milili; CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANAPRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA RAZPRAVA EKSPRESS str. 4 PRIJAVLJANJE PRIREDITEV str. 6 SPRING CUP POLNI IZOLO str. 8 PIRHI NA POTI V ZGODOVINO DROGA O “ I 1 nit um* * r » ^SSČNli.» ' ' VELIKONOČNA POSLANICA Morda me ne poznate ampak če vas primem za vrat boste hitro spoznali s kom ni dobro češenj zobat Po tridesetih letih ta hotel res dobro poznam In poznam vsako stol ali mizo in se nategnit ne dam. Kar zavihajte rokave, saj ste zamudili roke vse In ne iščite izgovorov, pri meni to ne vžge. Dajmo pljunit v roke, zdaj ne bo pomagala molitev, Zdaj je treba trdo delat, ker je v petek otvoritev. Če ne boste vsega dokončali do velike noči vas bom nekam poslal, brez vsake pomoči. (Mef) Prazniki kot prazniki. Vse manj jih je v glavah in vse več na izletih, sprehodih, poležavanju pred televizorjem in počivanju nasploh. Tako se dogaja državnim in mednarodnim praznikom a tudi verskim ni veliko bolje. Če bi novo generacijo vprašali zakaj je 1. maj mednarodni praznik dela bi vas verjetno pogledali izpod čela in če bi jih vprašali o pomenu Velike noči bi bili odgovori zagotovo zelo zanimivi. Tradicionalni prazniki v tranzicijskih deželah izgubljajo svoj pomen oziroma se nekako potuhnejo v ilegalo, vsaj za toliko časa dokler se stvari ne zapletejo do te mere, da se tisti, ki so jim prazniki namenjeni dejansko ne začnejo zavedati vsebine in pomena posameznega praznika. Zato je povsem razumljivo, da praznik dela veliko več pomeni v razvitih deželah zahodne Evrope, kjer se delavci zavedajo pomena razrednega boja, za razliko od dežel vzhodne Evrope, kjer se delavci kar nekako sramujejo svojega stanu in tudi svojega praznika. In tudi s cerkvenimi prazniki je nekaj podobnega. Bolj ko jih prevzema v svoje okrilje globalizacija potrošništva, manj pomenijo vernikom in bolj kot jih v ospredje postavlja država manj se verniki zavedajo njihovega pravega pomena. Velikonočni prazniki so v Izoli nekakšna generalka za prihajajočo sezono in tako so kar podzavestno dobili turistični predznak, tisti, zaradi katerega sploh so pa je pomaknjen kar nekam v ozadje. V izolskem župnišču so se letos sicer potrudili in pripravili tudi obrede v tujih jezikih za goste iz tujine, država pa za svoje praznike bolj slabo skrbi. Včasih še zastave niso vredni, da o proslavah, ki so vse bolj pišmevuhovske niti ne govorimo. Ali bomo v nekakšni virtualni prihodnosti sploh še poznali praznike? Zelo verjetno bodo končali na smetišču zgodovine, spiritus agens, ki bo iz svoje komandne kabine nekje med marsom in luno nadzoroval celo človeštvo pa bo humanoidom tu in tak namesto praznikov namenil deset minut občudovanja širokega neba. Ste prepričani, da vam res pripovedujem le nebulozno futuristično zgodbo? |C Banka Koper M* 8. april 2004 Ji b šifra OBALA V MALEM nepremičnine i m m o b i li BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si č/fotel C/ftaiina PETEK BO DOBER ZAČETEK V petek, 9. aprila bomo odprli vrata prenovljenega hotela Marina z novo recepcijo, restavracijo, savno, bazeni in sodobno teraso z živo glasbo, ki bo vabila k plesu vsak vikend v aprilu. Dobrodošli! ijjppipr1-... IZOLA, tel.: 616 80 00 (^/EREB=t Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 Referendum o izbrisanih IZOLANI SMO GLASOVALI ZELO TRADICIONALNO Nedeljski referendum je dal natanko to, kar smo napovedali -same zmagovalce in nobenega poraženca. Eni prisegajo na visok odstotek tistih, ki so glasovali proti tehničnemu zakonu, drugi pa na visoko odsotnost na voliščih, edini poraženci pa smo dejansko davkoplačevalci, saj nam je država za prazen nič porabila še dodatnih 600 milijonov davkoplačevalskega denarja. Ce je bil referendum barometer strankarskega oziroma političnega razmerja sil v državi, potem so zagotovo lahko zadovoljni tisti, ki so volivce pozivali na referendum. Če pa je bil izraz načelnosti, potem zmago slavijo tisti, ki so pozivali k bojkotu. Sicer pa, poglejmo nekaj številk. Volilna enota 2 - POSTOJNA Ime okraja š.. oddanih glasovnic Žt-;,^0e^lh Odgovor z besedo ZA ^ovo^edo TOLMIN 6.559 258 3,93 % 315 4,80 % 5.986 91,26% PIRAN 2.130 71 3,33 % 184 8,64 % ! 1.875 88,03 % IZOLA 2.060 63 3,06 % 161 7,82 % 1.836 89,13 % KOPER 2.765 75 2,71% : 243 8,79 % 2.447 88,50 % KOPER 5.197 j 171 3,29 % 361 6,95 % 4.665 89,76 % SEŽANA 5.912 249 4,21 % 396 6,70 % 5.267 89,09 % ILIRSKA BISTRICA 5.143 128 2,49 % 208 4,04 % 4.807 93,47 % POSTOJNA 5.612 134 2,39 % 242 4,31 % 5.236 93,30 % NOVA GORICA 9.075 177 1,95 % 388 4,28 % 8.510 93,77 % NOVA GORICA 6.303 131 2,08 % 265 4,20 % 5.907 93,72 % AJDOVŠČINA 8.776 189 2,15% j 305 3,48 % 8.282 94,37 % Na referendumu je imelo pravico glasovati skupaj 1.625.805 volivcev, do 19:00 ure pa je glasovalo skupaj 511321 volivcev, kar pomeni 31,450327 % volilno udeležbo. Druga volilna enota Postojna, kamor sodi tudi Izola, je zabeležila najnižjo udeležbo na referendumu, rekorderji pa so Pirančani, saj jih je odšlo na volišče le nekaj več kot 14 odstotkov, sledijo jim Koprčani, Izolani pa smo na tretjem mestu s slabimi 17-timi odstotki. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Predstavitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin VABILO Spoštovani! V odprtem času javne razgrnitve in obravnave predlogov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Izola, ki poteka do 17.04.2004 vas vabim na predstavitev, pri kateri želimo spremembe aktov osvetliti predvsem iz vidika razvoja turizma v Izoli in sicer: v torek, dne 13.04.2004 ob 17. uri v SGTŠ v Izoli V obravnavi so spremembe naslednjih planskih dokumentov Občine Izola: - Obalno območje med Koprom in Izolo, s kontaktnimi površinami bolnišnice, - Območje Simonovega Zaliva, - Območje Marine, - Območje naselja Šared, - Območje Baredi - Sveti Donat Dokumente, ki so v javni obravnavi si lahko ogledate na spletni strani Občine Izola (http//www.izola.si) ali v pritličju stavbe Občine Izola Verdijeva 1. Do 17. aprila je mogoče dajati (pisne) pripombe in sicer v knjigo pripomb na mestu razgrnitve, po pošti na naslov Občine Izola, Sončno nabrežje 8 ali po elektronski pošti (posta.oizola@izola.si). Izola, 06.04.2004 Svet za turizem Predsednik Branko Simonovič l.r. Zanimivo je, da je bilo, kljub najnižji udeležbi v postojnski volilni enoti tudi največ tistih, ki so odšli na volišče in glasovali za tehnični zakon. V celi volilni enoti jih je bilo 5,15 odstotka, v Izoli pa 7,82 odstotka. Največ jih je za tehnični zakon glasovalo v Kopru, Piran je drugi, Izola pa spet tretja med volilnimi okraji v Sloveniji. In kako smo glasovali po posameznih voliščih v Izoli? Vpisanih v vol. imenik je bilo 12.188 Izolanov, glasovalo je 2.064 ali 16,93 % volivcev, od tega je bilo neveljavnih glasovnic 63, ZA tehnični zakon je glasovalo 162 ali 7,85% volivcev, PROTI je glasovalo 1.839 ali 89,10% volivcev Najvišja udeležba je bila v Cetorah, od večjih volišč pa v Kortah in v Simonovem zalivu. Naj višji odstotek tistih, ki so glasovali proti zakonu je bil dosežen v Cetorah, od večjih volišč pa v Kortah, Maliji in Jagodju. Sicer pa poglejmo številke po voliščih: DVORANA RDEČEGA KRIŽA SKUPAJ VOLIVCEV: 1.371 SKUPAJ GLASOVALO: 216 ali 15,75% ZA 23,00 ali 10,65 % PROTI 185,00 ali 85,65% OSNOVNA ŠOLA LIVADE SKUPAJ VOLIVCEV: 1.755 SKUPAJ GLAS0VAL0:247 ali 14,07% ZA 14,00 ali 5,67% PROTI 225,00 ali 91,09% CETORE ■ ZADRUŽNI DOM SKUPAJ VOLIVCEV: 104 SKUPAJ GLASOVALO: 39 ali 37,50% ZA 7,00 ali 17,95% PROTI 31,00 ali 79,49% DVORANA OBČINSKEGA SVETA SKUPAJ VOLIVCEV: 1.462 SKUPAJ GLASOVALO: 200 ali 13,68% ZA 19,00 ali 9,50 % PROT1172,00 ali 86,00% HOTELI SIM. ZALIV, RECEPCIJA SKUPAJ VOLIVCEV: 1.453 SKUPAJ GUS0VAL0:279 ali 19,20% ZA 17,00 ali 6,09% PROTI 248,00 ali 88,89% MALIJA-GASILSKI DOM SKUPAJ VOLIVCEV: 380 SKUPAJ GLASOVALO: 66 ali 17,37% ZA 3,00 ali 4,55% PROTI 60,00 ali 90,91% DRUŠTVO UPOKOJENCEV SKUPAJ VOLIVCEV:881 SKUPAJ GLASOVALO: 139 ali 15,78% ZA 15,00 ali 10,79% PROT1118,00 ali 84,89% KS JAGODJE-DOBRAVA SKUPAJ VOLIVCEV: 464 SKUPAJ GLASOVALO: 70 ali 15,09% ZA 5,00 ali 7,14% PROTI 64,00 ali 91,43% KORTE-ZADRUŽNI DOM SKUPAJ VOLIVCEV: 550 SKUPAJ GLASOVALO: 164 ali 29,82% ZA 6,00 ali 3,66% PROTI 154,00 ali 93,90% KULTURNI DOM SKUPAJ VOLIVCEV: 1.478 SKUPAJ GLASOVALO: 234 ali 15,83% ZA 20,00 ali 8,55% PROTI 209,00 ali 89,32% BAREDI ■ STARA ŠOLA SKUPAJ VOLIVCEV: 95 SKUPAJ GLASOVALO: 18 ali 18,95% ZA 1,00 ali 5,56% PROT117,00 ali 94,44 % PREDČASNO GLASOVANJE SKUPAJ VOLIVCEV: 0 SKUPAJ GLASOVALO: 35 ali 0,00% ZA 6,00 ali 17,14% PROTI 29,00 ali 82,86% KS LIVADE SKUPAJ VOLIVCEV: 1.740 SKUPAJ GLASOVALO: 287 ali 16,49% ZA 23,00 ali 8,01% PROTI 262,00 ali 91,29% CETORE-ZADRUŽNI DOM SKUPAJ VOLIVCEV: 422 SKUPAJ GLASOVALO: 66 ali 15,64% ZA 2,00 ali 3,03% PROTI 62,00 ali 93,94% GLASOVANJE PO POŠTI V DOMOVINI SKUPAJ VOLIVCEV: 0 SKUPAJ GLASOVALO: 4 ali 0,00% ZA 1,00 ali 25,00% PROTI 3,00 ali 75,00% POSEBNI VOLILNI IMENIK SKUPAJ VOLIVCEV: 33 republiška volilna komisija 7.4.2004 SKUPAJ GLASOVALO: 0 ali 0,00% REZULTATI REFERENDUMA-TEHNIČNI ZAKON 2004 ZAHVALA Občinski odbor Slovenske Demokratske Stranke SDS IZOLA se vsem volilkam in volilcem, ki ste se udeležili nedeljskega referenduma o tehničnem zakonu o t.i. " izbrisanih", zahvaljuje za vašo udeležbo in pokončno držo. Preko pol milijona naših sonarodnjakov in sodržavljanov je z udeležbo in glasovanjem na referendumu dokazalo, da zna in da se ne boji izraziti svoje volje. Vsem Izolankam in Izolanom, hvala za izkazano zaupanje. SDS Predsednik IO SDS Izola Bojan Zadel slovenska demokratska stranka Industrijska c. 11 IZOLA Tel.: 05/640 42 53 'in#^nrwr-i #VAMAHA NOV RAZSTAVNI SALON POOBLAŠČEN SERVIS m - n e* Prenova hotela Marina NAJVEČJA IZOLSKA INVESTICIJA TECA LETA V petek bodo s tiskovno konferenco posvečeno turizmu in z manjšo slovesnostjo odprli popolnoma prenovljen mestni hotel Marina, ki je bil zaradi obnovitvenih del zaprt vse od novembra meseca. Hotel bo zdaj obiskovalcem ponudil še več udobja in dodatnih možnosti za dobro počutje in izrabljanje prostega časa. Skupna vrednost opravljenih del znaša približno 500 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor Branko Seljak so se lastniki odločili za temeljito prenovo hotela že kmalu po nakupu podjetja in tako so pred časom temeljito prenovili vse hotelske sobe, nato so se lotili terase in notranjosti kuhinje, zdaj pa so v celoti prenovili še pritličje. Boris Može, ki ima na skrbi trženje hotelov Belvedere pa je povedal, da so imeli za velikonočne praznike hotel skoraj v celoti rezerviran vendar žal še ni bil nared, čeprav so načrtovali, da bodo dela končali pravočasno. Tako so goste preselili na hrib v hotel Belvedere, ki je zdaj seveda skoraj v celoti zaseden. Imajo pa v hotelu, ki je bil v začetku tega tedna še pravo gradbišče, že prve štiri goste, ki so si tako želeli v Marino, da so pristala na to, da bodo stanovali v nedokončanem hotelu. Gre za irske goste, ki so del velike družine, ki počitnikuje v Izoli, kjer je eden