Legitimacija

Ime in priimek:

H Hč-Sj _'

IZKAZNICA DAJE IMETNIKU PRAVICO;

1. do obiska tekem in telovadnega nastopa,

2. do znižane vožnje na železnici.

MARIBOR VABI NA MLADINSKI
TABOR

Po vsej Sloveniji odmeva te dni od
osebe do osebe, od vasi do vasi, od
trga do trga, samo en mogočen glas,
vabilo Podzveze slovenskih fantov¬
skih odsekov in Zveze dekliških krož¬
kov v Mariboru in Celju, da gremo na
mladinski tabor v Maribor.

Po telovadnicah udarjajo krepkejši
koraki slovenskih fantov, mišice se
strumneje napenjajo, oko se od na¬
vdušenja jasneje iskri, na sestankih
se o pripravah navdušeno govori: vse
za Maribor.

V dekliških krožkih življenje ži-
vahneje valovi, sestanki so bolj po¬
gosti in vežbe v telovadnici dolgo¬
trajnejše. Kamen do kamna palača,
zrno do zrna pogača, dinar se zbira k
dinarju, mladina varčuje z izdatki.
Obleka se čisti ter kroj, da se bo tem
lepše obhajal veliki praznik mladine:
vse za Maribor.

2

Pa tudi starejši možje: kmetje,
obrtniki in naši delavci se priprav-  I
Ijajo za velike stanovske dneve.
Kmetje se bodo razgovarjali o kmet¬
ski pravdi in časti. Obrtniki se bodo
vprašali, kako bi zopet »zlato dno«
skovali obrtniškemu ter rokodelskemu
stanu, delavci pa bodo razpravljali o
pravicah in bodočnosti slovenskega
delavskega stanu.

Maribor kliče vse na vkup: mla¬
dino in ljudstvo. Predvsem pa gremo
mi mladi na tabor. Naj vidi vsa Slo¬
venija, naši voditelji v Ljubljani, pa
tudi v Beogradu, kako je slovenska
mladina vdana Bogu, narodu, kra¬
lju in državi. Mariborski telovadni
nastop, športne tekme, pa tudi naše
zanimanje za versko in stanovsko ob- @
novo bo dokaz naše sposobnosti, na¬
šega dela in moči. To bo velik
sončni dan naše mladosti.

Na mariborskem taboru se bodo
zvezde naših staroslavnih fantovskih

4

in dekliških vzorov še jasneje za¬
svetile. Na mariborskem taboru bo
dokazala mladina naše očetnjave, da
smeta vanjo upati slovenski narod in
jugoslovanska država. Pokazala bo,
da je neomajno vdana svojim narod¬
nim in verskim vzorom. Pokazala bo,
kako visoko ceni in spoštuje junaški
rod Karadjordjevičev, našega mla¬
dega kralja Petra II. in Nj. Vis.
kneza namestnika Pavla, pod kate¬
rega modrim vodstvom procvita naša
domovina. Pokazala bo, da je spo¬
sobna voditi v boljšo bodočnost usodo
slovenskega naroda in jugoslovanske
države ter vse narodove vrednote:
vero, jezik, omiko in narodno čast.

Zato pojdimo vsi v Maribor na ta
veliki naš dan s pogumnim in iskre¬
nim srcem! Maribor, mesto svetih
Slomšekovih verskih in narodnih iz¬
ročil, vas pričakuje in prisrčno vabi.
Pridite!

6

ČASTNO PREDSEDSTVO

ČASTNI PREDSEDNIK
Dr. Anton Korošec,  predsednik senata.

ČASTNI ODBOR

Dr. Miha Krek,  minister za gradbe.

Franc Snoj,  minister brez portfelja.

Dr. Marko Natlačen,  ban dravske ba¬
novine.

Dr. Ivan Tomažič,  knezoškof lavantinski.

Dr. Gregorij Rožman,  knezoškof ljubljan¬
ski.

Dr. Alojzij Juvan,  župan mesta Maribora.

SPORED

MLADINSKEGA TABORA V MARIBORU
od 29. junija do 2. julija 1939

29. junija (praznik sv. Petra in Pavla):

7 00  Sv. maša za tekmovalce in sodnike v
cerkvi sv. Alojzija.

9 —12  a) Tekme posameznikov v dvanaj-
steroboju in deseteroboju (obvez¬
ne orodne vaje);

b) plavalne tekme za člane in mlad¬
ce v kopališču na Mariborskem
otoku.

16—20  Tekme posameznikov v dvanajstero-
boju in deseteroboju (poljubna orod¬
na vaja, poljubna prosta vaja in po¬
ljuben skok čez konja).

2 0'30  »Miklova Zala«, slavnostna predstava
Ljudskega odra v Narodnem gleda¬
lišču.

30. junija (petek):

8—12  a) Tekme posameznikov v dvanajste-
roboju (lahkoatletski del);

b) lahkoatletske tekme posameznikov
(članov in mladcev) ter štafet
(predtekmovanja);

c) tekme v odbojki za člane in mlad¬
ce (prvo kolo);

č) tekme za prvenstvo seniorjev (sta¬
rih nad 38 let);

8

d) tekme članic posameznic v meša¬
nem peteroboju.

10  Stanovsko zborovanje za dijake in
izobražence v Karlinovi dvorani (Di¬
jaško semenišče, Koroščeva ulica 12).

15  Stanovsko zborovanje za učitelje in
vzgojitelje v Karlinovi dvorani (Di¬
jaško semenišče, Koroščeva ulica 12).

15 — 20  a) Tekme vrst članov višjega oddelka;

b) tekme mladcev posameznikov v
mešanem deseteroboju;

c) lahkoatletski peteroboj članov po¬
sameznikov;

č) lahkoatletske tekme posameznikov
(članov in mladcev) ter štafet
(semifinale);

d) tekme v odbojki za člane in mlad¬
ce (drugo kolo);

e) tekme v odbojki za članice in mla¬
denke (prvo kolo).

1. julija (sobota];

'1 — 12  a) Tekme vrst članov v nižjem in
srednjem oddelku;

b) tekme vrst mladcev;

c) tekme v odbojki za člane in mlad¬
ce (finale);

č) tekme članov v prostih vajah;

d) tekme vrst članic;

e) tekme vrst mladenk;

f) tekme članic v prostih vajah;

g) tekme v odbojki za članice in mla¬
denke (finale).

