Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Dir,.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Štev. rač. poštne hran, 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
ShhSRP
*J. LET©
Gospodarstvo in koniuktura.
V daljni preteklosti človek nikdar ni računal s tem, da bi toliko pridelal na svoji zemlji, da bi lahko od tega poleg svojih vsakdanjih potrebščin, tudi prodal. Zadovoljen je bil, če mu je zemlja dala toliko, kolikor je rabil za sebe in družino. Njegovi pridelki pa so mu postali šele takrat pre-pičli, ko se je nad njim pojavila družba, ki je vzela neorganiziranega kmeta v svojo zaščito in varstvo pred onimi ljudmi, ki niso hoteli sami delati ter so živeli le od ropa in kraje tuje lastnine. Za protiuslugo je moral dati kmet svojim zaščitnikom dobrine svojega gospodarstva. V zgodovini čitamo, kako so nekateri narodi postali sužnji drugim narodom in kako so ti hlapci brez svobode morali delati za narod, ki je vladal, to se pravi, ki je z orožjem branil zemljo pred drugimi napadalci in ki je z istim orožjem vzdrževal red in mir v državi, ki jo je vladal (Avstro-Ogrska in slovanski narodi.) Na drugi strani pa so morali narodi, ki so hoteli ohraniti svojo svobodo, organizirati za obrambo svoje zemlje, ter dajati dajatve, bodisi krvne kakor tudi v blagu, (živino, žito) da so se na ta način ustvarila sredstva za varnost svoje domovine ter za skupne potrebe, kakor so šole, mostovi, ceste i. t. d. To je nastanek dajatev, ki jih pozna danes naš kmet in ki se imenujejo: davek, doklade, carine, trošarine i. t. d. In da je zmogel vsa ta bremena, je moral povečati svoje proizvode, stremeti je moral za tem, da je čim bolje prodal svoje blago. Njegove obveznosti in njegova skrb se je večala iz dneva v dan.
Bremena, ki leže na hrbtu kmeta, pa so le takrat upravičena, če se narod zaveda, da se z njegovimi dajatvami pametno gospodari. V nasprotnem slučaju pa čuti narod to težo na sebi ne-znosljivo in krivično in v preteklosti je mnogo primerov n. pr. francoska revolucija, kc se je ljudstvo enodušno dvignilo proti svojim gospodarjem, ki so blazno in z obema rokama razmetavali denar, ki ga je ljudstvo zbiralo v trpljenju in pomanjkanju. Takšnih primerov v zgodovini ni
Murska Sobota, 1S. ianuarla 1938.
mnogo, kar jih pa je, dokazujejo, da se krivica in nepoštenje hudo kaznuje.
Tudi danes so v marsikateri državi javne dajatve prevelike in pretežke za slabo razvito kmečko gospodarstvo. To pride predvsem do izraza v državah, ki imajo kmečki značaj in ki imajo velike industrije in trgovine. Industrijskim državam je danes mnogo bolje kot poljedelskim. Njih stališče in življenski pogoji so lažji, ker je pač mnogo lažje organizirati industrijo kot pa kmetijstvo. Poljedelstvo je odvisno od neštevilnih zunanjih gospodarskih vplivov, poleg tega pa je izstavljeno raznim nesrečam kakor: toči, poplavam, pozebam, boleznim i. t. d. Industrija vseh teh nesreč ne pozna. In še eno slabo stran ima kmečko gospodarstvo, da je prav težko shraniti pridelke in jih očuvati propadanja. Vse to dovolj jasno govori, da narekujejo cene tovarniški proizvodi, kmečkim pridelkom in v tem je tudi gospodarska nadmoč industrijskih držav nad državami kmetijskega značaja.
Agrarne (kmetijske) države pa imajo poleg vsega iste potrebe za svoj razvoj in za svojo obrambo ko industrijske. One morajo drago plačati tuje tovarniške proizvode, a svoje pridelke morajo oddati po razmeroma nizkih cenah. To je predvsem tudi vzrok, zakaj so v povojnem času poljedelske države napele vse sile, da čim več pridelajo in da so pridelki takšne vrste, kakor si jih želi tujina in ki se jih lahko proda po najboljši ceni, to je blago, za katero je, kakor trgovci rečejo, dobra konjuktura (ugoden čas ali prilika.)
Kakor v poljedelstvu, tako se tudi v živinoreji danes mnogo govori, da se naj vzgaja, oziroma pridela predvsem blago, ki ima konjukturo. Posebno kar se tiče poljedelstva in priporočati — ko-njukturnega gospodarstva. Pri ko-njukturnem gospodarstvu se mnogokrat uporabi največji del zemljišča za setev gotovega pridelka, od čigar prodaje pričakujemo največji dobiček. Pa se spomnimo nazaj na ono dobo, ko so predvsem onstran Mure začeli vsepovsod saditi hmelj, ker mu je bila cena za kg. 100 din. A kakšno razočaranje so doživeli! V najkrajšem času je cena hmelja padla na 16 din. za kg. Razum-
ljivo je, da je taka razlika v cenah bila naravnost porazna za proizvajalce ter so mnogi pri tem izgubili vse svoje imetje in jim je od vsega ostala le še beraška palica. Slično se je zgodilo nekaterim kmetom, ki so hoteli preko noči „amerikanizirati", svoje gospodarstvo ter so nasedli raznim agentom, da so kupili traktorje in razne druge drage poljedelske stroje, od katerih mogoče imajo koristi v državah, kjer je treba drago plačati poljske delavce in kjer se lahko poljski pridelki prodajajo ob visokih in ugodnih cenah. V perutninarstvu so bili isti slučaji, ko so nekateri hoteli kar čez noč obogateti.