od bratov že kupil stanovanje v starem delu mesta. Sicer je res, da je hotel zaenkrat še brez ogrevanja, vendar jih to ne moti preveč, v hotelskem podjetju pa so jim obljubili tudi konkreten popust. JADRALCI ZASEDLI HOTELE IN ZASEBNE SOBE Udeleženci tradicionalne regate Spring Cup, med katerimi je največ Avstrijcev in Nemcev so že tradicionalno najpomembnejši velikonočni gostje izolskih hotelov in zdaj tudi zasebnih sob, saj je hotelskih sob v glavnem zmanjkalo. Največ jih je seveda v hotelu Halietum v Simonovem zalivu, kjer imajo svojo bazo avstrijski in nemški jadralci, ki so v celoti zasedli vse hotelske zmogljivosti, zadovoljni so tudi na Belvederju, kjer so zasedeni 80 odstotno, nekateri pa so se odločili za cenejši hotel Riviera. Kot so nam povedali v turističnih agencijah so tokrat oddali tudi nekaj zasebnih sob, saj je hotelskih kapacitet enostavno premalo za vse udeležence te pomembne regate, za nekatere pa so tudi predrage. Restavracija je povečana za del terase, uredili so manjšo kongresno sobo za kakšnih 60 udeležencev z vso potrebno tehnologijo, povsem prenovljena je recepcija s hotelskim barom, namesto zimskega vrta in v nadaljevanju stavbe pa so uredili mala bazenčka, takoimenovana Whirpoola, finsko savno in prostor za različne masaže. Seveda so vsi prostori klimatizirani, saj so povsem prenovili tudi klimatske naprave. Hotel je v velikem delu Izolski, saj so notranjo leseno opremo izdelali v izolski Opremi, gradbena dela pa so zaupali podjetju Macro 5. PREKLETA ANKETA RAZPRAVLJALI BI PO KETU Če je vprašanje slabo tudi odgovori niso kaj prida in tako je bilo tudi z anketnim vprašanjem prejšnjega tedna. Če bi vsi, ki so se izrekli za udeležbo na javni razgrnitvi planskih dokumentov res prišli v kinodvorano Odeon, bi bila ta natanko enkrat premajhna. Tako pa so se mnogi očitno izrekli za udeležbo, prišli pa niso, zato se nam zdi, da bi še najraje razpravljali kar po netu. Priložnost za kaj takega je na spletni strani www.izola.si, kjer so vsi omenjeni planski dokumenti tudi na ogled z možnostjo komentarja. __________ 1. April / 2H H..I I II Ml I ■ NOVICE TEMA TEDNA PRIREDITVE Doste sodelovali v javni razpravi o spremembah družbenih planov ŠPORT posameznih območij občine Izolo ? MOTOHOV KOT ARHIV Ja (66%) POVEZAVE KONTAKT Ne (33%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani vKww.iin-iiidrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja Vprašanje tega tedna je nekoliko provokativno a temelji na govoricah, ki jih je vse pogosteje slišati med t.i. dobro obveščenimi. Pravijo, da se v ZLSD dogovarjajo o tem, da bi županja Breda Pečan vendarle kandidirala na evropskih volitvah, kot njeno naslednico na županskem mestu pa omenjajo direktorja komunale in svetnika ZLSD, Marina Domia. Slednje je seveda zgolj ugibanje, precej bolj realna pa je kandidatura županje na listi Združene liste socialnih demokratov. Zato sprašujemo: Ali bi podprli kandidaturo županje Brede Pečan če bi kandidirati na listi ZLSD za evropske volitve? glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com________ Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z. www.izolanka.com Velikonočni prazniki so za turistične delavce prvi barometer prihajajoče turistične sezone, za vernike pa praznik, ki velja za enega najbolj "delavnih" saj ga spremljajo številni izdelki, ki ponazarjajo rojstvo in življenje nasploh. Ob pirhih in tradicionalnem kruhu spremlja velikonočne praznike še vrsta drugih lepot in dobrot, ki jih še posebej ohranjajo na podeželju. Tako je tudi v Cetorah, kjer je 27. marca Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore organiziralo velikonočno delavnico med katero so udeleženci pripravili aranžma za velikonočno okrasitev mize. Društvo je pripravilo in priskrbelo ves potreben material. Na velikonočno delavnico so bila povabljena društva iz naše krajevne skupnosti pa tudi iz Krkavč, Sečovelj, Šmarij, odzvali pa so se v zelo velikem številu. Delavnico je vodila članica cetoranskega društva Franka Matos, v pomoč pa sta ji bili še Vesna Pribac in Orjana Kaligarič. Velikonočna voščilnica VELIKA NOČ VERE V ŽIVLJENJE Sveti Avguštin je že pred mnogimi stoletji (4.stol.) ugotovil, da Jezusovo smrt priznavajo tudi neverni. Da to pravzaprav ni prav nič posebnega. Do križa in smrti na veliki petek pač ni težko priti. Vse drugačno je sporočilo Velike noči: na zunaj nič posebej prepričljivega - prazen grob, prikazni angelov, pričevanje žene in dveh učencev, da so srečali in po nenavadni izkušnji prepoznali prej mrtvega in se prepričali, da živi. Velika noč preskoči iz zunanjega hrupnega in otipljivega dogajanja - koliko je govora o preveč krvavem in grozovitem prikazovanju Jezusovega trpljenja v znani filmski upodobitvi - v tiho notranje doživljanje. V velikonočno jutro je treba vključiti svoje osebn(ostn)o gledanje na svoje življenje in ob tem tudi na trpljenje, smrt in nesmisel velikega petka. Ob doživetem izkustvu, da sami v polnosti živimo svoje življenje, ki ima svoj začetek in smisel; v katerem vidimo poslanstvo; za katerega smo hvaležni ... in ga želimo posredovati tudi drugim. In zato, ker so del našega življenja, jih imamo še posebej radi... V ključu življenja drugače spregovorijo velikonočni simboli: ne prazen grob - temveč vstalo Življenje; ne pobarvano jajce temveč zibelka novega življenja; ne spomini na neki zgodovinski datum, temveč osebno srečanje... In tudi prenovljena fasada župnijske cerkve govori o življenjskosti velikonočnega sporočila. Na zunaj je vsekakor največji »pobarvani pirh« v Izoli (več kot 1600 m2 površine), v sebi skriva velikonočno sporočilo življenja: v mestu živimo kristjani; občina Izola zavzeto sodeluje pri obnovi zgodovinskega in kulturnega spomenika; izvajalci podjetja Sead iz Kopra, sicer muslimanske veroizpovedi, s ponosom in zavzetostjo prenavljajo »božjo hišo«; na veliko noč popoldne bo tudi bogoslužje evangeličanske skupnosti v nemškem jeziku; na velikonočni ponedeljek dopoldne pri bogoslužju sodeluje zbor italijanske skupnosti Halietum; praznik oljčne (cvetne) nedelje smo praznovali z množičnim obiskom in velikim navdušenjem; velikonočni prazniki vabijo ... Naj bo Velika noč tudi letos praznik življenja in upanja; praznik veselega srečevanja in podpiranja v dobrem; praznik pomladi, ki v sebi skriva zmago življenja nad smrtjo. Prepoznajo v sebi in drugih zmago življenja in bodimo vsak dan znova velikonočni ljudje. Zato vam v imenu vseh župnijskih sodelavcev in sodelavk voščim blagoslovljeno Veliko noč. Povabilu se je odzvalo kar 30 žensk, ki so poskrbele za prelepe aranžmaje. Udeleženke so bile navdušena nad tem načinom izvedbe delavnice saj so si izmenjale nasvete in prijetno druženje se je zavleklo pozno v sobotno noč. Društvo pripravlja za svoje članice razne delavnice od peke kruha, slaščic ter izdelovanja raznih okraskov. Za organizacijo te delavnice so se odločili po uspešni organizaciji delavnice izdelovanja adventnih venčkov v decembru 2003. V društvu so sicer delavni kar celo leto. Pričeli so z predstavitvijo knjige pesmi gospe Marije Grbec, nadaljevali pa s pustovanjem, S.marcem, začetnim plesnim tečajem, po velikonočni delavnici pa so včeraj že gostovalena prazniku Malvazije (Aleksandra Petaroš) E' risorto, amici, e' risorto! Gesu’ e’ vivo, smettiamo di cercarlo tra i ricordi, smettiamo di cercarlo tra i morti del passato, egli e' vivo, e' qui, e' raggiungibile, e' accessibile e incontrabile. A tutti auguro buona Pasqua. Andrej Sedej, župnik Kako bomo praznovali: Veliki četrtek 9.30 škofova krizmena maša v Kopru 19.00 sv. maša v župnijski cerkvi Veliki petek 15.00 križev pot 19.00 obredi - češčenje križa Velika sobota 14.00 in 16.00 blagoslov jedil pri sv. Roku 15.00 in 17.00 blagoslov jedil v župnijski cerkvi 20.00 obredi velike sobote Velika noč 6.30 - vstajenjska procesija in sv. maša 10.00- sv.maša 17.30 - evangeličansko bogoslužje v nemškem jeziku 19.00- sv. maša Pri vseh sv. mašah bo ofer za potrebe cerkve Prireditve v Izoli KAKO IN KDA| PRIJAVITI JAVNO PRIREDITEV? V tem Mandraču je objavljen razpis za organizatorje različnih prireditev v izolski občini. Organizatorjev je iz leta v leto več in tudi vse bolj profesionalni so, vendar še vedno ni povsem jasno, kako je treba prijavljati posamezne javne prireditve. Branko Andrejašič, načelnik Upravne enote Izola pojasnjuje takole: Z zakonom, ki velja dobro leto je zakonodajalec zagotovo želel poenostaviti postopke s katerimi se priglasi določena javna prireditev. Pravzaprav je določil dva možna načina prijave javne prireditve. Prvi način je neposredne prijave na policijski postaji in sicer je treba javne shode prijaviti tri dni pred prireditvijo, javne prireditve pa pet dni pred prireditvijo. Dovoljenje, to je posebna odločba, pa je treba zaprositisedem dni pred prireditvijo. V primerih ko nekdo prijavi prireditev na policiji stori to na posebnem obrazcu in če ne gre za prireditev, ki bi bila kakorkoli zahtevna policija enostavno izda odobritev. V primeru pa, ko policija oceni, da bi bilo z organizacijo te prireditve lahko ogrožano zdravje oziroma življenje ljudi ali poškodovana lastnina pa policija od nas lahko zahteva celo, da prireditev s posebno odločbo prepovemo. Dovoljenje upravnega organa je potrebno takrat, ko gre za mednarodne športne dogodke, za prvenstvene tekme prve lige, ko gre za uporabo sredstev ki so nevarna za zdravje ljudi ali premoženje (ognji, petarde itd.), če se pričakuje, da bo na prireditvi več kot 3.000 obiskovalcev ali če je na prireditvi predvidena uporaba motornih vozil, plovil, zrakoplovov ali če so na prireditvi prisotne živali (alka), če obstaja nevarnost utopitve in če se prireditev dogaja na cestišču. Prijavitelj mora seveda izkazati pravico do uporabe prostora na katerem bo določena prireditev, občina pa lahko da soglasje na različne načine (naprimer s pogodbo), v primeru da gre za uporabo ozvočevalnih naprav pa je treba pridobiti tudi soglasje glede na določila uredbe o hrupu. Tisti, ki bi s prireditvijo povzročal hrup, ki je nad dovoljeno mero mora prpHrnsnn dohiti dovoljenje Agencije republike Slovenije za okolje. To soglasje je lahko izdano tudi za več povezanih prireditev naenkrat, vendar ne za daljše obdobje od 6 mesecev. Morda se zdijo nekatera določila nekoliko toga, vendar je treba vedeti, da je zakonodajalec zagotovo želel najprej zagotoviti varnost udeležencev. Dokler se nič ne zgodi smo vsi zadovoljni, če pa se zgodi nesreča se začne takoj preverjati kdo je kaj zgrešil v postopku izdajanja dovoljenja in je seveda lahko kriv za posledice takšne nesreče, je povedal naš sogovornik. Morda se zdi, da policisti in delavci Upravne enote varujemo sebe a to ni res. Predvsem želimo zavarovati udeležence in verjemite, da si ne želimo ponovitve nesrečnega dogodka z Rally dirke izpred nekaj let, ko je pod Šaredom umrl otrok. POMLAD! ALERGIJE? Izdelki, ki nevtralizirajo alergene: - antialergični sprej (pošpricate po površinah v prostoru) - antialergični detergent za