9

10  Stanovsko zborovanje za kmetski
stan v Karlinovi dvorani (Dijaško
semenišče, Koroščeva ulica 12).

10  Stanovsko zborovanje za obrtniški
stan v dvorani Ljudske univerze na
Slomškovem trgu.

10  Zborovanje za dekleta v dvorani za¬
voda čč". šolskih sester (Gosposvetska
cesta).

15  Stanovsko zborovanje za delavski
stan v dvorani Ljudske univerze na
Slomškovem trgu.

15  Glavna skušnja za javni telovadni
nastop na igrišču Športnega kluba
Železničar.

20'30  Telovadna akademija v Narodnem
gledališču.

20'30 Večerna pobožnost Slomšekove dru¬
žine na Slomšekovem grobu.

2. julija (nedelja):

5 Budnice po mariborskih ulicah.

5 '30  Po vseh cerkvah prilika za sv. mašo
in sv. obhajilo (vabi Slomšekova dru¬
žina) .

7'30 Zbiranje za sprevod (glej načrt v tej
knjižici).

8'30  Sprevod po glavnih mariborskih uli¬
cah.

10  a) Cerkveni govor in sv. maša z ljud¬
skim petjem;

b) pozdrav predsednika Pripravljal¬
nega odbora.

10

14  Zbor vseh nastopajočih za telovadni
nastop.

15  Javni telovadni nastop na igrišču
Športnega kluba Železničar:

a) člani: češke proste vaje,

b) lahkoatletske točke,

c) članice: češke proste vaje,

č) člani: splošna orodna telovadba,

d) razdelitev daril zmagovalcem,

e) vzorna vrsta ZFO: konj z ročaji,

f) mladenke: češke proste vaje,

g) vzorna vrsta ZFO: krogi,

h) nastop skupin z raznimi vajami,

i) vzorna vrsta ZFO: drog,

j) mladci: vaje z zastavicami.

Med nastopom kratek nagovor pred¬
sednika ZFO.

Tekme v vseh panogah in točkah veljajo
za prvenstvo ZFO, oz. ZDK. Tekme v lahki
atletiki, odbojki in orodni telovadbi se vršijo
ua igrišču Športnega kluba Železničar na
Tržaški cesti, tekme v plavanju pa v kopa¬
lišču na Mariborskem otoku.

PROGRAM STANOVSKIH
ZBOROVANJ

(od 30. junija do 2. julija 1939)

I. Dijaki in izobraženci:  dne 30. junija ob
10. uri dopoldne v Karlinovi dvorani
(Dijaško semenišče):

11

1. Kristus, naš voditelj (dr. Karel Ca-
pudcr);

2. Naša mladina — naš rod (dr. Jakob
Aleksič);

3. Totalitarna družba in krščanstvo
(dr. Ivan Ahčin).

II. Učitelji:  dne 30. junija ob 3. uri popol¬
dne v Karlinovi dvorani:

1. Slomšek in sodobni učitelj (dr. V.
Brumen);

2. Vzgojna naloga sodobne vaške in
mestne šole (dr. Karel Ozvald);

3. Učitelj -— posredovalec verskih vred¬
not (Franc Terseglav).

III. Kmetje:  dne 1. julija ob 10. uri dopol¬
dne v Karlinovi dvorani:

1. Duševni temelji slovenskega kmečkega
doma (dr. Josip Hohnjec);

2. Ali čuva današnji kmet nad svojo
stanovsko samoniklostjo? (dr. Fran
Sušnik);

3. Izobražen kmečki fant — izobražen
kmečki gospodar (Mirko Geratič);

4. Glavni pogoji gospodarskega napred- «
ka kmečkega stanu (dr. Jože Lavrič). "

IV. Obrtniki:  dne 1. julija ob 10. uri dopol¬
dne v dvorani Ljudske univerze, Slom¬
škov trg 17:

1. Dobre obrtniške družine podlaga obrt¬
niškega blagostanja (Franjo Žebot);

12

2. Kako obnoviti rokodelsko stanovsko
omiko? (Fran Fink);

3. Življenjska skupnost mojstra, pomoč¬
nika in vajenca (p. Laura S. J.);

4. Bodočnost in pomen obrti v modernem
gospodarstvu (dr. Andrej Gosar).

V. Delavci:  dne 1. julija ob 3. uri popoldne
v dvorani Ljudske univerze:

1. Duševna stiska industrijske delavske
družine (Drago Oberžan);

2. Delavci, pionirji bodoče industrijske
stanovske omike (dr. Ivan Dornik);

3. Stanovska vzgoja delavske mladine
(Franc Prezelj);'

4. Socialni in gospodarski položaj slo¬
venskega delavca (Rudolf Smersu);

5. Pomen strokovne organizacije (Peter
Rozman).

VI. V soboto, dne 1. julija, ob 10. uri dopol¬
dne se vrši v telovadnici čč. šolskih se¬
ster, Gosposvetska cesta, dekliško zbo¬
rovanje,  ki ga priredi Zveza dekliških
krožkov:

1. »V nas je zapisano — luč« (MilkaKosič);

2. Kaj od nas pričakuje naš rod? (Ma¬
rica Dobovičnik);

3. Le verno dekle bo kos nalogam svo¬
jega časa (Drago Oberžan),

13

VERSKE POBOŽNOSTI

O priliki mladinskega tabora v Maribora ;
priredi Slomšekova družina sledeče verske
pobožnosti in vabi vse, da se jih udeleže.

V soboto, dne 1. julija:

Zvečer od 6. do 8. spovedovanje v mari- ’
borskih cerkvah;

ob pol 9. zvečer molitev za Slomšekovo
beatifikacijo na Slomšekovem grobu. (V slu¬
čaju slabega vremena v stolnic:.)

V nedeljo, dne 2. julija:

Zjutraj ob pol 6 v vseh cerkvah skupna
sv. obhajila za Slomšekovo beatifikacijo.

Slomšekova družina

NAVODILA ZA UDELEŽENCE

PRIPRAVE

Pravočasno javi fantovskemu odseku, de¬
kliškemu krožku ali odboru, ki bo zbiral pri- J
jave v tvojem kraju, svoje želje zaradi pre¬
nočišča, prehrane, vozovnice itd. Glede po¬
drobne priprave se ravnaj po naših navodilih
in po sporočilih v časopisju.