Proti konjuktumemu gospodarstvu pa govori še en razlog, ki je najtehtnejši. Vsak dober kmetovalec ve, da je treba sejati po gotovem vrstnem redu, da se obdrži plodnost zemljišča. Seveda so zemljišča tudi na takih položajih, kjer se lahko iz leta v leto seje eno in isto vrsto, ne da bi se bilo treba bati neuspeha. Vendar pa je treba v najčeščih slučajih menjati setev, ter sejati žitarice po okopavinah i. t. d. V nasprotnem slučaju se zemljišče izčrpa, a kar se še rajši pojavlja: razne bolezni in škodljivci, ob istovrstni več letni setvi na
Ban drlnske banovine dr. Dušan Davidovič, ki je bil imenovan za bar.a šeie tik pred božičem, je te dni na povratku fz Beograda, kjer se je mudil po službenih opravkih, po prihodu v Sarajevu nenadoma umrl. Bolehal je za težko boleznijo. Vdovi je izrazil sožalje tudi predsednik vlade. Pokojni je igral vidno vlogo v gospodarskem življenju Bosne in Hercegovine
Pod predsedstvom dr. Mačka so se v Zagrebu sestali predstavniki hrvatskega gospodarstva in hrvatskih zasebnih nameščencev, da se dogovorijo radi bodočega sodelovanja. Pobudo za sestanek je dal dr. Maček, ki je izrazil željo, naj bi se osnoval poseben hrvatski gospodarski svet, ki naj bi predstavljal nekako vrhovno vodstvo hrvatskega gospodarstva. Sestanku je prisostvovalo mnogo poslancev HSS.
V treh velikih hercegovskih občinah so bile pred kratkem občinske volitve. V eni je zmagala JRZ, v dveh pa lista združene opozfcije.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas J5°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV* 3.
enem in istem zemljišču tako pustošijo, da je nadaljni uspešen proizvod te setve za dolgo časa onemogočen. Tako je bilo v Ameriki, kjer so farmerji radi dobre konjukture vsa svoja zemljišča zasadili z bombaževcem. Škodljivci pa so po nekaj letih začeli uničevati nasade in kmetje so bili prisiljeni, da so opustili nadaljno sajenje. Tudi v Nemčiji je bil sli-čen primer, ko so s sladkorno repo, ob času konjukture, zasadili, vse kar se je dalo.
Že ta dejstva dovolj jasno govore, da je za kmeta škodljivo, če se oprime konjukturnega gospodarstva, ker nima ne trdih, ne zdravih temeljev. Vsak dober gospodar mora predvsem gledati, da pridela toliko kolikor mu rabi družina in kolikor rabi, da s prodajo zadosti svoje obveznosti napram oblastem, V tem pravcu mora usmeriti svojo gospodarstvo. Napačno bi bilo, če se bi dal zaslepiti in bi začel vzgajati samo pridelke, ki imajo trenutno konjukturo. Takšno početje bi bilo njemu samemu v škodo, družini v kvar, a vse svoje gospodarstvo bi iz trdih temeljev, ki jih je položil že njegov oče, ded i. t. d. prestavil na peščena tla, v objem stalne nevarnosti, da se ponosna stavba zruši čez noč.
Kakor za katoliške božične praznike, tako je tudi za pravoslavne božične praznike, ki so biii prejšnji teden, zavladalo v naši prestolnici popolno politično mrtvilo. Večina senatorjev in narodnih poslancev je odpotovalo na svoje domove, deloma pa v svoje volilne sreze, V skupščini kakor v senatu je bilo popolno zatišje.
Dr. Maček je čestital Srbom k njihovemu božiču. V svoji čestitki pravi med drugim, da odnos med hr-vatstvom in srbstvom, med katoličan-stvom in pravoslavjem ne sme v nobenem pogledu ovirati borbe za človeka dostojnejše življenje. Obenem izraža prepričanje, da bosta hrvatski in srbski kmet dosegla svoje cilje.
Biyši hrvatski poslanec iz Radi-čevega tabora, dr. Krnjevič, ki živi kot politični izseljenec v inozemstvu, kamor je odšel po 6. januarju 1929. leta, je baje med hrvaškimi delavci, ki so zaposleni kot rudarji v Belgiji, nabiral prostovoljce za komunistično Španijo. Njegovemu pozivu se je odzvalo okrog
Prekmursko muzejsko društvo:
Panonski Slovenci in knez Koceli.
300 naših državljanov. Tako hiti naš zaslepljen delavski živelj na pomoč španskim komunistom.
Katere stranke bodo postavile svoje kandidate za senatne volitve, še nI prav znano. Gotovo je, da jih bo JRZ, ki upa dobiti večino senatorskih mest. Kakor se pa čuje bo pri volitvah nastopila tudi združena opozicija, ter bo postavila svoje kandidate, ker je prepričana, da bo dobila kakih pet do šest senatorskih mest. Vendar pa bi ti izvoljeni senatorji po zgledu poslance? z liste dr. Mačka ne šli v senat.
»Hrvati ne moremo postavljati rokov za dokončno zmago v narodni borbi. Lahko pa rečemo, da smo kot celota pričakovali vse dogodke z mirom pravičnih in z odločnostjo borcev, ki se zavedajo upravičenosti svojih zahtev. Hrvatska vas, tudi v preteklem lelu ni izgubila svojega potrpljenja. Nervozen je bil samo del gospode in to večinoma one, ki ni bila nikoli v ospredju narodnih borb." To čitamo v glasilu dr. Mačka.
V San Sebastian, ki je glavni stan voditelja španskih nacionalistov, je prispel prvi jugoslovanski trgovski zastopnik pri nacionalistični vladi, kapitan Mažuranič. Časopisi menijo, da so s tem vzpostavljeni stiki med Fran-covo in jugoslovansko vlado.
Židovski finančniki so imeli pred kratkem sestanek v nekem švicarskem letovišču, na katerem so izdelali podroben načrt za finančni naskok proti Nemčiji, Poljski, Romuniji, Avstriji in Madžarski. Posledice tega dejanja, v čigar izvedbo je določenih pet milijonov funtov, bo po pisanju listov, čutiti v svetovnem gospodarstvu prav v kratkem, saj bodo pri tej gospodarski vojni sodelovali izraelitski gospodarski krogi v vsem svetu.
Glede Romunije so se z ozirom na zadnje dogodke v inozemstvu pojavile govorice, češ da utegne sedanji romunski notranje politični režim neugodno vplivati na romunske zunanje politične odnošaje z nekaterimi prijateljskimi državami. Te govorice je zavrnil novi romunski zunanji minister, ki je rekel, da bo nova vlada v svojem delu strogo ločila notranjo politiko od zunanje politike. V notranji politiki se ne čuti v nobenem pogledu
FRED KALIŠ:
Gjurica
„N&, tu imaš kurva". — Vrgel je nakupljeno drobnjarijo, vso popackano in pomandrano pred ženo. Otroku, čeravno se je cmeril, ni rekel ničesar.