perilo - šampon za hišne živali (nevtralizira alergene dlak) pa še posebne prevleke, podloge, vzglavniki REVIJA UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje KAKO ŽIVETI Z DEMENCO? Vse več je ljudi, pri katerih opažamo spremebe značilne za demenco, nove situacije, ki spravljajo tako svojce kot dementnega starostnika v hudo stisko. Kaj v taki situaciji storiti, kako nastopati, kako razbremeniti nastali problem, so vprašanja, ki so dala pobudo, da se tudi v izoli organizira skupina za samopomoč in pomoč pri iskanju ustreznega pristopa k človeku, ki živi z demenco. To pomoč organizirajo v Domu upokojencev Izola, ki sodeluje pri organizaciji skupin za samopomoč in pomoč dementnim v Izoli v okviru »Spominčice«, Slovenskega združenja za pomoč dementnim, kjer bo predvidoma že naslednji teden, 15. aprila ob IS.uri prvo strokovno srečanje. Vabljenje tudi predstavnik Slovenskega združenja za demenco. Vse, ki potrebujete tovrstno pomoč in vse, ki bi bili pripravljeni prostovoljno sodelovati pri organizaciji in delovanju skupin, prosimo da se oglasite v Domu upokojencev Izola, Kosovelova 22 Kontaktne osebe: Delovna terapevtka: Majda Strle tel. 64 17 121, Socialna delavka: Marija Sorgo tel. 64 15 210, soorganizator: Judita Miško gsm: 041 22 74 79, Zdravnik: Andrej Dernikovič 64 03 563 VPRAŠANJA O ZELENICI NA SVETILNIKU Ker nisem nikjer v javnosti zasledila podatkov o gradbenih posegih na zelenici ob vhodu na svetilnik, javno sprašujem: Kdo je predlagatelj? Kdo je investitor? Kateri ureditveni dokument je to predvidel? Ali ni v mestu nekaj bolj akutnih potreb po sanaciji? (če se omejim samo na ta del mesta: porušen pomol, neurejena plaža, pot do svetilnika...) Vanda Zajc DEŽ NI DOBER ZA ZDRAVJE Zaradi slabega vremena je za včeraj odpadel predvideni dan odprtih vrat, ki so ga v počastitev Dneva zdravja (7. aprila) pripravljali delavci Reševalne službe slovenske Istre v sodelovanju s študenti Visoke šole za zdravstvo Izola. Glede na velik interes s strani vseh udeleženih in dejstvo, da se je včeraj začela daljša kampanja v duhu varnosti v cestnem prometu se bo dogodek zgodil predvidoma naslednjo sredo na isti lokaciji (parkirni prostor za zdravstvenim domom), le v nekoliko bolj zgodnem terminu, ki bo bolj prilagojen bližnjim vrtcem in šolam. SREČANJE Z IZOLSKIMI REŠEVALCI JE TAKO PREDVIDENO v sredo 14.04.2004 od 11:00 - 15:00 ure. S STARIM PAPIRJEM DO NOVIH RADOSTI V ta namen taborniki rodu Jadranskih stražarjev iz Izole pripravljamo v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola v soboto 17. aprila drugo AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA, ki bo predvidoma potekala od 9 do 14 ure v Izoli pred sedežem Občine Izola. K sodelovanju vabimo vsa društva in mladino (ne glede na to, da niso taborniki), ki si želijo preživeti nenavadno dopoldan po izolskih ulicah ter ostale občane, s skupno željo pomagati otrokom. IZPRAZNITE KLETI IN POMAGAJTE NAM OSREČITI OTROKE, SAJ BO IZKUPIČEK NAŠE AKCIJE NAMENJEN FUNDACIJI ZA POMOČ BOLNIM IN REVNIM OTROKOM! Za prijave in informacije pa se lahko obrnete na elektronsko pošto vilettc_cibej@hotmail.com in kranjc.urska@siol.net ^ ali pa nas lahko obiščete v naših prostorih v sklopu športne dvorane v Livadah ob O.Š. Livade vsak petek od 19:30-20:30. KURIVOPROMET IZOLA Repič Dušan s.p. Prodaja trdih goriv Tel.: 641 56 11 Prostorski dokumenti VSAKEGA ZANIMA PREDVSEM SVOJA V izolski kinodvorani jeHj bila sinoči dru»a runda ■ javnih razprav v zvezi s prostorskimi dokumenti ki so v javni ohras navi do 17. aprila. Čeprav je^HHBV^K. bilo pričakovati, da bo razpravljalcev in fflJB poslušalcev več kot jeKiS^^iifl običajno gledalcev ktinu zgodilo ravno obratno. Bilo jih je presenetljivo malo in še med prisotnimi so bili v glavnem tisti, ki bodo o dokumentih odločali še na občinskem svetu ali v svojih strankah in svetniških klubih, civilne družbe pa je bilo res malo. No ja, tudi razprava sama je bila tako dobro omejena, da se razpravljalci niso še niti dobro segreli pa je bilo razpravev že konec, ker je bila na vrsti predstavitev naslednjega območja. Čakamo na poročilo našega posebnega odposlanca. VROČE GLEDE DEPONIJE POD ŠAREDOM Če je bila kinodvorana presenetljivo prazna pa je bilo toliko več ljudi v KS Jagodje Dobrava na predstavitvi projekta odlagališča za kamenje in zemljo, ki naj bi ga uredili v dolini pod Šaredom. Ob izkopavanjih tunela bo namreč ostajalo veliko materiala, ki ga je nekam treba odložiti, občina pa je v sodelovanju z Darsom pripravila predlog po katerem bi ta material dovažali na deponijo pod Šaredom, kjer bi kasneje uredili javno površino in krožišče bodoče ceste od Jagodja do Šareda. Čeprav je projekt še v nastajanju je bila razprava čustveno nabita in predlagatelji so se lahko prepričali, da brez temeljitega prepričevanja ljudi enostavno ne bo šlo. Povejmo na kratko, da je celoten projekt zamišljen tako, da bi obvarovali sedanjo cesto od Izole do Kort, zato pa bi material odlagali sproti na lokacijo bodoče slemenske ceste od Jagodja do Šareda, vse do omenjene deponije, ki bi zrasla pod sedanjo cesto v višini nekdanje gostilne Čok. ARCOLINA ŠE NE BO GRADILA Investitor v projekt Argolina je prejšnji teden doživel neprijetno presenečenje, saj je dobil odgovor, da je njihova vloga za odobritev gradbenega dovoljenja za gradnjo prve faze Agroline nepopolna, zato jo je upravna enota zavrnila. Kot je povedal Branko Andrejašič, načelnik upravne enote Izola je bila vloga v določenih podrobnostih v nasprotju z veljavnim odlokom o zazidalnem načrtu tega območja, zato jo bo investitor moral dopolniti Prva faza gradnje Argoline sicer predvideva gradnjo poslovnih prostorov in podzemno garažno hišo s šeststo parkirnimi mesti, kar je dvakrat več, kot jih predvideva sedanji zazidalni načrt, prav to pa menda moti strokovne delavce upravne enote, saj za gradnjo objektov po sedanjem načrtu takšno število parkirnih mest ni potrebno. To seveda daje misliti, da se investitor pripravlja na gradnjo v skladu s predstavljenim projektom, zato se v posameznih svetniških skupinah menda že resno pripravljajo na razpravo o tem dokumentu na občinskem svetu. Morda pa bo investitor z malo več potrpežljivosti dosegel to, kar je uspelo podjetju TPC Livade, ki si že precej časa prizadeva za gradnjo počitniških stanovanj v Livadah. Na zadnji seji so občinski svetniki brez večjih nasprotovanj potrdili zazidalni načrt Livade -zahod. Po obstoječem zazidalnem načrtu iz leta 1977 naj bi na šestnajstih hektarjih površin gradili več kot osemsto stanovanj, novopotrjeni zazidalni načrt pa dovoljuje gradnjo okoli sedemsto stanovanj, kar seveda še zdaleč . m poseg v prostor, ki bi ga lahko kar tako spregledali. Kot smo že zapisali bodo poleg stanovanj tam gradili tudi univerzitetno središče, stanovanja za policiste, športno-rekreacijski in vodni center ter garažno hišo z okoli 260 parkirnimi mesti. '■V ■ i" ■'">Wksl' ~ ■ m n j SPRING CUP BURI BREZ VETRA V naslednjih dneh bo izolski zaliv prizorišče najmočnejše slovenske tradicionalne jadralne regate, poimenovane Spring Cup. Jadralci so tudi letos dobesedno napolnili izolske hotele in celo zasebne sobe, zadovoljni so gostinci in celo trgovci opažajo, da se po starem mestu sprehaja nekaj več turistov Poleg turističnega pa ima to tekmovanje tudi velik športni pomen in tudi letos organizatorji iz JK Burja obžalujejo, da na njihovi regati ni nekaterih najboljših slovenskih jadralcev - olimpijcev. Kar pet od sedmih slovenskih olimpijcev te dni nastopa na 35. mednarodnem jadralskem pokalu princese Sofije v Palmi de Mallorci, kjer v vseh enajstih olimpijskih razredih jadra vrhunska konkurenca, to pa pomeni, da kljub dogovoru na strokovnem svetu ne bodo nastopili na najmočnejši domači regati, izolskem Spring Cup-u. Seveda je takšna odločitev, ki so jo tekmovalci sprejeli skupaj s predsednikom JZS Jankom Kosmino, precej razjezila organizatorje v JK Burji, saj se na ta način zmanjšuje pomen tega velikega mednarodnega tekmovanja, vendar je v predolimpijskem času po svoje moč razumeti, da se želijo udeleženci olimpijskih iger čivečkrat soočiti s konkurenco. Že od začetka prejšnjega tedna na Mallorci trenirajo Gašper Vinčcc v finnu ter portoroški posadki Vesna Dekleva-Klara Maučec in Tomaž Čopi-Davor Glavina v razredu 470. Kljub temu v Izoli za konec tedna obljubljajo dobro mednarodno udeležbo v enosedu laser z olimpijcem Vasilijem Žbogarjem v glavni vlogi ter številno in kakovostno zasedbo v enosedu evropa s Portorožanko Tejo Čeme kot favoritinjo. Povejmo še, da je regata za Spring Cup kriterijska za sestavo reprezentanc vseh jadralnih razredih, ki bodo ta konec tedna tekmovali v izolskem zalivu. OPTIMISTI NASTOPAJO V PIRANU Na tradicionalni regati za Trofej Vitrinjaka v Zadru so dobro nastopili tudi slovenski oziroma izolski jadralci v razredu optimist. V konkurenci 166 jadralcev iz Hrvaške, Slovenije, Grčije in Turčije je sicer slavil Grk Theofanis, četrti je bil Jakob Božič (Burja), peti Nik Pletikos (Pirat) in šesti Simon Laganis (Olimpic), vsi trije z enakim številom točk (11). Ren Kaligarič je bil 13-ti, Klas Kaligarič 15-ti, Jakob Perne 20-ti (vsi Olimpic), Mitja Mikulin 41-ti, Domen Stepačič 56-ti (oba Burja), Nejc Dolinšek 60-ti itd. Ta konec tedna bodo optimisti tekmovali na kriterijski regati v Portorožu, kjer bo že dokaj jasno, kdo so tisti, ki še lahko računajo na uvrstitev v državno reprezentanco. KICK BOKSARJI V IZOLI S prvim turnirjem za državno prvenstvo se je začela letošnja sezona v kick boksu. Tekmovanje v disciplini šemi contact je v OŠ Livade organiziral Kickboxing in Taekwando^Hj|^HMHB|^HHjHBH| klub KIT Izola. Nastopilo jc 160 H tekmovalcev iz 16 ubov. Med domačimi borci so medalje osvojili: Dečki, -135 cm: 3. Jaka Hudalcc; -145 cm: I. Anderj Škcrgat; ladinci, - 4X kg:R 2. Tomi Pečar; članice, -55 kg: 3. BHfcBKK -■ JBPK Damjana Tomšič; člani, -74 kg: Dano Svjetlanivič; - 89 kg: 1. AdmirR Sinanbegovič, 2. Alek.sancler Škorjance. ZADNJA VEST IZOLANI NADIGRALI PIRANČANE Strelci: Valenčič (7), Malikovič (40), Čauševič (61 in 78) ter Bošnjakovič (80) Izolani so povsem nadigrali vodilno moštvo tretjeligaškega tekmovanja in imajo tako idealno priložnost za zmago v finalu pokala Nogometne zveze Koper. Povejmo, da bo povratna tekma, namesto v sredo, že V TOREK, 13. aprila ob 16.30 v Piranu. (B.Vuga) foto: Edis Čauševič KS Jagodje ^ v IACODIE BO VELIKO CESTNO GRADBIŠČE Krajevni skupnosti Jagodje in njenim prebivalcem se v naslednjih letih obeta veliko gradbišč povezanih z gradnjo trase hitre ceste, V Jagodju bo namreč izhod za Izolo in izolsko podeželje, kar pomeni, da bomo dobili še eno, povsem novo cesto do Šareda. Kako krajevna skupnost sodeluje v vseh teh pripravah na te posege v prostor pa tudi o nekaterih drugih aktivnostih krajanov in njihove KS smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Jagodje Dobrava, Maksom Filipčičem. - Evropska skupnost ne pozna krajevnih skupnosti Torej se vaš mandat predsednika KS Jagodje Dobrava izteka 1. maja? - Prav gotovo ne bo šlo tako hitro. Krajevne skupnosti so še vedno neke vrste podaljšana roka občine na ožji lokalni ravni in imajo še vedno veliko nalog in pristojnosti, povrhu vsega pa imajo tudi nekaj premoženja, kar je vse treba razrešiti pred ukinitvijo krajevnih skupnosti. Zagotovo bo še naprej obstajala nekakšna oblika organiziranosti, morda vaška ali četrtna skupnost ali kaj podobnega. Čeprav je naša občina majhna je za reševanje nekaterih težav še vedno prevelika. - Po moči ste druga krajevna skupnost v občini? - Mislim, da smo prva, saj smo z območjem in dejavnostmi, ki jih ! imamo v naši pristojnosti dejansko velika in pomembna krajevna skupnost. Smo med turistično 'č'"’močnejšimi krajevnimi skupnostmi v slovenski Istri, saj imamo kar dva hotela, dve plaži, naravni park i ~ .