Odidi zdoma pravočasno, drži se svoje
skupine, pokoravaj se odredbam rediteljev!

14

NA POTI V MARIBOR

Bodi povsod miren in nikjer nestrpen!
Povsod boš pravočasno na vrsti. Ne prerivaj
se na vlaku in tudi drugod ne, ker s tem
zavlačuješ hiter in reden promet. Pri vsto¬
panju in izstopanju z vlaka bodi previden,
da se ne pripeti kakšna nesreča.

ZNIŽANA VOZNINA PO ŽELEZNICI

Od generalne direkcije državnih železnic
je bila dovoljena za vse vlake, razen za
ekspresne, vožnja po znižani ceni, in sicer
velja;

75% popust za člane, članice, mladce in
mladenke, ako se izkažejo s člansko legiti¬
macijo ZFO, oziroma legitimacijo ZDK in
taborno knjižico;

50% popust za vse ostale udeležence, ako
se izkažejo s taborno knjižico.

Oni, ki uživajo 75% popust,  kupijo na
odhodni postaji polovico vozne karte  in že¬
lezniški obrazec K-14,  in to na podlagi ta¬
borne knjižice in članske legitimacije.

Oni, ki uživajo 50% popust,  pa kupijo na
odhodni postaji na podlagi taborne knjižice
celo vozovnico  in železniški obrazec K-13.

Kakor zgoraj povedano, velja kupljena
polovična, oziroma cela vozna karta za brez¬
plačni povratek iz Maribora.

Železniški obrazec K-14, oziroma K-13 se
mora dati pred povratkom iz Maribora ži¬

lo

gosati z žigom prireditvenega odbora tabora
in z žigom železniške postaje v Mariboru.

Znižana voznina velja za odhod na tabor
od 27. junija do 2. julija, za povratek a
tabora pa od 2. julija do vključno 4. ju¬
lija 1939.

Izkaznice in železniškR obrazci K-13 in
K-14 se bodo žigosali v vseh informacij¬
skih pisarnah, v glavni pisarni in na telo¬
vadišču. Izkaznice in železniške obrazce
dajte žigosati čimprej in ne odlašajte tega
do zadnjega trenutka.

V MARIBORU

Vsi udeleženci izstopajo na glavnem kolo¬
dvoru. Predvsem velja to za one, ki se pri¬
peljejo na tabor v nedeljo dopoldne; ker je
zbirališče za sprevod v bližini glavnega kolo¬
dvora. Za redne vlake je vozni red objavljen
v tej knjižici. Vozni red za izredne vlake
pa bo pravočasno objavljen v dnevnem časo¬
pisju.

Že doma preglejte spored tabornih prire¬
ditev ter si smotrno razdelite čas in že vna¬
prej določite, česa se boste udeležili.

ZDRAVNIŠKA NAVODILA

Od četrtka, dne 29, junija pa do nedelje,
2. julija, bo v Mariboru posebej organizirana
zdravniška in samarijanska služba. Samari¬
jani bodo vršili svojo službo na zbirališčih,
med sprevodom in tudi na tabornem pro¬
storu.

16

V splošnem velja:

1. Oblecite se letnemu času primerno. Pri¬
nesite pa s seboj tudi toplo oblačilo za slu¬
čaj nočnega hladu ali dežja. Ako boste pre¬
nočevali na skupnem ležišču, vzemite s seboj
odejo.

2. Obujte dobre čevlje, da se v primeru
dežja obvarujete nevarne mokrote v čevljih,
ki pospešuje prehlad.

3. Ob vročini odložite suknjič, oziroma jo¬
pico in razgalite vrat.

4. Na vožnji z vozom oblecite plašč, ozi¬
roma jopico.

5. Na vlaku ne stojte zunaj na pločniku
ali na prepihu in ne spenjajte se skozi okna.

6. Ako se čutite bolne, ostanite raje do¬
ma in ne hodite v Maribor.

7. Če pa zbolite na taboru ali čutite kako
tegobo, ne stojte in ne hodite preveč, ampak
se odpočijte.

8. Bodite zmerni v jedi in pijači, jejte in
pijte manj kot ponavadi.

9. Pazite, da se vam jedi, ki jih prinesete
s seboj, ne pokvarijo. Pokvarjena jed je
škodljiva.

10. Vzemite s seboj več robcev. Preden
jeste, si umijte roke.

11. Pijte iz svoje posode, sicer pa jo prej
dobro umijte. Ne pijte iz skupne steklenice.

12. Kdor bi potreboval pomoči, naj po¬
kliče Samarijana, predvsem pa naj pokličejo
Samarijana oni, ki:

a) se čutijo bolne in slabe;

17

b) so se ponesrečili ali ranili, tudi če je
rana neznatna;

' c) si ne znajo sami pomagati;

č) se hočejo pritožiti radi nezdravih raz- 1
mer v prehrani ali stanovanju.

13. Ako vidite otroka ali drugo osebo, ki
išče svojce, napotite ga na postajo za prvo k
pomoč, ki je označena z rdečim križem.

NARODNE NOŠE

Na mladinskem taboru v Mariboru mora
biti zastopanih čim največ narodnih noš. Za¬
to naj pride na tabor v narodni noši, kdor
le more.

Opozarjamo pa, da pride lepota narodnih
noš do izraza le, če je noša res prava, do¬
mača in pristna — ni potreba dragocenega
nakita — saj tudi naši pradedje niso hodili
vsi v zlatu in srebru! Paziti je na to, da ne
bo kdo oblečen v stvari, ki ne spadajo k
noši. — Pomagajte z nasveti tudi drugim.

Ne pozabite cvetja — domačega — , saj pravi
narodna pesem;

»Nagelček — fajgelček — rožmarin
iz tega Ti šopek nar’dim!«

STANOVANJSKI ODSEK

Stanovanjski odsek bo izdajal nakaznice
za stanovanja v glavni pisarni, Aleksandrova
cesta 6.

18

Odseki in krožki, ki se pravočasno pri¬
javijo, dobe skupna prenočišča v šolah in
plačajo kot odškodnino 2 din za osebo in
noč, tekmovalci in dijaki pa 1 din od noči.
Posebne sobe v hotelih in gostilnah bodo re¬
zervirane, ako bodo prijave pravočasne. Za
skupna prenočišča se sprejemajo prijave
najdalje do 25. junija, za posebne sobe (na¬
vesti število postelj) pa do 15. junija.

