odkupljenih in-krščenih zamorskih sužnjev. Kdor želi natančnejših podatkov, naj se blagovoli obrniti na Klaverjevo družbo v Ljubljani.)