Žena Reza je s strahom pobrala stvari in se umaknila v kot s čislom v roki. Tu je delala pokoro za svoj greh, za Gjurico. Ta pokora jo je že precej zdelala. Že je bila sama kost in koža.
Nasprotno, Gjurica pa je polnih lic, že rasel v četrto leto. Pravzaprav mu ni bilo tako ime, kajti krstli so ga za Ivana. Ali kaj bi to ? Balažev ali kateri vrag zdolaj v vasi je raztrobil med ljudi, paukrt sin nekega hrvaškega kramarja z imenom Gjuro. In ta vražji Gjuro je ostal ljudem na jezikih. Ivana ali kakor ga je šžndor imenoval Va-neka, so prekrstili v Gjurico.
„Yanek ali Gjurica, saj je vse en drek", si le brundal Sžndor. In v resnici mu je bilo vseeno.
vezan, na zunaj pa želi zvesto izpolniti vse prevzete mednarodne obveznosti ter spoštovati vse sklenjene pogodbe in prijateljstva.
Nova romunska vlada je sklenila ustanoviti komisijo, ki bo v okviru veljavnih zakonov izdelala odredbe, na podlagi katerih bodo morali židovski krčmarji v določenem roku zapustiti romunske podeželske kraje. Obenem je izdala uredbo za znižanje cen proizvodov, ki so kmečkim slojem najbolj potrebni.
Japonski državniki in vojaški strokovnjaki, so se te dni sestali in so razpravljali o položaju na Kitajskem. Slednjič so izdali na javnost poročilo, v katerem pravijo, da si Japonska želi miru, da pa bo ostala dokler Kitajska ne prizna svojih napak, nepopustljiva in da se toliko časa tudi ne bo prekinilo bojevanje na Kitajskem.
Italijanske oblasti so v zavoje-vani Abesiniji, v zadnjih dveh letih zaplenili 299.000 pušk, nad 100 strojnic in 171 topov.
Državni dolg Združenih držav Amerike bo v prihodnjih dveh mesecih dosegel ogromno vsoto 34 milijard dolarjev. V našem denarju bi bilo to 1600 milijard dinarjev.
Predavanje g. ing. PethoA.
V	času, ko so karantanski Slovenci že izgubili svojo politično neodvisnost, so se politično osamosvojili panonski Slovenci, ki so prebivali približno na jugu od Drave, na sever vse do Blatnega jezera, kjer so imeli tudi svojo prestolnico. Politično samostojnost jim je pridobil njihov knez Pribina.
V	tem času so bili torej združeni panonski Slovenci tokraj in onkraj Mu re v eni^državi. Zemlja panonskih Slovencev je postala celo za nekaj časa središče političnega življenja takratne slovenske zemlje in dosegla svoj vrhunec v nekaj let trajajoči samostojni politični tvorbi kneza Koclja. Sestaven del njegove državice je tvorila današnja Slovenska krajina. Spomin na to dobo naše preteklosti in na kneza Koclja, ki je bil prvi in tudi zadnji vladar vse do našega osvobojenja, naše slovanske krvi, nam bo zbudilo »Prekmursko muzejsko društvo" s svojim predavanjem, ki ga bo imel g. prof M. Hvala 21. jan. 1938 ob 8 uri zvečer v Meščanskem domu v Soboti.
Velik pomen kneza Koclja za našo zemljo med Muro in Rabo v cerkseno-
kulturnem in političnem pogledu je potrebno povdariti tudi s tem, da dobi naša gimnazija v Soboti ime »državna realna gimnazijaknezaKcclja".Zakajto?
1. Siovenska krajina je vse od naselitve po Slovencih v 5. stoletju pa do prevrata bilo pod tujo oblastjo. Imelo je en sam svetel trenutek v s?oji zgodovini, ko ji je vladal knez Kocelj (861 - 876)
2 Da to ime dobi vprav gimnazija, je važno radi tega, ker bodo s tem vse generacije, ki bodo šle skozi to gimnazijo, živele pod vtisom tega nacionalnega imena.
3. Knez Kocelj je prvi krščanski prekmurski knez, ki je s svojo politično podporo največ pripomogel sv. Cirilu in Metodu, da sta uspela s svojimi slovanskimi cerkvenimi načrti. O vsem tem nas bo pobliže seznanil na tem večeru g. prof. V. Smolej, ki bo imel kor«ferat, ter obenem pokazal lepe skioptične slike o Slovaški in o knezu Koclju.
Že sedaj opozarja »Prekmursko muzejsko društvo" naše slovensko izo-braženstvo na ta večer, da se ga naj v lepem številu udeleži.
Drugo predavanje, ki ga je priredilo DKFD, Černelavci—Veščica pri pos. g. Maroša Ludviku v Černelavcih, dne 4. jan. 1938 je bilo zelo pomemb no. Predavatelj je v širšem omenil gradbo gospodarskega poslopja. Posebna važnost zato je, da si zgradimo primerna in suha stanovanja, kajti vsaka vlažnost bodisi v stanovanju ali v hlevu onemogočuje vsaki razvoj. Posebno važni zato s 3 hlevi, v katerih se nareja največ vlage. Zato pa so potrebne dobre ventilacije. Svinjaki, v katerih se pogosto pojavljajo bolezni, je dobro če so večinoma iz betona zato, da je vsako preprečevanje bolezni mnogo lažje in tudi bolj uspešno.
Poljedelstvo je prinas predvsem dobro razvito. Le gojenje detelje bi se moralo bolj pospešiti in uporaba fosforja ali kostne moke, ki je potrebna naši zemlji. Na koncu je še omenil gnojenje travnikov. Najboljše gnojilo za travnike je seveda kompost, ki je mešanica zemlje in gnoja.
Na to je sledila debata. Poslušalci so marsikaj povprašali in se porazgo-vorili o raznih stvareh kmetijstva.
Ker je bilo to predavanje zanimivo in hvalevredno, si jihželimo še več,saj smo se marsikaj od njega dobrega naučili.
Romanje iz lavantinske Škofije na Evharistiini svetovni kongres v Budimpešti.