Vse informacije dobite v glavni pisarni,
Maribor, Aleksandrova cesta 6.

PREHRANA

Za prehrano bo v Mariboru zadostno pre¬
skrbljeno. Kdor je ne bo prinesel s seboj,
jo bo dobil v Mariboru okusno, obilno in
dnevnim cenam primerno. Tudi za jedila po
izbiri bodo v vseh gostilnah nizke cene. Iz¬
ključno mesna hrana v vročih dneh ni pri¬
poročljiva, povzroča hudo žejo in je celo
škodljiva.

O cenah in vseh navodilih glede hrane ko
pravočasno objavljeno v dnevnem časopisju.

V splošnem bo jamčil prehranjevalni od¬
sek za točno prehrano le onim udeležencem,
ki bodo hrano vnaprej naročili in hkrati na¬
kazali denar. V tem primeru bodo izdane
prehranjevalne nakaznice z navedbo gostilne,
kjer bo hrana zanje rezervirana. Ta ukrep
nujno nalagajo izkušnje pri prehranjevanju
množic, katere Maribor ob tabornih dneh
pričakuje.

19

Vse prijave glede prehrane je nasloviti
na Pripravljalni odbor za mariborski tabor
— prehranjevalni odsek, Maribor, Aleksan-
drova cesta 6.

Na telovadišču bo le deloma preskrbljeno
za prigrizek, dobile pa se bodo brezalkoholne
pijače.

Kjerkoli bo kdo na hrani, naj velja, da
hitro zaužije in napravi prostor ostalim.

REDITELJSKA IN INFORMACIJSKA
SLUŽBA

Udeleženci tabora, zavedajte se, da mora
vladati na taboru brezpogojni red in dostoj¬
no vedenje! To velja za vse in vsakega posa¬
meznika. Vsak se mora pokoravati navodi¬
lom tistih, ki jim je poverjena skrb za red
in varnost.

Izzivanja katere koli vrste, razni klici, ki
bi lahko žalili one, ki niso našega mišljenja,
so najstrožje zabranjeni. Če boste pa iz¬
zvani, potem se. obrnite takoj za posredo¬
vanje na reditelje ali stražnike. Sami pa ne
ukrepajte ničesar.

Glavna rediteljska pisarna  ima svoje pro¬
store v Dijaškem semenišču, Koroščeva uli¬
ca 12.

Reditelji imajo v službi 7 cm širok trak v
državnih barvah, nosijo ga na levem rokavu.

Vodje rediteljskih skupin imajo enak
trak kot reditelji. Na traku sta natisnjeni
črki VR.

Informacijska  služba je poverjena vodni¬
kom s posebnimi znaki in rediteljem. Infor¬
macijske pisarne bodo na glavnem kolo¬
dvoru in na Glavnem trgu (Osrednja avto¬
busna postaja). Glavna pisarna pa bo v pa¬
lači Zadružne gospodarske banke, Aleksan¬
drova cesta 6, telefon 26-07.

ZNAKI PRIREDITVENIH ORGANOV

V dnevih mladinskega tabora bodo pri
raznih prireditvah in nastopih zaposleni raz¬
ni organi prireditvenega odbora, ki bodo
nosili posebne znake, da jih bodo udeleženci
po njih mogli spoznati, in sicer:

predsedstvo  — svilen trak rdeče barve,
sodniki  — svilen trak modre barve,
reditelji -— trak v državnih barvah,
saniteta  — 1  bel trak z rdečim križem,
informacije -— bel trak z napisom infor¬
macije, •.

novinarji  — 1  rumen karton s črko Č,
fotografi  — bel karton s črko F.

Predsedstvo, sodniki, reditelji, člani sani¬
tetne in informacijske službe nosijo trak na
levem rokavu, novinarji in fotografi pa kar¬
ton, pripet na prsih.

Ob tabornih dnevih bo prireditveni odbor
razpolagal tudi z večjim številom avtomobi¬
lov. Vsi avtomobili, ki bodo v službi prire-

21

ditvenega odbora, bodo označeni s posebnimi
zastavicami. Avtomobili zdravstvene službe
bodo imeli zastavice rdečega križa, vsi ostali
pa modre zastavice.

NAČRT ZA ZBIRALIŠČA <1

IN SPREVOD

DNE 2. JULIJA 1939
SPREVOD

Konjenica, prapori, predsedstvo (odbor
ZFO, odbori vseh štirih podzvez in priprav¬
ljalni odbor), vzorna vrsta ZFO, častna četa,
člani v krojih (po redu: ljubljanska, novo¬
meška, celjska in mariborska podzveza),
mladci v telovadni obleki, predsedstvo ZDK,
članice v krojih, mladenke v krojih, člani,
mladci, članice in mladenke v civilu (vsi v
istem vrstnem redu kot oni v krojih), na¬
rodne noše (po pokrajinskih skupinah) in za
zaključek četa članov v krojih.

Začetek zbiranja za sprevod ob pol 8. uri.
Začetek sprevoda ob pol 9. uri.

Sprevod krene po naslednjih ulicah:
Aleksandrova cesta, Trg svobode, Grajski
trg, Vetrinjska ulica, Glavni trg (defile pred
magistratom), državni most, Kralja Petra trg,
Dvofakova ulica, Frankopanova cesta, Ob že¬
leznici, Tržaška cesta, Stadion SK Želez¬
ničar.

22

ZBIRALIŠČA

Člani v krojih:  Maistrova ulica, glava
Zrinjskega trg.

Članice v krojih:  Aškerčeva ulica, glava
Kersnikova ulica.

Mladci v telovadni obleki:  Razlagova uli¬
ca, glava Zrinjskega trg.

Mladenke v krojih:  Razlagova ulica (za
mladci).

Članstvo v civilu:  Tomšičev drevored (po
redu: člani, mladci, članice, mladenke), glava
Kersnikova ulica.

Narodne noše:  Calova ulica, glava Zrinj¬
skega trg.

Prapori:  v parku na Zrinjskega trgu.

Godbe:  v parku na Zrinjskega trgu.

Predsedstvo (odbor ZFO, odbori podzvez
ter pripravljalni odbor za tabor);  Zrinjskega
trg ob Kolodvorski ulici.

Predsedstvo ZDK s svojimi prapori:  vo¬
gal Aškerčeve in Kersnikove ulice.