^4. in arheološko najdišče, pa pošto, market, poslovno L stanovanjsko središče in še kaj. Poleg turizma je "'jV pri nas pomembno tudi kmetijstvo, seveda pa so zelo atraktivne tudi nekatere lokacije, ki bodo prej ali slej namenjene pozidavi. A - Ali smo priče pospešeni prodaji zemljišč v vaši krajevni skupnosti? - Če krajevnih skupnosti v Evropski skupnosti ne bo je seveda vprašanje, kako bo s prodajo vseh teh zemljišč in koliko tako prislužebega denarja bo iz občinskega proračuna prišlo nazaj v neko lokalno skupnost. Sicer pa tudi doslej nismo imeli pri teh prodajah posebne besede, ker gre pač za pristojnost občine. O tem, koliko besede imamo pove tudi to, da imamo stanovanjsko zadrugo Jagodje pa v njej skoraj ni domačina in seveda s politiko naše krajevne skupnosti nima nobene zveze. - V lasti imate kar nekaj objektov. - Naši ljudje so znali pljuniti v roke in zavihati rokave in tako so ustvarili nekatere objekte, ki smo jih kasneje legalizirali, danes pa jih delno tudi tržimo in tako dobljena sredstva vračamo nazaj v vzdrževanje objektov in za potrebe KS sploh. - Nadzorni odbor občine Izola je pred kratkim pregledoval poslovanje krajevnih skupnosti Kako je bilo pri vas? - Pri nas vse delamo zakonito v skladu z dogovori na svetu krajevne skupnosti, finančno poslovanje pa je transparentno in tudi nadzorni odbor ni imel nobenih bistvenih pripomb na naše poslovanje. JAGODJE BO VELIKO CESTNO GRADBIŠČE - V obravnavi je spreminjanje družbenega plana za območje Simonovega zaliva, ki je del vaše krajevne skupnosti Ste se kaj seznanili z njim? - Vedno sodelujemo pri takšnih aktivnostih in skušamo obveščati ljudi o takšnih spremembah. Tudi v primeru tega planskega dokumenta je bilo tako, saj nas je zanimalo kako bo s plažo in parkiriščem pod Bclvederjem, ki je zadnje leto dni, odkar tam delujeta Shoto klub in Horizont klub, bistveno bolj urejeno kot pred tem in postaja pravo središče za ustvarjalne mlade. Zanimalo nas je tudi, kako bo z morebitno gradnjo hotela na tem območju, pa urejanje prometa na območju hotela Belveder in gradnja ceste od Jagodja do Šareda. Mislim, da kot krajevna skupnost bomo morali imeti nekaj besede pri r'“ vsem tem, posebej pri gradnji ceste, čeprav se država, ki je ^ investitor v cesto, obnaša zelo menefregistično do nas. ~rt čč:,. Pravzaprav gre za odcep s hitre ceste, ki bo usmerjen proti Baredom oziroma svetemu Jakobu in nato do | Gažona, tako da bi dobili nekakšno krožno cesto nad Izolo po kateri bi vozil tudi avtobus do bolnice. Zaradi te gradnje bo treba na tromeji Livade [ - Korte in Jagodje ustvariti nekakšen plato, kjer bi uporabili tudi material iz bodočega tunela in tam naj bi uredili krožišče za vse smeri, od Jagodja do Korte, Gažona, bolnice in | Izole. Tam je sicer tudi izvir Pivola | in zato smo kot krajevna skupnost dali pripombo, da tam mimo ne bi peljali kanalizacije, ker je vprašanje, kako bi to vplivalo eno na drugo. - Bo zaradi gradnje te ceste odpadlo urejanje stare ceste od starega Jagodja do Šareda? Nikakor ne. Ta cesta bo ostala, saj bo nova cesta imela novo traso, ta pa bo ostala dostopna cesta na Malo Sevo in na Valeto, seveda pa jo bo treba vsaj malo urediti. - Pri tej gradnji imata škarje in platno država in občina. Kakšno je vašde sodelovanje? Sodelujemo v teh postopkih in tudi sam sem v skupini, ki sledi načrtovanju hitre ceste. Med našimi pripombami je bila napnmer dostopih zemljišč s tega upam, uveljavili krajanov. tista o za lastnike in stanovalce območja in da bomo interes naših NISMO SLABŠI OD PIRANČANOV - Zadnja leta ste uredili večino cest, tudi do dokaj osamljenih hiš. Je sploh še kaj tega dela ostalo? - Naša krajevna skupnost meji na občino Piran in ker oni nimajo več nobene makadamske ceste tudi mi nismo hoteli biti slabši zato smo vse dovoze s piranske strani preplastili z asfaltom. So pa še odseki kjer ceste niso urejene a je to zato, ker ljudje niso pripravljeni sodelovati ali niso enotni, krajevna skupnost pa sama ne zmore vseh teh bremen. Mi jih sicer dajemo v plan a jih potem prelagamo dokler se ne bomo kaj dogovorili. Nasploh pa nam je zdaj malo lažje, saj smo kanalizacijsko uredili velik del cest, ki zdaj niso več tako ogrožene in jih ni treba stalno popravljati. - Večni problem je cesta skozi hotelsko naselje Belvedere. Nezadovoljni so hotelirji in gostje, nezadovoljni pa so tudi krajani ki to cesto uporabljajo takorekoč vsak dan. - To je res problem ki ga bomo težko razrešili. S turistično organizacijo Belvedere sicer dobro sodelujemo, vendar ne moremo mimo tega, da so bile hiše domačinov in cesta tam veliko pred avtokampom. Belvedere ima pripravljenprojekt premaknitve te ceste, vendar se ne more dogovoriti z občino o tem posegu, ki bi bil za vse verjetno najboljši. - Vaša krajevna skupnost ima celo svoj tunel. - Tunel, ki smo ga z veliko muko obnovili je bil velika pridobitev za nas, saj gre tukaj tudi rekreacijska pot Parencana, ima pa tudi svoje težave. Žarnice so cilj različnih vandalov poseben problem pa so dirkači z avtomobili in motorji na drugi strani tunela, kjer je cesta lepo asfaltirana in jih kar vabi k preizkušanju spretnosti. Nekateri predlagajo, da bi postavili pregrade a z občine zaenkrat še ni konkretnega dogovora. Čakamo tudi, da turistični delavci postavijo vsaj smerokaz za tunel, saj ga mnogi ne najdejo. Tudi v naših turističnih prospektih ga ni, zato pa je v prospektu hotela Svoboda v Strunjanu, vendar se sprehajalci na samem terenu ne znajdejo. Pravzaprav se nam nenehno dogaja to, da znamo narediti velike stvari, grešimo pa na malenkostih. (MF) Nogomet-2. SNL NK SVOBODA LJUBLJANA - MNK IZOLA ARGETA 0:1 (0:1) LJUBLJANA - Športni park, gledalcev 100, sodnik Mihelič (Mb) 5. Strelec: 0:1 -Čauševič (38) MNK IZOLA ARGETA: Paal 7, Božič 6.5 (od 65. Zupančič -), Šabič 7.5, Ružnič 7, Čavar 7, Franetič 7, Dobrin 6 (od 46. Malikovič 6.5), Nadal 6.5, Čauševič 8, Rastoder 7, Valenčič 7 (od 75. Ulemek -). Trener: Marjan Kovačič Rumeni kartoni: Nadal, Čauševič. Navdani z optimizmom s prvih dveh srečanj ter prednostjo domačega terena so Ljubljančani napadali izolski gol od prve minute dalje, vendar si v prvem polčasu - z izjemo strela Makiviča z neposredne bližine, niso pripravili resnejših priložnosti. Medtem, ko je obramba Izole imela precej dela s hitrimi napadalci domačega moštva, so gostujoči napadalci imeli dve zelo dobri možnosti za zadetek: najprej Rastoder z neposredne bližine, nekoliko zatem še Čauševič iz prostega strela, a je domači vratar dobro interveniral. Povsem brez moči pa je bil čez nekaj minut, ko je Čauševič izvedel prosti strel, žogo mu je lepo vrnil Rastoder, Čauševič pa je z eurogolom z dobrih dvajsetih metrov zatresel mrežo Svobode. Tudi drugi del se je začel z ofenzivno igro domačih nogometašev, ki je svoj vrh dosegla sredi drugega polčasa. Takrat so igralci Svobode v terminu desetih minut izvedli serijo napadov, ki pa so se ob agresivni igri izolske obrambe, dobrih intervencijah vratarja Paala ter morda tudi kančku športne sreče končali brez zadetka v mreži Izolanov. Slednji so iz protinapadov uspeli nekajkrat ogroziti domači gol, a je Hajdinovič potrdil sloves dobrega vratarja. Sicer lepa in atraktivna tekma je drugem delu je imela zlasti pri domačih igralcih nekaj nešportnih agresivnih vložkov (razbita arkada Rastoderja), ki jih je dopuščal in toleriral tokrat slab sodnik Mihelič. Izredno borbena igra izolske enajsterice se je tako obrestovala z drugo zmago v gosteh, na katero so modrobeli čakali kar šestnajst prvenstvenih krogov. V vodstvu je velenjski Rudar (47 točk), Izola pa se je z novimi točkami utrdila na devetem mestu in ima 22 točk. Naslednji krog bodo zaradi praznikov odigrali že v soboto 10. aprila ob 16.30 uri. Naša enajsterica tokrat igra doma, v goste pa jim prihaja drugouvrščena ekipa Zagorja. Amir Ružnič, kapetan moštva: »Ta zmaga je prišla ob pravem času in je dober obliž po neugodni tekmi s Taborjem. Igrali smo zelo borbeno, to je bila res tekma na nivoju in naš trud je bil poplačan. S tako igro bomo skušali nadaljevati tudi v prihodnje, najprej že v soboto na tekmi proti Zagorju.« (BRANKO VUGA) KAPUČINO J 1 . 1 u 3. SNL-zahod Košana: Avtoplus Korte 1:3 (0:2) KOŠANA - Nogometno igrišče Videm, gledalcev 70, sodnik Drečnik (Zagorje). Košana: Krebelj, E. Penko, A. Penko, Urbančič, Jelovič, Sušelj, Crlenec (od 60. Ostanek), Kapelj, Leskovar, A. Morelj (od 70. M. Morclj), Maver (od 70. Valenčič). Trener: Jofc Udovič. AvtopJus Korte: Horvat, Begič, Bauer, Mehič, Mamilovič, Furlanič, Durmič, Serdinšek (od 71. Jankovič), Banica, Čendak, Luznar (od 46. Meš). Trener: Ivan Patarič. Košanci so Kortežane pričakovali s precejšnjo mero spoštovanja ob koncu tekme pa so imeli morda občutek, da bi lahko izvlekli veliko boljši rezultat, Kortežani namreč niso igrali tako mkot znajo a je bilo to dovolj za zanesljivo zmago. To pa je tudi prava značilnost zrelih moštev, ki znajo tudi brez vrhunske predstave iztržiti ugoden rezultat. In Kortežani so ta trenutek gotovo močnejši celo od izolskega drugoligaša. Vsi trije zadetki gostov so bili doseženi iz prekinitev oziroma iz enajstmetrovke, za gledalce najlepši pa je bil edini gol Košancev, ki je bil plod zares lepo izpeljane akcije. Odbojka 2. SOL Mežica - Interval A Izola 3:1 (25:14,26:24,20:25,25:23) INTERVAL A IZOLA: N. Stanič, J. Pešič, S. Raspor, U. Čeklič, U. Bandelj, D. Gluvajič. Glede na to, da je v izolskem klubu že pred časom padla odločitev, da se ne napreduje v prvo ligo, je trener Pešič na Koroško odpotoval zgolj s šestimi igralkami. Tudi s slednjimi bi z nekoliko agresivnejšo igro bili kos solidnim igralkam Mežice, vendar zmaga za vsako ceno tokrat ni bila cilj Izolank. Zadnja tekma sezone je bila tako za naša dekleta zgolj povprečna tekma, na kateri so bili predvsem vznemirljivi zaključki zadnjih treh nizov. Tega poraza tudi ne moremo enačiti z drugimi porazi (Solkan, Evi Vital), saj ni odločal o nikakršni bistveni spremembi na lestvici. Končni obračun odbojkaric Intervala A Izole po dvaindvajsetih kolih je: 15 zmag in 7 porazov ter skupno 49 točk, kar jih je uvrstilo na odlično tretje mesto. Prvak je ljubljanski Evi Vital (58 točk), ki se je z drugouvrščenim