V času od 25 - 30. maja 1938 se prireja romanje s posebnim brzovlakom na XXXIV. Evharistični svetovni kongres v Budimpešti. Posebni vlak bo odhajal iz Maribora preko Pragerskega, Ptuja, Ormoža, čakovca, Kotorlbe, mimo Blatnega jezera v Budimpešto. Vlak bo odhajal iz Maribora dne 23. maja zgodaj zjutraj po prihodu koroškega in ljubljanskega vlaka, tako da bodo imeli tudi udeleženci s teh prog ugodno zvezo s posebnim vlakom. Za priključek na ta posebni romarski brzovlak v Mariboru, na Pragerskem, v Ptuju, Ormožu in Čakovcu je odobrena polovična vožnja. V to svrho bodo morali udeleženci na svoji izhodni postaji kupiti celo vozno karto do ene od navedenih priključnih postaj in razen tega železniško legitimacijo K-13, na kateri mora vodstvo potovanja obvezno potrditi udeležbo. Vozna karta za odhod in potrjena železniška legitimacija veljata za brezplačen povratek od priključne do izhodne postaje. Vozna cena, neglede na postajo vstopa v posebni vlak, znaša
„Ej, zakaj pa pravijo tvojemu „sinu" Gjurica ?
„Vrag si ga vedi I"
Tako se je vselej izmotal. Če pa je ta ali oni le silil vanj, je napeljal pogovor na svoje parmesečno ujet-nitštvo, oziroma na Rusijo.
Rusija I
Od prisotnih so vprašujoče oči počivale na njem. Še kak veški otročaj se je zvedavo prištulil kraj njega. On pa je dostojanstveno pripovedoval zdaj o »divjih Rusinih", ki mlatijo na smrt, zdaj o tamošnjih mužikih, voljnih ruskih deklinah in bog ve o čem še vse. V vse to pa je vpletal še kako o kozakih.
Seveda, vsega meni nič tebi nič bili ljudje, ki so sili. Pa kaj I Po na lastne oči, to ne bi mislili, da S tem si jt vrsten ugled.
tega ne moreš kar videti, ali tam so dosti videli in oku-redu je vse to videl pravi samo zato, da se hoče gizdaviti. pridobil nek svoje-
„Vrag si z njim, če ne znš moliti..."
„Ta mrha se samo križa."
„ ... Včasih pa le kako pošteno pove, ki mu je daleč od glave."
In pri tem je ostalo.
Ko so prišle z lokalnim časnikom v Gorički kot prve novice o ruskih »boljševikih*, je še bolj narasel v očeh krajanov.
»Cuj Š&ndor, kako je to tam doli v Rusiji", so spraševali oni, ki so za silo brali v madžarskem jeziku pisan časnik, »čital sem ..."
„Saj vem, Janči, čital si. To ti ni nič. čaj, povem ti..
Z nekim zanosom je začel razlagati in razlagal je vsakikrat tako, da mu je čez čas zmanjkalo glasu. Seveda, tedaj je tudi pošteno »potegnil", včasih kar celo ves, da je pometel vse jarke ob poti, preden se je kam spravil. Včasih je krasil tudi fantastične laži.
Ljudje so mu pa le vie verjell.
(Konec.)
Din 190.— za osebo. Udeležencem, ki nimajo lastnega potnega lista, je omogočeno potovanje na podlagi kolektivnega potnega lista, za kar plačajo, skupno s stroški za madžarski vizum, D»n 50. - za osebo. Za popolno oskrbo romarjev v Budimpešti je vse preskrbljeno. Cena za prenočišče In celotno prehrano za ves čas bivanja v Budimpešti znaša v meščanskih hotelih Din 520 —, v penzionatih in šolskih internatih Din 400.—, v šolah pa Din 240.- in Din 160.— za osebo. Prireditelji romarskega potovanja so interesentom omogočili tudi obročno odplačevanje, in sicer v največ 4 obrokih, plačljivih v mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu. Za jugoslovanske udeležence kongresa je v Budimpešti določena posebna cerkev, kjer bodo, božja služba in pridige v domačem jeziku. Tudi v tehničnem oziru bo to romarsko potovanje skrbno pripravljeno ter je brezhiben potek zajamčen. Vodstvo vlaka je poverjeno izkusnim spremljevalcem. Po dosedanjih prijavah sodeč bo XXXIV. Evha-ristični svetovni kongres v Budimpešti po svojem sijaju in veličastvu do sedaj ena največjih manifestacij krščanstva in evharistične ideje. Budimpešta, krasno velemesto ob Donavi, bo nudila ravno v maju, v polnem cvetju in zelenju, najlepši okvir za ta impozan-ten shod krščanskih vernikov iz vsega sveta. Vse ostale izčrpne informacije glede romanja s posebnim vlakom na Evharistični kongres v Budimpešti bo -do razvidne iz posebnega prospekta, ki je že v tisku. Prijave bodo sprejemali vsi župnijski uradi kakor tudi poslovalnice Tujskoprometne zveze »PUTNIKA" v Mariboru, Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, Šent Ilju in Dravogradu, kjer bodo na razpolago tudi prospekti in prijavnice. Prijave se bodo sprejemale najkasneje do 1. aprila, vsakomur pa se priporoča čimprejšnja prijava, ker je število udeležencev omejeno. — Evharistični odbor za lavan-tlnsko škofijo: Tujskoprometna zveza za bivšo Mariborsko oblast, slavno zastopstvo nPUTNIKA', Maribor.
DOMAČE \?E5T!
fflurska Sobota :
— Gasilska prireditev v M. Soboti. Prostovoljna gasilska četa v M. Soboti priredi v soboto dne 15. januarja 1938 veliko tradicionalno plesno zabavo v vseh prostorih gostilne, kavarne in stare kavarne pri Kroni. Začetek bo zvečer ob 8. uri, a vstopnina za osebo Din. 5.~ Ta letošnja prireditev bo po svojem pestrem programu ena največjih plesnih prireditev, kar jih je četa v povojni dobi sploh priredila. Na veselici sodelujeta dve godbi za ples, izven tega je preskrbljeno za vsakovrstno drugo razvedrilo, tudi za najbolj razvajeno publiko Danzig bar, snežne žoge, šaljiva, pošta, žoge. Nobenega prijatelja gasilstva se ne sme pogrešati na prireditvi.