Vzorna vrsta ZFO:  Zrinjskega trg (za
predsedstvom).

Častna četa:  Zrinjskega trg, med Kolo¬
dvorsko in Cafovo ulico.

Konjenica:  Zrinjskega trg, med Kopitar¬
jevo in Kolodvorsko ulico.

23

PRIHODI REDNIH VLAKOV
V MARIBOR

2-1

ODHODI REDNIH VLAKOV
IZ MARIBORA

25

VODNIK PO MARIBORU

Maribor je za Ljubljano največje in naj¬
važnejše slovensko mesto, ki šteje s pred¬
mestji: Pobrežje, Tezno, Studenci in Krče¬
vina nad 50.000 prebivalcev. Od leta 1859.
je sedež lavantinske škofije, ki ga je pre¬
nesel iz Št. Andraža v Labudski (lavantin¬
ski) dolini v Maribor nepozabni služabnik
božji A. M. Slomšek in združil v tej škofiji
skoraj vse Slovence na bivšem Spodnješta¬
jerskem. Sedaj vodi lavantinsko škofijo
prevzvišeni gospod škof dr. Ivan Jožef To¬
mažič. Maribor je avtonomno mesto, s sede¬
žem dveh okrajnih načelstev (Maribor levi
in desni breg), z okrožnim in okrajnim sodi¬
ščem, s komando vojnega okrožja, s tremi
župnijami, s škofijskim bogoslovnim učili¬
ščem, s tremi gimnazijami, z dvema učitelj¬
skima šolama, s trgovsko akademijo, z goz¬
darsko, vinarsko in sadjarsko šolo ter šte¬
vilnimi drugimi kulturnimi, gospodarskimi in
socialnimi ustanovami. Maribor je važno že¬
lezniško križišče s tremi kolodvori (glavni,
koroški, Tezno). Poleg železnice pa ga z
zaledjem veže avtobusni promet, ki ga po
večini oskrbuje mestna občina.

Z glavnega kolodvora vodi na levo v sre¬
dišče mesta široka in lepa Aleksandrova ce¬
sta, ki je glavna prometna žila Maribora. Ob
zaključku te ceste stoji največja, v roman¬
skem slogu zidana mariborska cerkev, bazi¬
lika Matere Milosti,  slovita romarska božja

26

pot, ki jo upravljajo oo. frančiškani. Seda¬
nja cerkev je bila dozidana leta 1900. Naj¬
več zaslug za dograditev si je pridobil
t p, Kalist Heric. V glavnem oltarju je ču¬
dodelni, baročni kip Matere božje, ki so ga
prinesli leta 1747, iz Konjic in izhaja najbrže
iz kartuzijanskega žičkega samostana. V
cerkvi je pokopan mariborski knezoškof
dr. Mihael Napotnik.

V neposredni bližini cerkve stoji palača
Zadružne gospodarske banke,  kjer je sedež
Prosvetne zveze,  matice vseh prosvetnih dru¬
štev na ozemlju lavantinske škofije. Tu je
dalje pisarna mariborske Podzveze fantov¬
skih odsekov in Zveze dekliških krožkov,
prosvetna knjižnica ter glavna pisarna za
mariborski mladinski tabor.

Mimo frančiškanske cerkve pridemo na
Trg svobode in na Grajski trg, kjer stoji
najvažnejši mariborski zgodovinski spome¬
nik — mestni grad  — , v katerem je sedaj
pokrajinski muzej in banovinski arhivi. Ta
grad je bil dograjen v 15. stoletju, ko so
ojačevali mestne utrdbe radi turških vpadov/
Zraven stolpa na južni strani je loretska
kapelica s črnim kipom Matere božje. Mimo
največjega mariborskega hotela »Orel« pri¬
demo v Slovensko ulico, ki je po svojem
imenu najstarejša ulica v Mariboru (iz
14. stoletja) in kaže na srednjeveški sloven¬
ski živelj v Mariboru. Slovensko ulico križa
pri palači Hranilnice dravske banovine trgov¬
sko najvažnejša ulica Maribora — Gosposka

27

ulica. Na desno vodi ta ulica mimo klasične
gimnazije  in dijaškega semenišča  v mestni
park. Ako pa zavijemo po tej ulici na levo,
pridemo pri Spodnještajerski ljudski poso¬
jilnici  do Ulice 10, oktobra (koroški ple¬
biscit), ki vodi na Slomškov trg. Na Slom¬
škovem trgu stoji stolna cerkev, škofijska
palača, Narodno gledališče (Ljudska uni¬
verza in Študijska knjižnica), palača Mestne
hranilnice, glavna pošta, predstojništvo mest¬
ne policije itd.

Stolna cerkev  sv. Janeza Krstnika je naj¬
starejša mariborska cerkev. Prvotno je bila
zidana v romanskem slogu okoli leta 1150.
Po mnogokratnih prezidavah pa je dobila
sedanji, po večini gotski značaj. Okoli cerkve
je bilo nekdaj pokopališče, kar pričajo še
sedaj številni v zunanji cerkveni zid vzidani
nagrobni spomeniki. V notranjščini v prezbi¬
teriju stoji marmornat kip služabnika bož¬
jega in narodnega preporoditelja A. M. Slom-
šeka, delo kiparja Zajca, Slomšek je bil prvi
mariborski knezoškof (v vrsti lavantinskih
škofov je bil 54.) in je skozi tri leta v tej
cerkvi vneto deloval. Slomšekovo truplo po¬
čiva v kapelici na starem mestnem pokopa¬
lišču  v Strossmajerjevi ulici, ne daleč. od
stolnice. Najhitreje prideš od stolnice v to
narodno svetišče po Gledališki in Gregor¬
čičevi ulici (levo). Semkaj romajo številni
verniki in sc v zaupni molitvi priporočajo
služabniku božjemu ... V Strossmajerjevi
ulici je tudi zavod šolskih sester,  ustanovljen