Solkanom (52) uvrstil v prvo ligo. . (BV) j Na fotografiji: Ekipa Interval A Izola čj - Zadnja vrsta z leve: Nataša Stanič, Lea Kolar, Jelena Pešič, Sara Raspor, trener Tihomir Pešič, Maja Pešič, Daša Gluvajič, Urška Čeklič in Urška Bandelj (leži). Poleg _________ navedenih igralk so za ekipo Izole v tem prvenstvu nastopale Nea Bošnjak, Alenka Čuturič, Barbara Antolinc in Alesya Fajič. Pred začetkom prvenstva sta bili v ekipi še Sara Habjan in Heidi Hrvatin, ki pa kasneje nista zaigrali v moštvu. Tako zanju, kot za Neo, Alenko, Barbaro in Alesyo, v klubu upajo, da bodo v prihodnje našle čas tudi za odbojko in da se jim bodo v novi sezoni znova priključile. Veslanje PIliLAIIHPRESS Na mednarodni veslaški regati, ki je v soboto in nedeljo potekala ob ankaranski obali, so najpomembnejšo zmago izbojevali organizatorji iz koprskega Veslaškega kluba Nautilus, zelo dobro pa so nastopili tudi nekateri izolski veslači. Dveh zmag se je tokrat razveselil Bine PiŠlar iz Veslaškega kluba Izola. Pri mlajših članih je v enojcu ugnal vso konkurenco, čeprav je kot lahki veslač tekmoval v absolutni kategoriji, slavil pa je tudi v dvojnem dvojcu. Tudi Majda Jerman je ubranila sloves najboljše slovenske veslačice, njena klubska kolegica iz VK Izola Aleksandra Prelaz pa je bila tretja... / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt 3 Državni naslovi so pričeli prihajati v Izolo. Prvega si je priigrala ženska mladinska ekipa, v Celju so bile boljše od Celjank in Olimpije. Seveda ni bilo lahko, toda zavzeto delo in velika želja so prinesle rezultat. Nekako čuden je zato pogled na izbranke državne reprezentance, katere sedaj vadijo v Izoli. Ob vsem naslovu imamo najmanj prisotnih igralk. Ob vsem pa je potrebno dodati, da so naslovi kar draga stvar.Namrcč organizacija in stroške turnirjev zveza enostavno zaupa klubom in tako olajša klubske blagajne. Medalje in pokal so preskromno nadomestilo, zato tudi vsi bežijo od organizacije takih prireditev.Čarobne formule seveda ni, zveza bi morala prevzeti vso organizacijo, predvsem pa poskrbeti za najvišji nivo izvedbe. Vprašanje, kdo je komu potreben? Morda, vendar je pri mlajših vse nekako drugače in bi morali ti rezultati biti večji ponos tako zvezi kot klubom. Nekdanje točkovanje in rangiranje klubov (rezultati vseh ekip) bi sedaj verjetno bilo nesmiselno, predvsem zaradi neenakih pogojev, toda pokazalo bi kdo in koliko dela. Na moški strani rokometa bo samo ekipi kadetov uspelo priti do finalnih bojev. Po vseh dobrih igrah v klubu pričakujejo visoko uvrstitev, vendar imajo fantje »prednost« enega leta in njihov vrh šele prihaja. Mladinska ekipa je z rezultati tudi dokazala , da sodi v prvo ligo, morda se je pričakovalo celo nekaj več. Največji dolžniki bodo člani, od napredovanja ne bo nič. Preveč »toplo, hladno« so odigrali, tudi v soboto proti Radovljici. Predvsem pa proti direktnim nasprotnikom.Tudi ob istem številu osvojenih točk smo v minusu, po dveh porazih (Dobova, Cerklje) so vrata l.B lige dokončno zaprli. Prvenstvo še ni končano, tudi kakšen čuden rezultat lahko pričakujemo, čudeža pa mislim, da ne bo. Kakorkoli že, na napakah naj bi se učili, vsako prvenstvo je nekaj novega in stvari se bodo postavile na pravo mesto. Cena je morda včasih previsoka, toda vedno pač ne moreš biti zgoraj, tudi denar ti tega ne zagotavlja. www.goldenindex.com Rokomet MLADINKE M IZOLA BORI KMO DRŽAVNE PRVAKINJE V nedeljo 4. aprila je bil v Celju finalni turnir v rokometu za mladinke letnik 84 in mlajše, v finale so se uvrstile ekipe Olimpije iz Ljubljane, Celja in Izole. V prvi tekmi finala so v izredno izenačeni tekmi Ljubljančanke prav v zadnjih minutah uspele premagati domačinke z rezultatom 19:21. V drugi tekmi so se Izolanke pomerile z Olimpijo. Odlično so začele in povedle za štiri zadetke a so dovolile Ljubljančankam, da so jih do konca polčasa ujele. Tesno pokrivanje najboljše igralke Manuele Hrnjič Ljubljančankam ni pomagalo saj so se izkazale ostale Izolanke z Mitruševsko, Cičevo, Poljšakovo in Kaltakovo na čelu. Vodstvo Izolank je v drugem polčasu naraslo na pet zadetkov in ko je vse kazalo da je tekma že zmagana so Ljubljačanke v finišu preko izredno razpoložene Cigoje (16 zadetkov) v zadnji sekundi rezultat izenačile na 36:36. Zadnjo tekmo proti domačinkam iz Celja so Izolanke začele odločno in takoj povedle za tri zadetke. Tudi Celjanke so takoj tesno prijele Manuelo, ki pa je bila izredno razpoložena in je tudi po dve Celjaniki na enkrat niso uspeli zaustaviti. Izolanke so z atraktivno kolektivno igro dosegale gole iz vseh položajev in bile prvi polčas v vodstvu za tri zadetke. Luanna Poljšak je z zadetki iz krila povsem razorožila reprezentančno vratarko Marinčkovo, Mitruševska je s preudarno igro omogočila Kaltakovi, da je dosegala gole iz prodorov vse ostale pa so z fanatično borbenostjo v obrambi v nadaljevanju popolnoma nadigrale Celjanke in na koncu zmagala z 29:25. V izrednem vzdušju, ki so ga pripravili starši Izolank so se Izolanke nenadejano a povsem zasluženo veselile velikega uspeha. Za najboljšo igralko je bila proglašena nezaustavljiva Izolanka "hitra puščica" Manuela Hrnjič. Rajanje Izolank se je iz dvorane v Celju nadaljevalo na Trojanah, kjer so se skupaj s starši in oboževalci, veselili naslova državnih prvakov. Zaključek je sledil v Izoli kjer jih je Vojki sprejel v svojem lokalu. Izkazali so se tudi starši, ki so s svojo prisotnostjo in navijanjem bili v veliko podporo Izolankam. Naslov državni prvakinj so osvojile: Melisa Zejnič, Andreja Čič, Tanja Čubrilo, Erika Dujc, Manuela Hrnjič, Neža Mitruševska, Poljak Sanela, Gatej Sabina, Eneja Činkl, Poljšak Luanna, Alenka Čumurdžič, Lea Benulič, Eneja Čulina, Ines Kaltak, Meri Karajkovič, Mojca Šimer in Frank Doris ter trenerja Boris in Dušanka Čuk. ŽRKZMCELEIA CELJE: RK OLIMPIJA PLK 19:21 (10:10) RK OLIMPIJA PLK: ŽRK IZOLA BORI-KMO 36:36 (17:17) ŽRK IZOLA BORI-KMO:ŽRK ZM CELEIA CELJE 29:25 (15:12) ROKOMET-KADETI RO INLES RIKO RIRRICfcRD ISTRABENZ PLINI IZOLA 20:25 (14:141 Izolski rokometaši so minuli teden izpustili prelepo priložnost za zmago. Gostovali so v Ribnici, kjer so jih neobremenjeni pričakali oslabljeni domačini (Ribnica se je že uvrstila na finalni turnir). Tekmo so Izolani začeli zelo slabo in domači so kmalu vodili s 3:0,3 minute kasneje pa 5:2. Nato so se gostje prebudili, izvrstne obrambe obeh Čukov pa so privedle do preobrata. V 23.minuti je bilo 11:13 in naši so imeli odprto pot do zmage. Delni izid 3:1 do konca polčasa pa jim je vrata do nje malce priprl. V drugem polčasu-ponovno pobuda gostov. Rezultat se je gibal od izenačenja do +2 za naše, a so Ribničani v 55.minuti ponovno povedli (22:21). Izvrstno ej v zadnjih minutah spet branil Uroš Čuk, a se v napadu naši niso znašli. Upajmo, da jih ta bleda predstava ne bo stala uvrstitve v finale, ki se je po prvem delu prvenstva zdela že tako blizu. Ponovno bo obveljalo pravilo, da do zadnjega sodnikovega žvižga ni še nič odločenega. Verjamemo v to, da do njega ne bo prišlo še naslednji teden, za kar pa morajo Izolani PREMAGATI TREBNJE. Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Marko Cvetkovič, Rok Jurman 8, Amcl Redžič 2, Rok Gomezelj 1, Matej Srabotič, Uroš Srabotič 6, Matic Čebulj 8, Matej Kleva, Igor Čuk Namizni tenis Pet reprezentantov iz Arrigoniia Od petka do nedelje je v Ljubljani potekalo mednarodno prvenstvo Slovenije za mladinke in kadetinje ter kadete in mladince.Na prvenstvu je sodelovalo 23 držav. Za vsako državo je v eni kategoriji nastopilo lahko največ 5 reprezentantov, domačin Slovenija, pa jih je lahko imela 10. Poleg najboljših evropskih držav je lahko nastopila tudi reprezentanca Koreje. Največ poklicanih tekmovalk in tekmovalcev v reprezentanco je imel Arrigoni in Fužinar Interdiskont, ki sta za reprezentanco prispevala po 5 reprezentantov. Iz Arrigonija so nastopili Petra Kukovec pri mladinkah, Kristin Fatorič in Alenka Ačimovič pri kadetinjah, ter Simon Frank in Gregor Vukovič pri kadetih. Za vse lahko rečemo, da so odigrali, kar zmorejo na domačih prvenstvih, ob upoštevanju, daje bila za nekatere to prva reprezentančna izkušnja. Nobenemu našemu tekmovalcu in tekmovalki se ni uspelo uvrstiti na glavni del turnirja in so tako v posameznem kot ekipnem delu dosegli tretja in četrta mesta v predtekmovalnih skupinah.Zagotovo je bila to ena dobra izkušnja in spodbuda za'delo v naprej. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da najboljši trenirajo v državnih centrih, po osem ur dnevno in tam tudi redno obiskujejo pouk. Poleg tega redno tekmujejo enkrat do dvakrat mesečno na takih turnirjih tako, da se dobro poznajo med seboj. Našim tekmovalcem Arrigonija, ki nimajo možnosti igrati na tolikih turnirjih, pa žreb že v predtekmovalnih skupinah ponavadi dodeli najboljše. Tisti, ki niso nastopali v Ljubljani so igrali v Arrigoniju osmi klubski turnir. V moškem delu je bil najboljši Luka Argenti pred Blažem Petrino in Martinom Koterletom. Pri dekletih je zmagala Nika Marušič druga je bila maja Grizelj tretja pa Maruša Lazički. Zanimivi dvoboji so potekali v kategoriji do 10 let. Tokrat je pri dečkih zmagal Peter C. Peloza pred Markom Rončevičem in Davidom Škerjancem. Pri deklicah pa je bila tudi tokrat najboljša Vita Vatovec pred Štule Laro in Štule Leo. Judo Tekmovalci ŠD Vitalis so sodelovali na državnem tekmovanju v judu za starejše dečke in dekleta, ki je bilo tokrat v Murski Soboti. Izvrstno je nastopila Sara Čehič, kije dosegla 2. mesto v kategoriji starejših deklic nad 57 kg. Košarka Mladi košarkarji Izole so minuli konec tedna v Luciji odigrali 7.krog Obalne lige (letnik 1991/1992). Brez nekaterih ključnih igralcev prve peterke, so se najprej pomerili s piransko ekipo in izgubili s 53:29. Temu izidu velja dodati, da so se izolski mladiči, glede na razliko v letih in v letih treninga (v povprečju so izolski košarkarji tudi dve leti mlajši, kar v teh kategorijah ni nezanemarljiv podatek), kar dobro upirali. Kasneje so se pomerili še z ekipo OŠ JPV in tudi to srečanje izgubili z izidom 33:47. Rezultati 7.kroga: Piran - Prade 37 : 53, Izola - Piran 29 : 53, Prade - JP-V 48:37, Lucija - A.Ukmar 44:37, Izola - JP-V 33:47, D.Bordon - Lucija 57:37 Igrali so: Žvab Zala, Pečnik Nina, Gornik Janž, Brajko Adam, Špoljarič Timotej, Pušpan Luka, Kopič Davorin, Radanovič Matija, Kučinac Jakob, trener Uranjek Damjan. Prejšnji vikend pa so košarkarji Izole, tokrat brez treh standamih, izkušenejših igralcev prve petorke, odigrali dve srečanji 6.kroga Obalne lige (letnik 1991/1992). Košarkarsko znanje so merili z ekipama OŠ Prade in OŠ Anton Ukmar. Na prvi tekmi so bili izolski mladiči (nekateri tudi 3 leta mlajši od nasprotnikov) povsem v podrejenem položaju. Dečki s Prad so jih povozili s 37:13. So pa zato skorajda premagali starejšo ekipo OŠ Anton Ukmar. Le znanja in spretnosti je zmanjkalo. In let. V MESECU APRILU vam ob nakupu kolesa podarimo KOLESARSKI ŠTEVEC CENJENE STRANKE, V letu 2004 smo razširili našo ponudbo