— Mrtelnost. Po dolgi mučni notranji bolezni je 8. t, m. umrl Kirbisch Franc, bivši učitelj v Murski Soboti. Pokojni je bil v zadnjem 10 letju ugleden gostilničar in je poleg tega oskrboval tudi svoje posestvo in vinograde. Njegovega pogreba se je 10. t. m. udeležilo izredno veliko število ljudi, med tem tudi zastopniki vseh uradov in društev, kar dokazuje, da je bil pokojni ugledna oseba. Zapušča vdovo, kateri izražamo naše sožalje ! Mir njegovi duši 1
M DBTUffl 1. FEBR. 1938
—	Društvo mlatilničsrjev za dravsko banovino v M. Soboti, bo
imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 16. t. m. predpoldne ob pol 10. uri v dvorani restavracije hotela »Slon" (pri Bacu) v Murski Soboti. Vabimo vse gg. mlatilničarje, da se zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
—	Tečaj za detaljno mizarsko risanje, ki ga je priredila Kr. banska uprava v Ljubljani brezplačno pri Združenju obrtnikov v Murski Soboti, se je vršil od dne 27. decembra 1937. do 9. januarja 1938. Tečaj je vodil strokovni učitelj g. Kregar Ivan iz Ljubljane. Tečaj se je s prav dobrim uspehom na zadovoljstvo vseh udeležencev zaključil.
—	Doživela Je visoko starost. Mintšek Elizabeta, vdova po zdrav" niku, je dne 7. t. m. v 96 letu njene starosti umrla. Bila je mirne narave in hladnokrvna, radičesar je tudi doživela tako visoko starost. Pokojno so 8 t. m. spremili na zadnji poti. Naj počiva v miru!
Pa con ci
—	Železniški prelaz, je delo razširitve. Istega se je z ozirora na veliki mraz prenehalo delati in se bo nadaljevalo po nastopivšem boljšem vremenu, Spomladi. Z ozirom na potrebo razširitve tega prelaza, ki je precej obremesjen • prometom, je škoda, da se je tako pozno začelo ter se al že izviši-
1 lo. Upajmo, da se tega tudi dočakamo.
' — Ogenj. Pod tem naslovom je bila zadnjič objavljena notica, pri kateri pa
se je vrinila tokovna napaka v tolikor, da ta ogenj ni bil v „Po!ani", kakcr je bilo to pisano, temveč v Dolini. V toliko to napako popravljamo.
—	Krvavo Štefanovanje. O tem smo ? zadnji številki že pisali, da je Beliinger, železniški delavec iz Mol-čancev, sin železniškega čuvaja, zabodel v hrbet Šavei Štefana iz Vaneči, v krčmi Vrečlča, oziroma pred njo na cesti. Šavel je moral vsled močne in nevarne rane v bolnico, kjer je že okre val toliko, da je bolnico zapustil. Storilec bo zasluženo kazen tako od so dišča kakor od direkcije sigurno dobil.
—	Kradja lesa. V tej zadevi smo že zadnjič poročali ter obljubili, da o izidu preiskave bomo prihodnjič de-flnitivno, z navedbo imen storilcev poročali. — Po izvršeni preiskavi je do-gnano, od strani puconske žanderme. rije, da je omenjene tri borove plohe odpeljal k sebi na dom, Kocen Ivan, pes. iz Predanovcih, oškodovanec pa je Sapač J. pos. istotam, iz njegovega gozda v Šalamencih. — Glede tatvine klenovega lesa, ki je bilo istočasno opisano, pa m.-soboška žandarme-rija kljub točni preiskavi ni mogla dognati kradje tega lesa.
—	Slinavka in parkljevka v naši občini dosedaj še ni ugotovljena. V vsakem kraju je ugotavljala to bolezen občinska komisija. Da li še te bolezni ni, zadosti je ena!
NIKAR NE POZABITE
K rižev ci:
— Osebne vesti. Učiteljica Oražem Angela, ki je službovala na naši šoli že 8. leto, je bila sedaj po lastni prošnji premeščena v Rovte. Na šoli sta ostali samo dve učni moči, ki morata poučevati 212 otrok v štirih razredih, to je zelo težavno in naporno delo, ker se roora nadomeščati dve manjkajoči učni osebi. Vs!ed te okolnosti mnogo trpi tudi pouk, ksr bi se moralo upoštevati ter namestiti takoj še vsaj eno učno moč. — Občinski delovodja g. Kelemen je odslužil svoj 9 mesečni kadrski rok ter je zopet nastopil s?ojo prejšnjo službo, s čemer je predsednik občine pri občinskih poslih precej razbremenjen, kajti v času odsotnosti delovodje je opravljal vse posle sam.
—	Preselitev delavnice. Pred božičnimi prazniki se je preselil iz Kan-čovec v Križevce g. Hari Karol, ki je namestil svojo mehanikarsko delavnico v novozgrajeni hiši, kjer bo Imel tudi trgovino s kolesi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami.
DOPISI:
—	Nuskova. Dne 6. januarja 1938 smo položili k večnemu počitku pokojnega Mekiš Franca, ki je bil ugledni posestnik in je doživel 85 let starosti. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število naroda in domača gasilska četa. Naj počiva v miru v domači grudi.
—	LoviSča nage občine, razven enega kraja, so za 12 letno dobo prešla v last zakupa gda. Benko Josipa, nar. poslancu. S tem zakupom je prišla naša občina do 300% večjih dohodkov, z ozirom na dohodek od lovišč ter obenem do vrednega lovca — zakupnika. — Še poljske živalce so zadovoljne I
—	Metuljavost pri goveji živini v nekaterih krajih naše občine, posebno v nižjih legah, kjer so trpeli od poplave, v veliki meri razsaja. Seveda, z ozirom na slabšo zimsko hrano živine, se tu in tam še samo ta vzrok daja hiranju živine in niti ne mislijo laiki na nevarno nadlogo. Sedaj bi trebalo, ko se kmetu tako žalostno godi, da bi se živina z uradnim živi-nozdravnikom pregledala ter dalo na razpolago cenejše zdravilo, ne da so prisiljeni kmeti vse to po visoki ceni na lastne stroške nabavljati. V Predanovcih in Gorici je že precej živine poginilo vsled metuljavosti. Ali ni to narodno-gospodarska škoda?!
—	Koruza za prehrano prihaja na našo žel. postajo, kje za en, kje za drugi kraj, v precejšnji meri. In to vse brezplačne vozovnice, a po visoki ceni, čeravno je dobro znano, da je poplava uničila pri nas skoraj ves ta pridelek.