28

leta 1864., z javno cerkvijo, posvečeno Brez¬
madežnemu spočetju. Tukaj je materina hiša
kongregacije šolskih sester, ki imajo svoje
postojanke po vsej Sloveniji, pa tudi po
Hrvatski in Srbiji in celo izven mej naše
države v Italiji, v Nemčiji, v Egiptu in Ame¬
riki. Do prevrata leta 1918. je bila v tem
zavodu edina slovenska ljudska šola v Ma¬
riboru in na zasebnem učiteljišču šolskih
sester so bile vzgojene skoro vse učiteljice
za slovenski del bivše Spodnještajerske. Po
Strossmajerjevi ulici pridemo na Vodnikov
trg (sedaj začasna mestna tržnica), skozi
katerega vodi glavna prometna žila v Drav¬
sko dolino — Koroška cesta. Ako zavijemo
po Koroški cesti na levo proti Glavnemu
trgu, pridemo kmalu do Tiskarne sv. Cirila
(Koroška cesta 5), kjer je bilo in je še da¬
nes središče slovenskega, katoliškega, po¬
litičnega in kulturnega gibanja na Spodnje¬
štajerskem. Tiskarna sv. Cirila je zgodovin¬
sko najznamenitejša mariborska tiskarna. Tu
se tiska najstarejši sedanji slovenski "poli¬
tični list »Slovenski gospodar«, ki je začel
izhajati že leta 1867. Danes izhajajo v tej
tiskarni poleg »Slovenskega gospodarja« še
»Naš dom«, »Kmečka žena«, »Gasilec« in
razni drugi listi, Še nekaj korakov in že smo
na okusno preurejenem Glavnem trgu, nad
katerim kraljuje s svojim stolpom mestni
magistrat » rotovž « iz leta 1515., kjer je sedež
mestnega poglavarstva. Sredi Glavnega trga
se dviga Marijino znamenje, ki so ga Mari-

29

borčani postavili leta 1681., ko je v mestu
divjala strašna kuga. Na južni strani trga
pa je arhitektonsko lepo zaključena enota
treh stavb, v katerih je sedaj bogoslovno
semenišče s cerkvijo sv. Alojzija  v sredini.
Te stavbe so zgradili jezuiti okoli leta 1770.
in tukaj ustanovili prvo mariborsko gimna¬
zijo. Cerkev sv. Alojzija je danes brez stol¬
pa, ker so ga podrli, ko je bila ta krasna
baročna stavba od leta 1783. do 1831. vo¬
jaško skladišče.

Z Glavnega trga nas vodi novi dravski
most, dograjen leta 1913., na treh železnih
lokih, na desni breg Drave, kjer se nahaja
mariborska delavska četrt.  Temu delu mesta
dajejo svoj pečat številna industrijska pod¬
jetja, kakor Melju, vzhodno od glavnega
kolodvora. Tu so številna delavska naselja,
posebno okoli koroškega kolodvora; tu je
več vojašnic, dalje velika moška kaznilnica,
banovinska bolnišnica, župni cerkev sv. Ma¬
rije Magdalene, podružnica sv. Jožefa v
Studencih (kapucini) ter krasna nova cerkev
sv. Rešnjega Telesa (Jerovšekova ulica). Od
mosta pridemo preko trga Kralja Petra in
Masarykove ulice na Tržaško cesto, kjer je
takoj ob železniškem prehodu igrišče Šport¬
nega kluba Železničar,  na katerem bo glavno
prizorišče mariborskega mladinskega tabora.

Posebno lepa pa je mariborska okolica, ki
nudi prebivalcem in obiskovalcem mesta hva¬
ležne sprehode in izlete. Na desni strani
Drave vabi zeleno Pohorje,  na levi pa

sončni, obmejni Kozjak  (Sv. Križ, Sv. Urban),
ki ravno pri Mariboru prehaja v vinorodne
Slovenske gorice.  V poletni vročini je naj¬
bolj privlačen Mariborski otok  (v smeri proti
Kamnici), na katerem je mariborska mestna
občina uredila leta 1930. moderno kopališče
s tremi bazeni. Pravijo, da podobnega ni v
srednji Evropi. Ako pa nimaš prilike za
daj še izlete, potem ne zamudi sprehoda
skozi mestni park na Kalvarijo,  odkoder
imaš krasen razgled na Maribor, Dravsko
polje, Haloze, Boč, Pohorje, Peco, Dravsko
dolino in Kozjak. Kalvarija je od južne
strani vsa obdana s skrbno negovanimi vin¬
skimi goricami, nad katerimi blesti kapela
sv. Barbare, ki so jo meščani postavili
leta 1681. po prestani kugi. Za to kapelico
so meščani sami znosili gradivo in izvršili
vsa težaška dela. Do Jožefa II. so na Kal¬
variji živeli eremiti. Na vznožju Kalvarije
leži sadjarska in vinarska šola  in ponos la¬
vantinske škofije, novo bogoslovje,  ki bo v
kratkem dograjeno, Od vzhoda pozdravlja
Kalvarijo Piramida  z Marijino kapelicb. Na
tem griču, ki je do srede preteklega stoletja
nosil še ime Grajski hrib, je stal prvotni
mariborski grad do leta 1784. Iz razvalin
tega gradu so zgradili piramido, ki jo je pa
strela pozneje porušila. Ostanki te piramide,
po kateri je dobil grič ime, so sedaj zazidani
v Marijini kapelici.

Maribor je zdravo, sončno in gostoljubno
mesto in vsak, kdor ga obišče, ga zapušča z
najprijetnejšimi vtisi.

1

PETJE NA TABORU

Kjer je mladina, tam se poje; kjer je slo¬
venska mladina, tam se lepo poje; kjer je
slovenska katoliška mladina, tam se lepo,
navdušeno in dostojno poje. Da bo tako
tudi na taboru, pomni:

Besedilo  mora biti 1. enotno;  zato pride
v poštev le besedilo v knjižicah; 2. razum¬
ljivo;  zato se ga nauči na pamet; knjižica ti
naj spomin le osveži; 3. doživljeno;  zato
premišljuj njegovo vsebino!

Napev  moraš znati na pamet! Pri tem
pazi, da boš zlasti natanko izdržal vrednost
not. Kjer je napev miren, ne poj na vse
grlo; kjer pa zahteva več jakosti in moči, ne
štedi z glasom! Odpri srce in usta in izpoj,
kar čutiš v duši!

Zavedaj se, da predstavljaš, zlasti če si v
kroju, tako na poti na tabor, na taboru sa¬
mem in na poti domov našo organizacijo, ki
da tudi nekaj na dostojnost! Zato 1. ne pre¬
pevaj nedostojnih in ničvrednih pesmi; 2. le¬
pih in dostojnih pesmi ne razvrednoti s sla¬
bim in z nelepim petjem, in 3. prepevaj zla¬
sti koračnice in pesmi, ki opevajo mladost,
narodnost (slovenstvo, jugoslovanstvo in slo¬
vanstvo), zemljo, deželo, stanove itd. Tudi
pesmi, ki dostojno opevajo ljubezen.