in jo združili iz dveh trgovin v eno s sedežem v IZOLI. Obiščite nas in se prepričajte o bogati izbiri KOLES, ROLERJEV,..., novem urniku in dodatnih storitvah.. VSE NA ENEM MESTU V Kolesarskem centru RITOŠA v Izoli. URNIK SERVISA IN TRGOVINE: NON-STOP od 8 - 19h. HITRI SERVIS: Za manjša popravila v manj kot uri. PREVOZ: Prevzem in dostava po obali. SLOVENSKA KOLESA: Rog, Elan, Cult EVROPSKA KOLESA: Author, Bottecchia, Aurora, Di Blasi AMERIŠKA KOLESA: Scott, Trek, Marin, Schwinn, Gt, Felt NAJVEČJA IZBIRA KOLES NA OBALI! KC RITOŠA, Kajuhova 28, Izola, tel,fax: 05/6415-337, e-mail: ritosa@siol.net 20 let izolskega podjetja GMD v STAR KOMBI, MEŠALEC IN NEKA) LOPAT Dušan Milanič je gradbinec in lastnik gradbenega podjetja GMD s sedežem na Maliji. Pravzaprav je več kot gradbinec, je diplomirani gradbinec in eden tistih redkih zasebnih gradbincev, ki vseskozi skrbijo za lastno strokovnost in izobraževanje svojih zaposlenih ob tem pa že polnih 20 let vztrajajo na kvaliteti gradbenih posegov v starih obalnih mestih, čeprav se lotevajo tudi del po drugih slovenskih mestih. V petek so se na Belvederju v družbi sodelavcev in poslovnih partnerjev spomnili te okrogle obletnice, to pa je bila priložnost za »gradbeniški« a tudi malo osebni pogovor z Dušanom Milaničem. - Ko si začenjal je bilo zasebnih gradbincev verjetno še malo? - Ko sem začenjal v letu 1984 so moji sošolci in sodelavci v glavnem sedeli v varno plačanih službah, jaz pa sem iskal neko svojo pot, ki je bila deležna precej začudenja in presenečenja, včasih pa tudi malo podcenjevanja, češ, ali si študiral zato, da si zdaj v delovni obleki, voziš kombi in se mučiš iz dneva v dan. Za razliko od velike večine takratnih zasebnih gradbincev sem namreč imel končano srednjo tehnično šolo in gradbeno fakulteto, pred tem pa sem delal v projektivnem biroju kot statik z opravljenim strokovnim izpitom. Potem sem se preselil v operativo Stavbenika, ki mi je zelo koristila in kjer sem se veliko naučil, saj je bil Stavbenik dobra šola za mnoge gradbince na obali. Ampak v začetku osemdesetih let me je ta želja po lastnem delu in raziskovalni duh vzpodbudil k temu da sem leta 19884 odšel na svoje. - Te je bolj zanimala kvaliteta od kvanitete? - Prepričan sem, da obala potrebuje strokovno izobražene gradbince, saj je v starih mestnih jedrih veliko objektov, ki kličejo po strokovni prenovi, zato sem se z velikim veseljem izobraževal takrat in se izobražujem še danes, saj gre za permanentno obveznost, če res žečiš dobro delati. Končal sem kar nekaj takih dopolnilnih izobraževanj, ki so pomembna zato, ker se nenehno pojavljajo nova spoznanja, novi materiali in novi pristopi. Zame je bilo pomembno, da sem uspel združiti hotenje po lepem s kvalitetnimi detalji in trajnimi rešitvami. Mislim, da je možno s kvalitetnim pristopom na področju gradbeništva narediti res lepe izdelke. OBNOVLJENA HIŠA ZA MESARJA - Se spominjaš prvega naročila? - Prvo delo, ki sem ga dobil je bilo po naročilu sežanskega Krasa, ki se je v socialistično socialnih časih odločil za odaptacijo objekta v Župančičevi 16 v Kopru, kjer je dobil stanovanje njihov delavec, mislim da mesar v eni od njihovih trgovin. - Kako je raslo podjetje? - Začel sem z bančnim kreditom s katerim sem kupil rabljen kombi, mešalec, kotno brusilko in par lopat in tako sem se pojavil na trgu. Nisem bil izbirčen in tako je bilo dela vedno več. Imel sem srečo, da sem sodeloval s par ljudmi, ki so bili stari gradbeni mački in so me naučili marsikatere praktične stvari, jaz pa sem skušal njim vračati s strokovnim znanjem, tako da smo vsi imeli od tega sodelovanja nekaj. In tako je bilo tudi dela vse več, med projekti pa tudi nekaj prav zanimivih in zahtevnih. Med uspešnejše projekte lahko štejem prenovo nekdanjega skladišča Agrarie v poslovni objekt ALG Izola in kasneje v objekt diskoteke Gavioli. Zelo rad sem se loteval izdelave zaključnih fasad med katerimi je prestižna tista na hiši Bojana Križaja, pa nekatere za naročnike v Ljubljani, na obali pa sem največ pečata gotovo pustil v izolskem starem jedru, kjer smo »oblekli« kar nekaj lepih objektov. Eden takih je stavba v Ljubljanski ulici, kjer je zdaj čevljar, v zadnjem času pa smo poskrbeli tudi za fasado in streho stavbe stare občine oziroma nekdanje Komunale. - Dela v izolskem starem mestu ne bi smelo zmanjkati? - Včasih mi je prav hudo, ko vidim v starem mestu prestižne objekte, kot je naprimer nekdanja lekarna, ki so minirani oziroma nimajo prave vrednosti predvsem zaradi neizdelanih fasad. Če pa bi me vprašal katero stavbo v Izoli bi najraje obnavljal je to zagotovo palača Besenghi, čeprav je še veliko drugih zgradb, ki bi še bolj potrebovale obnovo. CENA JE VEČ KOT LE ŠTEVILKE - Kakšno je sodelovanje z občinskim stanovanjskim koncesionarjem? - Odnos je profesionalen in je zadovoljiv, saj je to v interesu obojih. Važno je, da je delo opravljeno v roku in kvalitetno. Cena je seveda skupek različnih stroškov v povezavi z gradbiščem. Če izvajalec, naprimer, slabo zavamje gradbišče, če ima na pol izdelane odre, če ljudje niso zavarovani in so na pol podučeni o vsem kar morajo obvladati, potem so začetni stroški seveda nižji in je njegova ponudba za investitorja lahko ugodnejša. Sam pa sem vedno stavil na strokovno znanje, na dogovor in kvalitetne rešitve. - Kdo vse je vaša konkurenca tukaj v Izoli? - Priznati moram, da sem bil presenečen, ko sem od obrtne zbornice dobil seznam vseh izolskih obrtnikov od katerih jih je kar okoli 70 prijavljenih za področje gradbeništva. Moram priznati, da večine ne poznam, seveda pa konkurirajo vsi, vendar verjamem, da bo trg sam po sebi izločil nekatere in bo dela zaupal tistim, ki sojih sposobni kvalitetno in v roku opraviti. - Načrtuješ gradnjo poslovnega objekta v industrijski coni - Moja dolgoletna želja je, da bi imel lastni poslovni prostor, ki bi ga izdelal po svojih željah in merilih, seveda pa je pot do tega polna različnih ovir in predvsem je denar tisti, ki bo odločil, kako hitri in uspešni bomo pri tem. Projekti za poslovni prostor v industrijski coni so v zaključni fazi in v naslednjih dneh bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje. - Koliko ljudi zaposluješ? - Redno imamo zaposlenih šest ljudi. Imamo srečo, da smo zadovoljni eni z drugimi. Oni zato, ker imajo šefa, ki jim zagotavlja plačo v rednem roku, jaz pa z njihovim odnosom do dela. Spoštovanje je vzajemno in zato so delovni odnosi prijetni, kar je predpogoj za dobro delo. - V teh dvajsetih letih so bili zagotovo tudi slabi dnevi - Zame je bil hud trenutek ravno v petek, 13. oktobra 1989, ko sem imel delovno nesrečo v kateri sem si hudo poškodoval glavo, zlomil nos, roko in še kaj, vendar tudi takrat nisem izgubil volje do dela in sem bil kmalu spet na gradbišču. Kriva je bila moja hitrost in malomarnost in morda sem tudi zato začel bolj paziti na varstvo pri delu. GRADBINEC S HOBIJI - Soproga vodi knjigovodstvo, sin pa študira v Ameriki - Res je. Soproga je pomemben del tega našega podjetja, sin pa je daleč in se pogovarjava po telefonu oziroma si pišemo maile. Želimo si, da se čimprej vrne domov, vendar nam ne bo veliko pomagal pri tem delu, saj se ni odločil za gradbeništvo ampak za matematiko. Nisem ga želel animirati za nekaj kar ga zanima manj kot matematika, ki jo je končal v Ljubljani in zdaj dela podiplomski študij v New Yerseyu. Verjetno bo ostal v raziskovalnih vodah ali eventualno na naši Primorski univerzi. - Po koncertu Tinkare Kovač in lana Andressona si nam poslal to izvrstno fotografijo in tako združil dve svoji veliki ljubezni oziroma hobija. ■ Rad imam dobro glasbo in skupino Jethro Tuli sploh, saj imam vse, kar so kdaj izdali. Zato je bil zame lanov koncert s Tinkaro še posebno doživetje, tudi zato, ker sem ju lahko fotografiral na odru Cankarjevega doma. Kaj bi si lahko želel več. Življenje je sestavljeno iz malenkosti in jaz se veselim vsake posebej. (zapisal D.M.)______________ Center za socialno delo Izola PROGRAM POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE organizira prireditev »Veseli na Svetilniku« za otroke in mladino. Zgodilo se bo v soboto, 10.4.2004, od 10.00 do 15.00, na Svetilniku. Družili se bomo z različnimi skupinskimi,športnimi in družabnimi igrami, ustvarjalnimi delavnicami in SKRITIM ZAKLADOM, vse povezano s praznikom VELIKE NOČI. Podrobnejše informacije: 641-53-11,640-03-12,051/315-896. VABLJENI! Peto srečanje vinogradnikov slovenske Istre ISTRSKA MALVAZIJA SE NE BOJI EVROPE V palači Manzioli je bilo včeraj 5. srečanje vinogradnikov, pridelovalcev Malvazije, ki ga organizira društva vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre pod imenom Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Malvazija se ponaša z večtisočletno tradicijo in je doma v Egejskem bazenu, ni pa povsem znano, kako je prišla na področje Istre, čeprav je ugibanj o tem veliko. Danes je Malvazija druga vinska trta po »moči« v Istri, saj je z njo zasajenih približno 30 odstotkov vinogradov, vinogradniki pa so prepričani, da bodo kmalu dosegli tudi 40 odstotkov. Če je nekoč bila Malvazija manj cenjena trta in enako cenjeno vino je danes drugače. Malvazija je pridobila na kvaliteti, ima svojega kupca in primerno ceno, tako da se za njen obstoj tudi v evropski konkurenci ni treba bati. Prvi domači konkurent Malvaziji je seveda Refošk, vendar vinogradniki pravijo, da Malvazija utrjuje svoj položaj in razmerje med njima bo kmalu manj izrazito. K temu so največ prispevali ravno strokovni nasveti enologov in sajenje mladih trt, ki omogočajo doseganje višje kvalitete grozdja. Ob tem so na tiskovni konferenci pred srečanjem predstavniki društva vinogradnikov in kletarjev povedali, da naša država za obnovo starih vinogradov pomaga bistveno manj kot Evropska skupnost, ki za obnovo starih vinogradov po hektarju namenja deset milijonov tolarjev, naša pa priznava pičle 4 - 4,5 milijona tolarjev. Kot je povedal predsednik društva vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre Marinko Rodica pa se konkurence evropskih vin vseeno ne bojijo, vendar bodo morali več narediti na prepoznavnosti naših vin. Da bi malvazijo čimbolj približali ljudem in jo čimbolj strokovno predstavili javnosti, se je 250 članov omenjenega društva že pred petimi leti odločilo za organizacijo vsakoletnega strokovnega srečanja. Vsa dosedanja so bila v Kopru, letošnje pa je prvič potekalo v izolski Manziolijevi palači, kjer so se v dopoldanskih urah vinarji in kletarji najprej posvetili strokovnim temam, v popoldanskih urah pa so pripravili tudi vodene degustacije, na Manziolijevem trgu pa je navzoče pričakala tudi stojnica z velikonočnimi dobrotami domačink iz izolskega zaselka Cetore, pospremljena z glasbo skupine Vruja, V strokovnem delu srečanja je o Malvaziji letnika 2003 govorila Tamara Rusjan iz kmetijsko-gospodarske zbornice zavoda v Novi Gorici, malvazijo skozi čas je predstavil furlanski enolog Albano Bidasio degli Imberti, o vplivu pozne trgatve in sušenja grozdja na aromatiko malvazije pa sta govorila Sanja Radeka in Mario Staver iz Poreča. Enolog VinaKoper Iztok Klenar je za konec naredil primerjavo med malvazijo preteklosti in malvazijo prihodnosti.