NA TRilDIGIOHflLHl PLES
Proda se MSS.18M;
bolsbega doma v M. Soboti. Vsaka meri >/a orala. Brez vsakega denarja, na odplačilo po dogovoru. Paine se v Prekmurski tiskarni.
—	Sv. Jurij. Kakor vselej, so tudi letos od hiše do hiše hodili pet, na predvečer Sv. Treh Kraljev. Toda iz onemoglosti je neki član pevske družbe kasno zvečer na nekem travniku neopaženo padel in obležal. Kasneje so ga šli iskat in ga našli precej ole denelega. Prenesli so ga v gostilno g. Koblencarja, kjer so ga z raznimi pripomočki zopet spravili k življenju. Sedaj se zdravi doma in bo menda v bodoče bolj previden.
—	Nesreča kolesarja. Neki kolesar iz Domajincih se je pred kratkim pe Ijal proti Cankovi. Na kolesu je imel še enega potnika. Vsled ledene ceste in vsekako tudi pretežkega tovora, je padel iz kolesa in si zlomil nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnici. Kolesarji bodite previdni, posebno sedaj, ko so ceste ledene.
—	MoSčanci. Našemu gostilničarju g. Zrinski Aleksandru je pred kratkim umrla žena. Pokojna je bila pridna gospodinja in dobra mati. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število naroda. Mir njeni duši. Preostalim naše sožalje.
—	Ivanjkovci. Kakor že objavljeno, se vrii vinski sejem in razstava tukaj v četrtek dne 20. januarja t. 1. in to že 13. Te prireditve so pri vinogradnikih, kakor pri vinskih kupcih izredno priljubljene. Akoravno letos nI bila vinska letina posebno obilna, bode vendar razstavljeno okoli 80 vrst vi? izključno iz Ormoško Ljutomerskih vinogradov in bo kupcem na razpolaga
2-3000 hi vina. To bodo izvrstna sortirana vina kakcr tudi mešani nasadi. Prireditev se vrši v dverani tik kolodvora in so železniške zveze zelo ugodne, vinogradi pa so tudi v neposredni bližin!.
—	Gor. Lendava. Poročila sta se na Novega leta dan pri Gospej sveti na Koroškem g. učitelj Lužnik France iz Gor. Lendave z gdč. Ivano Žgan-kovo, učiteljico iz istega kraja, Mlademu učiteljskemu paru želimo v našem kraju vso srečo.
—	Gradišče. Pred dnevi se je širila neprijetna vest o smrti Fiisar Mihaela, posestnika v Gradišču. Pokojni si je v vojni nakopal hudo notrajno bolezen, na kateri je ves povojni čas britko trpel. Neznosne bolečine so ga spravile v obup, kar je imelo za povod, da se je v noči od 5. na 6 t. m. v svoji kuhinji obesil. To so posled!ce neozdravljive bolezni. Naj počiva v miru !
Gospodarski drobiž
V Angliji je po uradnih podatkih lani poginilo od slinavke 30.000 glav živine. Za zakolj okužene živine so izplačali nad 224 tisoč funtov šterlingov odškodnine.
Letošnja žetev kave je znašala v Abesiniji 300.000 kvintalov (novi cent 100 kg.) 230.000 kvintalov je namenjenih za izvoz. Tako pravi italijansko-gospodarsko poročilo.
MURAŠEV- POHITITE!
Železniška proga Sušak— Srbske Moravice se bo v najkrajšem času elektrificirala. Dela se bodo izvedla s pomočjo posojila. Za izplačilo tega posojila je predviden v proračunu za proračunsko leto 1938—1939. kredit 3 milijone 400.000 din. Verjetno je, da bodo dela za elektrifikacijo te proge oddana italijanskim podjetjem ter se bodo na ta način znižale terjatve napram Italiji na starem klirinškem računu.
Da se bo zboljšanje goveda vršilo po sistemu in da se prepreči mešanje plemen, je kmetijsko ministrstvo na podlagi za«-kona o zboljšanju živinoreje in konference kmetov od 17. do 20. decembra lanskega leta določilo ozemlje za posamezna plemena goveje živine v naši državi. Na podlagi tega sklepa se sme gojiti v okrajih Lendava, Murska Sobota, Ljutomer in del Maribora levi breg proti severu, Ptuj le šimentalsko pleme.
Slinavka in parkljevka, ki sta začeli divjati na Francoskem, sta št razširili že na Češkoslo-vašk6 republiko, kjer sta napravili precej škode,
LOKOMOBILA,
Hofferr—Schrantz—Clavton—Shuttleworth, 6 HP, 8 Atm, iz leta 1921., 22 PS motor hi 4/6 PS motor, oba sesalni plin Sauggas In za obrat popolno gotova, vse v najboljšem stanju se prodasta. — Več v 1 PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboit.

Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zapisnik
sestavljen na širši konferenci vseh
trgovcev sreza Murska Sobota.
11. Kreditne razmere in sanacija
denarnih zavodov, kateri referat poda podpredsednik g. Brumen Joško.
Slovensko denarništvo, ki je bilo najbolje organizirano v državi, je vrženo popolnoma ob tla in to brez lastne krivde. Pogubna tendenca po centralizaciji tudi vsega denarništva in vse meje presegajoče priviligiranje in favoriziranje velikih državnih zavodov je v ogromni meri pripomoglo k splošne-mugospodarskeiKu propadanju tcrsedaj onemogoča zopetni gospodarski dvig.
Kreditni odnošaji so porušeni, trgovci ne morejo razpolagati s svojo imovino pri zaščiten h kmetih. Na dtu gi strani pa morajo isti trgovci brezpogojno zadostiti svojim obveznostim napram denarnim zavodom.
Ker torej ne more razpolagati trgovec s svojo imovino z svojim cbret nim kapitalom, katerega je imel mogoče naloženega v denarnem zavodu, kateri je pa med tem pod zaščito, je rodilo to posled'co omejitev poslovanja. V trgovini vlada mrtvilo, ni razpoložljivega kapitala nikjer, medtem se pa kopičijo ogromna denarna sredstva v državnih in privilegiranih denarnih zavodih. Nikakor ni mogoče dobiti nobenih kreditov, baš radi neurejen,h kreditnih razmer.