•32

DRŽAVNA HIMNA

Rešil si nas, Bog pravice,
iz pogube že poprej,
sliši vdano naše klice,
bodi varub nam še slejl

Lepa naša domovina,
oj junaška zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno častna bila!

Naprej zastave slave,
na boj junaška kri,
za blagor očetnjave
naj puška govori.

Bog, ohrani, blagoslovi
kralja Petra in naš rod!

FANTOVSKA HIMNA

Dvignite Orli krila ponosna, dvignite.
Dvignite Orli v jasne višine
silne peroti, mlade moči!

Sove se skrivajo v nizke temine,
k soncu, svetlobi orel hiti.

Gozdi šumeči klanjajo glave,
burni viharji divje besne;
orel zre mirno v sinje višave,
strele in gromi ga ne plaše.

Drum, drum, drum!

v

Zora mladosti, sila kreposti,
v žilah nam polje naroda rast.

V trudu in znoju polnem radosti
domu gradimo slavo in čast.

Mati Sloven’ja, tvoji ljubavi
Orel junaško klanja srce.

Narod slovenski, k nesmrtni slavi
tvoji se naše sile bore.

K božjemu soncu dvignimo krila,
večne ljubavi vabi nas žar;
z nebne višine orla bo sila
krivdo in sužnost razbila vsekdar!

HEJ SLOVENCI

Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije,
dokler naše verno srce za naš narod bije.
Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!
Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke!

Naj 1  tedaj nad nami strašna burja naj se znese;
skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese:
Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada;
črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!

JEZUS NAJ ŽIVI!

Jezus naj živi!

Moje duše hrepenenje,
srca sladko koprnenje
naj bo ljubi Jezus sam,
njemu vse življenje dam.

Jezus naj živi, Jezus v meni naj živi!

34

Jezus naj živi!

V mojem srcu naj stanuje,
vseh pregreh ga očiščuje;
naj kreposti vanj sadi,
rast nebeško jim deli.

Jezus naj živi, Jezus v meni naj živi!

Jezus naj živi!

V moji duši naj kraljuje,
svete misli navdihuje,
rajske želje naj budi,
voljo vso mi posveti!

Jezus naj živi, Jezus v meni naj živi!

Jezus naj živi!

O presrečno to življenje
sladko v Bogu prerojenje:
nič mi več želeti ni,
samo Jezus naj živi!

Jezus naj živi, Jezus v meni naj živi!

i

LEPA SI, ROŽA MARIJA ••

Lepa si, lepa si, roža Marija,
tebe časti vsa nebeška družina;

[: angelci lepo pojejo,
tebe, Marija, hvalijo :]

Kar nam je Eva nesrečno zgubila,
roža Marija nam je zadobila;

[: ki je rodila Jezusa,
milega nam Zveličarja :]

35

Vodi, Marija, po pravi nas poti*
da nas nobena skušnjava ne zmoti;

[: varuj in brani nas vse dni,
da nas sovražnik ne dobi :]

Kadar pa morali bomo umreti,
daj nam, Marija, še vredno prejeti
[: v Rešnjem Telesu Jezusa,
ljubega nam Zveličarja :]

ZDAJ BOMO VIDELI BOGA

Zdaj bomo videli Boga resničnega:
v podobi hostije pravega Jezusa,

[: On je kruh angelov, hrana popotnikov,
živi studenec je sveta Rešnja Kri :]

O Jezus usmiljeni, Ti si Zveličar naš,
s svojo Rešnjo Krvjo nam odpuščanje daš.
'[: Kakor obljubil si, tako se spremeni:
kruh v presveto Telo in vino v Tvojo Kri :]

Videli Jezusa, pravega smo Boga,
človeka in Boga v hostiji skritega!

[: Kyišku srce, kristjan, in moli vsak dan
sveto, presveto Kri in ReŠnje Telo :]

POVSOD BOGA!

Povsod Boga, ljubljena Mati,
mi hočemo povsod Boga:
naj vlada Bog, Kralj naš in Oče,
Gospod je zemlje in neba.

36

Svoj blagoslov, Marija,
pošlji iz rajskih dalj.

Povsod Boga, on je naš Oče,
povsod Boga, on je naš Kralj!

Povsod Boga naši mladini,
naj sveta vera jo blaži;
naj daje moč našim naporom,
za vzore svete jo vzgoji.

Svoj blagoslov . . .

Povsod Boga našim družinam,
naj zakon, božji v njih živi;
v njih se vrsti z delom molitev
in srcem radost Bog deli.

Svoj blagoslov . . .

Povsod Boga zemlji slovenski,
njegova je za večni čas!
naj vodi Bog Jug naš slovanski:
nebes Gospa, podpiraj nas!

Svoj blagoslov . . .

Povsod Boga! Cerkev naj sveta
v svobodi narode uči;,
naj nosi luč božje ljubezni,
da bomo v njej edini vsi.

Svoj blagoslov..-.

37

Spodnještajerska

ljudska

POSOJILNICA

V MARIBORU, r.z.zn.j.

Obrestuje nove
hranilne vloge

po 4 % - 5 °/ 0

Izplačuje vse stare
in nove vloge

Daje posojila  pod
najugodnejšimi pogoji

38

/V ar oči

»Slovenca«!

Zakaj?  Ker je najboljši slovenski dnevnik in
ker si zavarovan za 10.000 din za primer
smrtne nezgode.

Oglašuj v »Slovencu« 1

Zakaj  ? Ker je največji in najbolj razširjeni
slovenski dnevnik ter imajo zato oglasi
v njem najzanesljivejši uspeh.

Naš najcenejši popoldnevnik

»Slovenski dom«

(na mesec stane le 12 dinarjev) je dober
informativni dnevnik, ki ga priporo¬
čamo vsakomur, zlasti pa vsem tistim,
ki ne zmorejo naročnine za „Slovenca“.

•» Domoljub«

je naš največji, najbolj razširjeni ted-
nik — prinaša redno dve strani slik.
Stane letno le 38 dinarjev. — Požarna
podpora 1000 din. ..