____________________________________________________ Na prireditvi so poleg domačih prvič sodelovali tudi vinogradniki iz hrvaškega dela Istre, s Tržaškega, Krasa, iz Vipavske doline in Furlanije, ki so skupaj ponudili okoli štirideset različnih letnikov in okusov Malvazije, ki mora še dobiti predznak avtohtone kakovostne sorte slovenske Istre. Da bi bilo tudi trženje sicer veliko bolj razširjenega refoška po 1. maju uspešno na evropskem trgu, si v društvu vinogradnikov in sadjarjev Slovenske Istre že pet let prizadevajo za ustanovitev posebnega konzorcija za vino sorte refošk, ki naj bi mu kasneje sledila še malvazija. Kot je povedal predsednik društva so optimisti, čeprav je zapletov pri organizaciji konzorcija kar nekaj, vendar upajo, da bo konzorcij ustanovljen 15. maja, ko istrski vinarji tradicionalno slavijo praznik refoška v Marezigah. SLOVENSKO OLJE CENIJO V DALMACIJI O kvaliteti oljčnega olja, ki ga zadnja leta pridobivajo obalni oljkarji že nekaj časa ne gre več dvomiti, saj so ga doslej zelo dobro ocenili povsod kjer so ga razstavili. Redkeje pa se naši oljkarji udeležujejo mednarodnih ocenjevanj in ena takšnih priložnosti je tradicionalno srečanje dalmatinskih oljkarjev poimenovano Nočnjak. Prireditev je dobila ime po postopku pridobivanja olja. Namreč, v Dalmaciji so oljke zvečer pustili na prešah in tisto olje, ki se je zaradi lastne teže oljk nabralo v posodah so imenovali Nočnjak. To je bilo seveda najboljše olje, šele naslednje so zares prešah. Na letošnjem srečanju oljkarjev v Šibeniku sicer ni bilo Društva oljkarjev slovenske Istre oziroma projekta Oleum nostrum, s katerim so na tem srečanju sodelovali lani, zato pa je svoje olje dal v oceno njihov član Vanja Dujc iz Kopra. Strokovna komisija je njegov izdelek ocenila izredno visoko in mu dodelila drugo mesto, kar je v konkurenci 170 vzorcev oljčnega olja gotovo lep dosežek. Dejstvo je, da Hrvaška temu dogodku namenja izredno pozornost in medijsko je bil pokrit kot da bi šlo za dogodek nacionalnega pomena. Tudi strokovno je to ocenjevanje na zelo visoki ravni, saj Hrvati tej dejavnosti namenjajo veliko več pozornosti, posebej pa strokovnemu delu in zato imajo tudi vse več sodobno proizvedenih olj, kar je pri njihovih, s tradicijo obremenjenih oljkarjih, zagotovo lep dosežek. Letos je naziv šampiona sicer dobil oljkar iz okolice Šibenika, ki je naredil olje pretežno iz dalmatinske oblice in nekaj muharice, avtohtone dalmatinske sorte. Daljši pogovor o oljkarstu pri nas in v Dalmaciji bomo objavili v enem od naslednjih Mandračev. izštekani na Valu 202 ■v IZŠTEKANI KAPOT RUPI|A BUCAR]A Rudi Bučar zadnje čase leti na krilih slave, ki jo je občutil ob izidu svojega prvenca z naslovom Kapot in po nekaj razprodanih koncertih v Izoli in Portorožu. Zelo dobro se prodaja ta njegova plošča in ker je Rudi znan kot zanesljiv izvajalec "v živo" ga je v svojo oddajo Izštekani na VA1 202 povabil znani voditelj Jure Longyka. Tako-le je predstavil našega someščana "Rudi Bučar. Mladenič iz Izole. Poznate zgodbo o njegovem Plašču? Ne? Prav, vam jo povemo. Bil je še v osovni šoli, ko je izbruhnil grunge. Na obali je nastala zasedba Spirits, v kateri je pel. Izdali so ploščo »Zemljin krik« in se razšli. Rudi, pevec jasnega in prodornega glasu s kitaro v roki, ni opustil glasbe. Sodeloval je z mnogimi: Zmelkoow, Tinkara Kovač, Zablujena Generacija, Polona Furlan, Jan Plestenjak. Tudi v Izštekanih ga je moč izslediti, jeseni 2001 je nastopil v razširjeni zasedbi Draga Misleja-Mefa." A v resnici se zgodba začne dosti prej. V Rudijevem otroštvu. Na domačih feštah pri »noni in nonotu« je poslušal številne stare pesmi, ki so hočeš nočeš v njem pustile močan pečat. Aranžmaje je zasnoval na rokerskih instrumentih in dodal harmoniko, violine, trobento, blok flavto, istrske dude. Ter posnel ploščo »Kapot«, ki ponuja neverjetno vnetljivo godbo. Z njo in z Rudijem se boste srečali v Izštekanih v petek 16. aprila ob 22.25 na Radiu Slovenija - Valu 202. Repertoar je od nedavna krepkejši še za nekatere bolj ali manj znane istrske pesmi, odpete v slovenščini. Nekaterih se bo Rudi lotil kar sam, brez benda. Kot vedno v intimnem, izštekanem vzdušju. Ne prezrite! (Jure Longyka) ČE BI JAZ BILA IGRALKA KOMAJ ČAKAM, DA PRIDE SREDA. SREDA JE POSEBEN DAN, KER IMAMO GLEDALIŠKO DELAVNICO. KO JE URA DESET, SE ODPRAVIMO V KULTURNI DOM IZOLA, KJER GLEDALIŠKE VAJE VODITA BORIS IN NEVIJO. KO SE VAJE KONČAJO, SEM VEDNO DOBRE VOLJE. KO PRIDEM NAZAJ V SLUŽBO, SEM KAR NALEZLJIVA. VČASIH RAZMIŠLJAM, KAKO BI BILO, ČE BI JAZ BILA PRAVA POKLICNA IGRALKA? TO BI BILO ZELO NAPORNO ŽIVLJENJE. ZJUTRAJ BI SE MORALA NAVSEZGODAJ ODPRAVITI NA VAJE. MORALA BI BITI ZELO TOČNA, DA NE BI SPRAVILA REŽISERJA ŽE ZJUTRAJ V SLABO VOLJO. POTEM BI SE MORALA VSE TEKSTE NAUČITI NA PAMET. ČE BI JAZ IGRALA JULIJO, ROMEA PA KAKŠEN KOLEGA, KI MENI NE BI BIL VŠEČ, BI SE ŠLA TAKOJ PRITOŽIT. SICER PA IMAM VSE POTREBNE LASTNOSTI, KI JIH MORA IMETI IGRALKA. TO SO: IGRALKA MORA BITI SAMOZAVESTNA, MORA LEPO GOVORITI, MORA BITI RAZGLEDANA, LEPA PA JI NI TREBA BITI, SAJ TO NI MODNA REVIJA. JAZ BI RADA BILA ENKRAT PODOBNA NAŠI IGRALKI MAJDI POTOKAR, V FILMU »NE JOČI PETER«. MARJANCA Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. Ta konec tedna je bil v Shoto klubu res nekaj posebnega, začelo pa se je z izvrstnim sobotnim nastopom trenutno glavne slovenske rock atrakcije, prekmurske skupine Psycho Path. Fantje in dekle so pokazali, kakšna je sodobna klubska glasba, otresli so se vpliva Sonic Youth in danes igrajo predvsem zase in takšen pošten odnos je čutiti iz vsakega njihovega tona ali udarca. Vrhunsko izveden koncert je privabil lepo število poslušalcev, ki se kar niso mogli ločiti od neutrudnih Prekmurcev, ki so nastopili zgolj za izkupiček od donacij obiskovalcev. Nedeljski in ponedeljkovi koncerti so že dobili svoje ime Ponedeljkove Presenetljivo Poceni Poslastice. To je namreč dan ko skupine med turnejami po Evropi nimajo nastopov in tako so namesto stroškov pripravljene odigrati koncert po bistveno nižjih, simboličnih cenah. Tako so v Shoto klub pripotovali tudi izvrstni novovalovski New Black, ki sicer nekoliko koketirajo s punkom, še najbolje pa bi jih lahko opredelili kot pospešene B52. Bil je morda najboljši koncert v klubu doslej, energičen, natančen, profesionalno in prijazno izveden. Tudi nemški Kate Mosh, ki so ogrevali niso bili za odmet. Za posebno presenečenje pa je poskrbel torkov dodatno organiziran koncert ameriške skupine (dueta) Hella. Kitarist in virtuozno dober bobnar sta pokazala, kaj je mogoče v tako minimalistični zasedbi odkrivati neznane a zato nič manj doživete glasbene izdelke. Po petih izdanih ploščah za znano založbo Southern records sta ponudila dogodek, ki bo ostal mnogim dolgo v spominu. hi: m oi j PREDSTAVLJA sobota 10.04.2004 ČET LOST THE COWMONKEY$ WEJN&THE CENZIS Grunge še ni mrtev! In v shoto klubu bomo gostili 3 skupine, ki so v to prepričane! Zdaj morajo samo še vas... ponedeljek 12.04.2004 experimental dental school m Experimental dental school igrajo rock'n'roll, toda na zelo nenavaden način. Zasedbo sestavljajo kitara, bobni, klaviature in cel kup raznih zvočnih efektov. Nenavadne kitare, bobni in eksperimentalna elektronika dajejo neptunom nadvse nenavaden videz in zvok! Nezamudljivo! Petek, 9. aprila ob 19.30 - Klubski prostor Kulturnega doma Izola KULTURNI CENTER IZOLA Potopisno predavanje ob diapozitivih, Gosta tega večera bosta naša prijatelja Ana Kranjc in Matjaž Corel Predstavila nam bosta svoja doživetja in vtise s j potovanja po MADAGASKARJU Prinašata tudi pozdrave in zahvale vsem, ki ste sodelovali v humanitarni akciji “Pomoč malgaškim šolarjem v šoli v Matangi”. _______________Veselimo se srečanja z vami! / Vstopnine ni!_-_ Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola Območno srečanje odraslih gledaliških skupin Kulturni dom Izola v soboto, 10. aprila, ob 20. uri V okviru območnega srečanja odraslih gledaliških skupin se bo predstavila gledališka skupina v „ KUD Gledališče Steps Izola s predstavo ČAKAJOČ... v režiji Zvonke Radojevič Ob tej priložnosti bodo članom podeljene tudi jubilejne Linhartove značke za udejstvovanje v ljubiteljski gledališki dejavnosti. Vabljeni. ŽUBORENJE z IZOLSKIMI URŠULINKAMI Žuborenje je naslov knjige, v kateri je dr. Marija Stanonik zbrala in komentirala poezijo slovenskih uršulink. V zbirki so objavljene tudi pesmi dveh sester iz izolskega samostana uršulink, zato je morda prav, dajo predstavimo bralcem. Knjiga je izšla pri založbi Družina, 14. marca letos, na petdesetletnico smrti s. Elizabete Kremžar. Veliko pesmi te znane in priljubljene pesnice, sorodnice Valentina Vodnika, je uglasbenih. Nekatere so tako priljubljene, da so postale ljudske. Marija Stanonik je v tem delu kronološko predstavila literarno ustvarjalnost slovenskih uršulink. Pri iskanju podatkov se je opirala na arhivske vire in izročilo reda, ki ima na Slovenskem že nekaj več kot tristoletno tradicijo. Odkrila je, da uršulinke, katerih poslanstvo je bilo poučevanje deklet, niso bile le pesnice, temveč so se v zgodovini ukvarjale tudi s pisanjem priročnikov in proznih del o uršulinski duhovnosti, ukvarjale pa so se tudi s prevajanjem. O vsaki od teh sester je napisala kaj o njenem življenju in značaju, potem pa skrbno analizirala vse pesmi glede na motiviko, stilistiko in metaforiko - tako ji je uspelo prikazati tudi duhovni svet in edinstveno doživljanje vsake posamezne pesnice. V knjigi so predstavljene tudi pesmi sester Anke Kogelnik in Tatjane Car, katehistinj iz Izole. Anka Kogelnik je doma iz Šentvida pri Vuzenici, kjer so živeli preprosto kmečko življenje: »Stik z naravo, zemljo, letnimi časi, z reko Dravo, ki teče mimo naše hiše..., vse to mi je odkrivalo lepoto Stvarnika. Spoznavala sem govorico tišine in molka. Moja prva izkušnja Boga je bila, da je Lepota.« Potem je končala tekstilno šolo v Mariboru in kmalu stopila v samostan. To je tista vedra, prijazna in nasmejana sestra, ki s hitrimi koraki meri pot od doma do župnišča, kjer poučuje verouk in ki jo imajo izolski otroci tako radi. Pisati je začela, ker je želela izraziti to, kar je čutila, spoznavala, notranje doživljala. »Kadar zapišem nekaj, v čemer se prepoznam, to doživljam kot dar«, preprosto pove. Njene pesmi v tej zbirki so odraz njene globoke duhovnosti. Govorijo o božji ljubezni do slabotnega človeka, o Jezusovem življenju, nasprotju med hrupom in tišino, ognju, srcu kot prostoru notranjega dogajanja, smrti. V njenih pesmih ni odvečnih besed in čeprav črpa iz svetopisemskih motivov, so odraz njene ustvarjalne samostojnosti, saj vanje vpleta vse izkušnje svojega mladega življenja. Tatjana Car je doma iz Polja pri Ljubljani. Pred kratkim je diplomirala na Teološki fakulteti. Verouk poučuje v Izoli in v Piranu, pripravlja pa se tudi na vodenje Teološko pastoralne šole v Kopru, kjer že ima vaje iz katehetike za četrte letnike. Zvesta spremljevalka na njenih poteh pa je njena kitara. O sebi pove: »Nisem pesnica, ampak Tatjana, človek, žena, ki hodi za Jezusom v uršulinskem življenju.