Vsepovsod je prizaano visoko predvojno razvito hranilništvo v Sloveniji, kar je bilo konstatirsno tudi na nedavno minulem kongresu samoupravnih hranilnic Jugoslavije. Toda kam je pri-vedia pretirana centralistična gospodarska politika naše hranilnice, katere so hranile naš pupilarni denar, katere so hranile produkt naših žuljev skozi desetletja, kratek je zato odgovor in ta je tragičen za nas vse, kajti vse naše hranilnice so morale odstopiti vse pupi« larne naložbe Državnihipotekarni banki.
Aktiviranje in normaliziranje kredit nega trga in sanacija privatnega denarništva, sta več kot nujna, Če hočemo zaščititi trgovce — dolžnike in oživiti trgovsko delavne st.
Tukaj moramo omeniti tudi Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. V tej uredbi je sicer regulirano odplačevanje in likvidiranje kmetskih dolgov drugače, kot so to predlagale po tolikih svojih predstavkah trgovske vrste, vendar kmetje v velki večini ne plačujejo niti še tako reduciranih vsot in tudi nimajo namena, da bi jih plačevali, ker pričakujejo, da se bodo ti dolgovi popolnoma brisali. S tem se je prizadela vsemu gospodarstvu ogromna škoda, kajti mnogo je takih kmetov, kateri so sedaj pod zaščito, da istim ta nikakor ne bi pripadala. Trgovstvo je vedno zagovarjalo težo, da se morajo kmečki dolgovi likvidirati na podlagi individualnih potreb, in pa po splošnem sistemu. Da ne odolevajo kmeti dolžniki svojim anuitetam in ne plačujejo svoje obveze, so v mnogem kriva tudi razna občinska oblastva, ker jim pod raznimi izgovori ne izdajajo pravočasno^ potrebnih potrdil in s tem stvarna menoma zavlačujejo.
Zahtevamo torej, da se vpostatfi avtoriteta zakona!
Zahtevamo pa tudi, da se Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov spremeni v smislu predlogov, ki so jih stavile naše organizacije. Kmeti dolžniki morajo plačati svoje blagovne dolgove
šele v dvanajstih letih v obrokih brez vsakih obresti. Medtem pa mora zopet trgovec plačevati svoje obveznosti, tako napram denarnim zavodom, državi in privatnikom takoj brez vsak:h zavlačevanj z visokimi obrestmi, kajti On ni nikjer zaščiten. Kam najprkede tako poslovanje in postopanje. Ali ne požre desetkratnega eventuelnega malega zaslužka pri prodanem blagu kmetu čakanja 12 let na brezobrestno odplačevanje. Toda če govorimo o tem odplačevanju, moramo obenem konstatirsti tudi to žalostno dejstvo, da velika večina kmetskih dolžnikov te obroke sploh ne plačuje.
Zato je tudi naša generalna zahte va v tej zadevi, da se morajo predvsem skrajšati roki za plačilo kmetskih blagovnih dolgov, priznati se pa morajo za te dolgove tudi obresti.
KmETIJSTVO
Slinavka in parkljevka
Porazen vpliv te kuge na narodno gospodarstvo. Razven škode, ki jo napravi slinavka in parkljevka z obolelostjo živine in posledicami bolezni pri posameznih komadih, kot zmanjšanje vrednosti radi shujšanja, zmeta-vanja, jalovosti, zgube na mleku, napravi splošnemu narodnemu gospodarstvu še občutljivejšo škodo radi zastoja v prometu z živino. Pri tem zastoju prometa so prizadete tudi sosedne občine, srezi, da celo banovine aH cele države. Trgovina z živino je prepovedana, živinorejec iz okuženega ali ogroženega okolišanemorevnovčiti svoje živine. Tudi sosedne države hitro prepovejo uvoz pa (udi prevez naše živine in stvari, ki lahko prenešajo to kugo, da se je ne bi tja zaneslo. Koliko škode napravi taka prepoved nam, ki smo navezani, da prodamo živino v druge države, bo vsak sam čutil, posebno, če bo se kuga še dalje širila.
Za to je v interesu vsakega, da pomaga oblastim pri zatiranju te bo lezni, da takoj prijavi vsa sumljiva obolenja, se držč navodil oblasti in potrpežljivo prenaša začasne omejitve prometa z živino pa tudi ljudi, ker vse to je odrejeno le v interesu naših živinorejcev in živinoreje v celi naši državi.
Slinavka in parkljevka na človeku. Osebe, ki so zaposlene pri bolani živini, posebno pri molži, se Ishko okužijo s to boleznijo, ako se ne čistijo in jim pride slina bolane živine iz ne previdnosti v usta. Pri bolanemu človeku nastanejo na prstih ob nohtih mali mehurčki, ki hitro razpočijo in zapuste male ranice. Takšen potez bolezni je za odraslega človeka navadno brez nevarnosti. Največkrat pa se okuži človek z nekuhanim mlekom bolane živine. Od tega obolijo največkrat deca. Pri njih se pojavi slinavka na ustih, kakor pri govedi, temu se pridruži črevesni katar, ki je za deco posebno za dojenčke največkrat smrtno nevaren.
Zato se sme mleko iz okuženih hlevov, v času dokler traja ta bolezen, uživati samo kuhano, tudi mlečni izdelki se smejo izdelovati samo iz kuhanega mleka. Posel z molžo in mlekom naj imajo samo osebe, ki nimajo ran na rokah, da se ne okužijo.
Vsakdo se mora vedno, kadar ima posla z bolano živino, dobro očistiti in razkužiti, da se sam ne okuži in da ne prenosi te kuge na neokuženo živino.
Za razkužilo se uporablja okrog 4 odstotna raztoplina pralne sode (!ug), ^^iap^t, kloramin in dr.