»Bogoljub«

je najboljši in najlepši nabožni me¬
sečnik. Letno stane le 20 dinarjev

Časopise naročate lahko pri vseh naših
podružnicah v Ljubljani, Mariboru,
Celju, Ptuju, Kranju, Novem mestu in
na Jesenicah in pa pri glavni upravi
v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.

39

ELITNA KONFEKCIJA

MARIBOR GLAVNI TRG

Kupujte le

najfinejše ročno izdelane

BLATilK - čevlje

Maribor, Gosposka 1

Restavracija »SLON« Marihor

ALEKSANDROVA C. 18 (lastnica Marija Emeršič)

nudi v gostilniških prostorih in na prostranem
senčnem vrtu pp zmernih, cenah prvovrstno
kuhinjo, pristna domača vina in vedno mari¬
borsko sveže pivo ter telefon št. 28-81

40

MESINA HRANILNICA
V MARIBORU

pupilarno varni denarni zavod
Nad QO milijonov hranilnih vlog
Poslužujte se doma-
Čega denarnega zavoda !

OROŽNOVA ULICA 2

Uradne ure dnevno od Q. do 1(2.

SLOVENSKI FANTJE

Čitajte list A.Š DOM"

Vsak odsek naj ima vsaj eno številko naročeno
Naroči se v Mariboru, Korošha c. 5

NOVAH &  CO., MARIBOR

MELJSKA CESTA 86

1  vornica frotirk, zaves in po¬
hištvenega blaga

41

jočego se perila pomenijo, da bo
perilo lepo belo. Črn odcedek pa
da le res dobro milo. Zato izkušena
gospodinja pere vse svoje perilo le
z odličnim terpentinovim milom Zla¬
torog, ki izsrka iz njega z vso pri¬
zanesljivostjo vsako umazanijo in
perilo postane mehko-voljno, snežno
belo in duhteče.

/T>v TERPENTINOVO MILO

($)2Za£orcg,

\


42

OBNOVA"

F. NOVAK

Pohištvo , tapetništvo, preproge,
zavese, odeje, železno pohištvo,
otroške vozičke najceneje

MARIBOR, Jurčičeva 6

TELEFON 29-05

Obleke,

klobuke,.

perilo,

nogavice,

čevlje,

telovadne

potrebščine

itd., nudi

najugodneje

Konfekcija

Jakob Lab

Maribor

43

Zadružna gospodarska banka
d. d. v Ljubljani

Podružnice:

Bled, Kranj

Maribor, Aleksandrova 6

Novi Sad, Split

Delniška glavnica: din 20,000.000’—
Nove vloge nad din 60,000.000*—
Vloge obrestuje po 4 o/ 0 , vezane
na odpoved po 5°/o

Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem ra¬
čunu, eskontira trgovske menice

Vrši vse bančne posle najkulantneje

MESTNA PODJETJA
MARIBOR

PRODAJALNA: GLAVNI TRG 14, ROTOVŽ

TELEFON 25-23

Vse električne
in plinske na¬
prave

Neobvezen ogled in predvajanje aparatov
v naših prodajnih prostorih: GLAVNI
TRG 14, ROTOVŽ

44

Uporabljajmo pridel¬
ke našega človeka
Ne gumi, ampak govejo
kožo pridela naš kmet,zato

priporočamo

nosite čevlje samo iz
usnja, katere dobite v
priznano najboljši
izdelavi pri

ČEVLJI

MARIBOR, GOSPOSKA 13

45

PUTI9K MARIBOR

uradna potovalna pisarna in bančna posloval¬
nica Tujskoprometne Zveze za bivšo Maribor¬
sko oblast

PODRUŽNICE; Celje, Ptuj, Rogaška Slatina,
Maribor gl. kolodvor, Št. Ilj,
Gornja Radgona in Dravograd
Vse vozne karte po originalnih cenah z vsemi
možnimi popusti — Vse informacije in pro¬
spekti — Nakup in prodaja tujega denarja po
najboljših dnevnih cenah — Potovalni čeki,
kreditna pisma, preskrba vizumov, avtobusni
izleti itd. — Glavna kolektura drž. razredne
loterije

Dobro, poceni in ugodno se potuje le potom
PUTNIK-A!

Perglek Franc

I. jugoslovanska tovarna avtfokaroserij

avtobusov, tovornih in osebnih
a/tomobilov — Točna izdelava
najmodernejših oblik
Solidne cene

MARIBOR • TELEFON 24-61

46

TEHTNICE

Maribor, Aleksandrova 19

izdeluje vsakovrstne tehtnice in
prevzemavsa popravila te stroke
Zahtevajte cenik I

P. SEMKO, krznar

izdelovatelj športnih in uniform, čepic

MariSor, r Lyrševa  7

(Gosposka  2 7)

Priporoča se Izdelovalnlca perila

I. BABIČ_

MARIBOR, GOSPOSKA UL. 24
specialna trgovina moške mode

Vsak obiskovalec Maribora naj si ogleda

V VELETRGOVINI

ANTON NACUN

GOSPOSKA ULICA S - 10

Ootove obleke, f>lašče, perilo in bogato
zalogo manufakturnega blaga

47

Generalna • direkcija drž. železnic v Beogradu je
odobrila z odlokom Gd. br. 46.878/39 od 9. maja 1939
vsem udeležencem mladinskega tabora Zveze fantov¬
skih odsekov, ki se bo vršil v Mariboru, v času ta¬
bornih dni 50°/o popusta na vozne cene na državnih
železnicah, — Do znižane voznine imajo pravico vsi,
ki se izkažejo s taborno knjižico.

Člani, članice, mladci in mladenke imajo pa 75 °/o
popusta, ako se izkažejo s člansko legitimacijo ZFO,
oziroma ZDK in taborno knjižico.

POTRDILO

Lastnik te izkaznice se je udeležil
Mladinskega tabora ZFO v Mariboru
v dneh od 29. junija do 2. julija 1939.

48

HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
MARIBOR, PODRUŽNICA CELJE

Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
proti najugodnejšemu obrestovanju. -
Najbolj varna naložba denarja ker jamči
za vse vloge Dravska banovina s celim
svojim premoženjem in vso davčno močjo

_ Univerzitetna knjižnica Maribor

S

106235

V MARIBORU

Od leta 1885. dalje

naše

narodno podjetje!