Zdi se, da se je posrečilo z energičnimi ukrepi omejiti kugo slinavko in parkljevko na občino Poljano, kamor je bila preuešena iz Francoske. S tem pa še ni konec nevarnosti novih okuženj, ker je še ta na Francos-
kem in v Nemčiji, kjer je vnožina naših sezonskih delavcev, silno razširjena. Torej bodite previdni in ubogajte ukrepe oblasti,	(Konec)
Brezobuezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
0 sajenju sadnega drevja
Spet uči kriv nauk, bodo dejali naši sadjarski strokovnjaki, ki učijo sajenje sadnega drevja, kakor so pač učili njihovi predniki, ki so sadili z velikim uspehom sadno drevje po ri* goianih šolskih vrtovih, po prekopa-nem zemljišču okoli domačij, n'so pa sadjarili v velikem po dotlej neobdelanih travnikih in senoželih. Nihče ni pomislil, da so talne razmere po takih krajih povsem različne od razmer v že obdelanem svetu. Kdo bi jim zameril, saj so lahko s ponosom kazali na lepo uspevajoče desetletja stare sadovnjake. Velika škoda za razvoj sadjarstva je bila, ker drevje ne zšia govoriti in ni moglo povedati, kako slabo se počutijo njegove korenine, ko so enkrat prerasle ob saditvi izkopano jim jamo. Pa se je našel človek, kš je kakor radoveden otrok začel pregledovati, kako ee godi v poznejših letih koreninam sadnega drevja. Celih dvajset let je sedanji naslednik slavnega ruskega rastlinskega čarodeja Mičuršna, učenjak Kvarashelija, direktor poizkusne postaje Suihum v Alhazijl izkopaval ne le sadno, temveč tudi razno gozdno drevje, da prouči razvoj korenin in njihovo razprostiranje v zemlji. Stara šola uči, da širi drevo kerenine v zemlji slieno kskor se razvija krošnja nad zemljo. Kvarashelij je pa s svojimi raziskavanji dognal, da širi drevo korenine, kakor to zahfeva tlo. To njegovo važno odkritje pomeni velik preobrat v načinu sajenja sadnega drevja. Kakor je vsaka resnica preprosta, nam je tudi sedaj na prvi pogled jasno, zakaj nismo imeli z dosedanjim načinom pričakovanega uspeha. Dose danji način sajenja je imel uspeha le v idealnem sadnem svetu, kjer bi seveda drevo tudi sicer dobro uspevalo. V zemlji živijo milijoni drobnih bitij, ki prebavijajo sirovo zemljo in jo pre-delavajo v prikladno hrano za rastline. Po dognanjih češkega učenjaka Stoklase, pa živi največ teh zemeljskih bakterij v globini do trideset centimetrov. Jasno je, da širi sadno drevo korenine tam," kjer najde več hrane. Zato opažamo v rahli in pešonasti zemlji, da pričnejo rssii drevesne korenine, ko prerasejo prvotno izkopano jamo proti vsem pričakovanjemnavzgor, tik pod rušo, kar seveda nikakor ne upliva dobro r.a razvoj drevesa. Še večja sirota je drevo, ki smo mu lepo postlali v ilovnati zemlji, v kateri se kakor zazi danekrvenčijo in zvijajo uboge korenine.
Mar bomo pričeli saditi ssdno drevje spet pod motikov kakor so ga naši neuki predniki, vprašujete. N kakor ne. Svet, ki smo ga namenili za sadovnjake, moramo zrigolati od trideset do štirideset centimetrov na gleboko in dobro pregnojiti. Seveda se ravna globina rigoianja po tem, kakšna so tla. Marsikomu se bo zdelo rigolanje vsega sadovnjaka predrago, odnosno potratno, zato povemo za te, da do neke mere zadošča tudi, če zrigolamo le širek pas, v katerem nameravamo nasaditi sadno drevje.
Težko je pridobiti kmetskega človeka za novotarijo in damo povsem prav tistemu kmečkemu modrecu, ki je rekel, da bi kmet še hlače zapravil, če bi se ravnal po vseh nasvetih, ki jih sliši in čita. Svetujemo pa onim, ki bodo letošnjo pomlad napravijali nove sadovnjake, naj vsaj del bodočega sadovnjaka zrigolajo, da bodo videli sami razloček, ter bo njihov poizkus v pobudo drugim sadjarjem in tako v korist napredku našega sadjarstva. (Konec).
Din
Angleški funt sterling 1 kom Francoski franki 100 „ Amerikanski dolar 1 „ Isti v čeku	1 „
Kanadijski dolar 1 „ Italjanska lira Češke krone	100 „
Nizozemski forint 1 „ Nemška marka v bankovcih 1 kom
„	„ v srebru 1 „
Avstrijski šiling v bankovcih 100 „
„ šil. v srebru in drobiž 1 Magyarski pengo po 100 kom Urug. peso	1 „
Argent. peso	1 „
Čekovne rnarke	13'90
Tečaji deviz v dnevnikih.
232 50 157-— 4650 47'— 46 40
150-24-— 9 — 12 50 867 50 8-50 900 — 11-— 18-— -14-10
I
Zahvala.
Ob priliki težke in nenadomestljive izgube, katero sem utrpela s smrtjo mojega soproga, gosp.
KlRBiSCH FRiSHC-a
sem prejela toliko iskrenega sožalja, da se mi je nemogoče vsem posebej zahvaliti.
Izrekam tem potom moje prisrčno zahvalo.
Murska Sobota, dne 11. januarja 1938,
Žalujoča soproga KIRBISCH J O L A N.
I
Izjava,
Podpisana Šter Mimi, žena vp. sod. ur. v Murski Soboti izjavlam, da nisem nikdar klevetala od gdč. Kos Leopoldine v Murski Soboti in tudi nisem imela nobenega povo-
ŠTF.R MIMI.
da za to.
PRODAM
brejo 2 leti staro svinjo angleške pasme. Oglasiti se je pri ZVER IGNAC trgovcu v Dokležovju.
Posl. št. I 762/37
Dražbeni oklic
Dne 1. februarja 1938 ob uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, vrta, njiv, travnikov, gozdov s pritiklinami.
Zemljiška knjiga: Poznanovci 3/5 vi. št. 19. Cenilna vrednost: 52 774 Din 60 p. Vrednost prltiklin: 1575 Din. Najmanjši ponudek: 35.183 Din 06 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče s Murski Soboti,
odd. IV., dne 9./12. 1937
Prodam posestvo,
obstoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, vse z opeko zidano in krito, 6-8 oralov zemlje — njive in travniki v Starinovi vasi, Križevci pri Ljutomeru. Podrobnejše informacije se dobi pri g. LEŠNIKU FRANCU, vp. pismonoša v Starinovi vasi.
Predam posestvo.
Obstoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, 10 oralov prvovrstne zemlje, izmed katere je 3 orale vinograda, drugo pa travniki, sadovnjak, gozd, oratja zemlja in preša. Vse v dobrem stanju. Posestvo se nahaja v Ivanjšovcih i/2 ure od Gor. Radgone. Cena in druge informacije se dobe v
IMi Soboti - gostilna Hirbisch.