« Njene pesmi so napisane v obliki meditativnih pogovorov z Jezusom, temeljno občutje, ki jih preveva, pa je veselje. V knjigi je tudi daljši prispevek o s. Jasni Kogoj, kjer je omenjena tudi njena pesem Prebodeno srce, objavljena v knjigi Glej to srce. Sestro Jasno Marijo Kogoj, predstojnico izolskega samostana, smo spoznali v eni od decembrskih številk. V sklepu si dr. Marija Stanonik zastavlja vprašanje, ali niso prav iz uršulinskega kroga izšle prve slovenske intelektualke in ob tem omenja literarne ustvarjalke in kulturne delavke Zofko Kveder, Sonjo Ano Fabjanovo, Marijo Grošljevo, Marijo Kmetovo in Maro Tavčarjevo Za s. Anko Kogelnik, s. Tatjano Car in druge pesnice, predstavnice sodobnega rodu uršulink, pa meni, da »v svojih pesmih pogumno utirajo pot realnim pogledom na svoj redovniški stan in s tem na duhovni poklic sploh«. Uršulinke so s to izdajo želele širšemu krogu ljubiteljev slovenske besede podeliti nekaj iz zakladov svoje duhovnosti in umetnosti. Tudi dr. Stanonikova zaključuje svojo razpravo z mislijo: »Škoda bi bilo imeti še naprej zakopane talente, kolikor jih je pač že komu namenil Gospod. Dani v obtok bodo vsaj komu v veselje ali tolažbo.« Knjigo lahko kupite pri sestrah ali pri založbi Družina. Upajmo pa, da si bo knjigo moč izposoditi tudi v izolski knjižnici. (Špela P.) galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 slikarska razstava MIRA LIČEN KRMPOTIC »Ponižani« cikel Križevega pota iz leta 1984 CIKEL KRIŽEVEGA POTA IZ LETA 1984 Prezentirani cikel 14-ih podob Križevega pota, ki je izpod slikarkine roke nastal leta 1984 je gotovo eno pomembnejših zaključenih opusov priznane likovnice. Značilnosti njenega slikarskega dela so se očitno formirale že pred dvajsetimi leti, saj je cikel izgotovljen v slogovnosti, ki slikarstvo Mire Ličen Krmpotič opredeljuje še danes. Mira Ličen Krmpotič je mediteranska umetnica. Mediteran pa je poseben prostor in v njegovi umetnosti ima kolorizem posebno mesto in življenje. Kulturno društvo Korte Vabi na ogled razstave v Kulturnem domu Korte "VESELA POMLAD" Razstavljeni bodo ročno okrašeni pirhi in pa Velikonočne jedi, doma v Kortah in okolici Otvoritev razstave bo 11.4.2004 ob 16.uri, trajala pa bo do 22.4.2004 Kultura brez meja - cultura senza confini Območna izpostava JSKD Izola POGLED Z DRUGE STRANI Dela so nastala na slikarskem ex4emporu v okviru projekta Čezmejno sodelovanje oseb s težavami v duševnem zdravju na področju kulture Razstava bo na ogled dot6. aprila 20D4 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. ulica Girodana Bruna 6 Izola mm DVORHIjH JSKD Vabimo vas na 5. EX-TEMPORE ZA OBALNE SREDNJE ŠOLE v organizaciji Srednje gostinske in turistične šole Izola in Scuola media Pietro Coppo Isola, ki bo 21. APRILA 2004, V okviru pete obletnice bo ex-tempore potekal po mestu. Dijaki bodo slikali po ulicah starega mestnega jedra Izole od 9.00 do 14.00, ko bodo likovna dela oddali. Ker je dogodek povezan z oživljanjem starega mestnega jedra, s prihajajočim vstopom v Evropsko unijo in s povezanostjo našega kraja z Italijo in Hrvaško, smo letos na prireditev povabili tudi bližnje srednje šole naših sosed. Za informacije: Marlene Zorjan, SGTŠ Izola: 05/6417-159 in Fulvia Grbac,SM Pietro Coppo: 05/ 6631100 Istega dne bo tudi otvoritev razstavedel nastalih na Ex-temporu in sicer ob 19. uri v SONČNI DVORANI V IZOLI (ulica Giordana Bruna 6). MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, v torek, O.aprila ob 17. uri, v pravljični sobi v prostorih nove knjižnice V prostorih nove knjižnice - Ulica OF 15________ NAPIŠIMO IN NARIŠIMO PRAVLJICO Ustvarjalna delavnica za otroke, v novi knjigarni na Manziolijevem trgu v soboto, 10. aprila ob 10. uri. Prva od niza delavnic bo Kralj Matjaž in sol, po knjigi, ki jo je izdala založba Slovenska knjiga. Otroke bo po pravljičnem svetu vodil in z njimi ustvarjal Rudi Mraz in sicer like in prizore iz slanega testa. Otroci bodo najprej poslušali pravljico nato pa z različnimi materiali ustvarjali na poslušano temo. O ČLOVEKU IN SVETU 13.4. 2004 ob 20.uri v Kulturnem domu Izola O človeku in svetu in Veliki noči v luči andropozofije bo predaval Savo Simčič, dramaturg in Waldorfski vzgojitelj, ustanovitelj 1. Waldofskega vrtca v Sloveniji. / Vstop prost OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI IZOLA ZA LETO 2004 L Predmet javnega razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje prireditev, katerih cilj je popestritev dogajanja v mestu, obujanje tradicij, pozitiven vpliv na imidž in trajno povečanje turističnega obiska v Izoli. 2. Vsebina vloge: Vloga mora vsebovati naslednje podatke in dokazila: - ime in naziv potencialnega prejemnika (pravne osebe oziroma podjetnika posameznika), - program dogodka ali prireditve, vključno z lokacijo, z opisom potrebne tehnike, s scenografsko zasnovo, kostumografijo, ciljna publika, pričakovano število obiskovalcev,... - dokazilo o registraciji, - reference ponudnika oz. izvajalca, če izvajalec v Izoli organizira dogodek ali prireditev prvič, - vrednost in cena celotnega projekta s finančno konstrukcijo in načinom zagotovitve pokrivanja prireditvenih stroškov, pričakovana sredstva iz tega razpisa. - izjava ponudnika, da je prireditev izvedljiva glede na veljavne predpise s področja varnosti, 3. Merila in pogoji - Ponudniki so lahko pravne osebe in podjetniki posamezniki ter društva, ki so registrirani in imajo tudi ustrezna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kije predmet vsebine ponudbe. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki prireditev, ki bodo zadostili naslednjim kriterijem: - ponujajo zanimive in turistično privlačne programe prireditev, prireditev ali aktivnost prispeva k bogatejšemu turističnemu produktu kraja, - obujanje tradicij, ki so lahko pomembne s turističnega vidika, - prireditev ali dogodek je tradicionalen ali ima možnost, da postane tradicionalen oziroma del stalne turistične ponudbe v mestu, - angažiranje širšega kroga ljudi ali vzgoja prebivalcev za boljši odnos do okolja ali aktivnosti, ki gredo v prid razvoju turizma, - neposreden ali posreden vpliv na povečanje turističnega prometa v občini, - pozitiven odziv medijev ali drugačen pozitiven vpliv na imidž mesta, - so brezplačne oz.je cena vstopnic simbolična, Komisija odloči o višini sofinanciranja prireditve na osnovi kriterijev, pri čemer upošteva še naslednje usmeritve: A. Iz razpisa so izključene naslednje tradicionalne prireditve, katerih organizatorji so nosilci avtorstva prireditve ali določeni za izvedbo na osnovi dejavnosti, za katero jih je z ustanovitvenim aktom zadolžila občina: Ribiški praznik, Občinski praznik, festival Mediteran, Eurofest, Rodinov Memorial, Oljkarski dnevi, December v Izoli, Poletje v Izoli, Slovenian Open, Spring cup, ZIN in Kino Otok - Cinema Isola. Pogodba se sklene z znanim izvajalcem, o višini sredstev pa odloči komisija na osnovi predloženega programa. B. ŠPORTNE IN KULTURNE PRIREDITVE se sofinancirajo iz sredstev, namenjenih pospeševanju turizma, če izpolnjujejo tudi naslednje pogoje: •če so v okviru športne prireditve organizirane spremljevalne aktivnosti, ki so dostopne širši javnosti in jih lahko štejemo kot popestritev dogajanja v mestu; • če so pri trženju prireditve uporabljene oblike trženja in obseg promocijskih aktivnosti, ki pomenita tudi splošno promocijo Izole; • če je mogoče oceniti, da je odziv medijev velik in se nanaša tudi na Izolo kot turističen kraj C. KULTURNE IN ZABAVNE PRIREDITVE: • če so odprtega tipa, dostopne širšemu krogu obiskovalcev; • če se lahko domneva, da je prireditev zanimiva za obiskovalce Izole in je bilo storjeno dovolj, da so obiskovalci seznanjeni s prireditvijo, • če je mogoče oceniti, da je odziv medijev velik in se nanaša tudi na Izolo kot turističen kraj Sredstva se lahko izjemoma dodeli tudi posameznemu društvu ali neprofitni organizaciji za aktivnosti, ki jih ni mogoče ocenjevati po gornjih kriterijih, je pa za razvoj turizma pomemben obstoj in aktivnost organizacij kot takih. 4. Okvirna višina sredstev in plačilo Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje turističnih prireditev, znaša 36.000.000 SIT. Na podlagi naštetih meril in pogojev bo Občina sofinancirala projekte v višini do največ 500.000 SIT ali do 30 odstotkov celotne vrednosti projekta. Občina bo sredstva praviloma nakazala organizatorju v 30 dneh po prejemu računa ali zahtevka in po predložitvi poročila o izvedeni prireditvi. Najpozneje v 30 dneh po zaključeni prireditvi, dogodku ali aktivnosti mora prosilec, ki so mu bila sredstva odobrena, pripraviti poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje elemente: - podatke o številu udeležencev, - finančno poročilo, - odziv medijev, - oceno organizatorja o uspehu izvedene prireditve. 5. Pošiljanie vlog Vloge na razpis pošljite priporočeno ali oddajte osebno na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8 in sicer v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis za turistične prireditve v Izoli". Razpisno dokumentacijo in metodologijo za vrednotenje kriterijev lahko dvignete na sedežu občine Izola v Postojnski ulici 3 (kontaktna oseba: Jože Černelič) ali na spletni strani http://www.izola.si. Komisija bo vloge obravnavala do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Komisija bo vloge obravnavala najmanj enkrat mesečno. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje v 7 dneh po odpiranju ponudb. Izola, 07.04.2004 Štev.: 414-01-66/2004 VELIKONOČNA DOBRODOŠLICA Izola se ob velikonočnih praznikih napolni predvsem s tujimi turisti, z njimi pa se napolnijo tudi strani kronike, saj sezono začenjajo tudi vlomilci, v glavnem naši stari znanci. Prejšnji teden so imeli obilo sreče, saj so vsega skupaj nabrali plena za nekaj milijnov tolarjev. No ja, sreča je bila opoteča, saj so mladeniča, ki je zakrivil večino teh kaznivih dejanj prijeli na delu in večino ukradenih predmetov tudi zasegli ter vrnili lastnikom. Pa pojdimo po vrsti. SPIDERMULC SPET NA DELU Za dobrih 700.000 SIT predmetov si je nabral vlomilec, ki je splezal na balkon depandanse v Simonovem zalivu in vstopil v sobo treh avstrijskih turistov. V neznano je izginil prenosni računalnik Hewlett Packard vreden kar 2.000 EUR. RAZBIJAČ VRAT NA DELU Neznani storilec je v večernih urah izkoristil odsotnost turistov iz hotelske sobe v depandansi na Belvederu, kjer je vlomil skozi vrata in ukradel manjši fotoaparat in gotovino. Turiste iz Nemčije je oškodoval za 29.000 SIT. SPIDERMULC DRUGIČ Neznani storilec je okoli šeste ure splezal po žlebu hotela v Izoli do balkona pred eno izmed sob, kjer so bila odprta balkonska vrata. Vstopil je v notranjost, kjer sta gosta hotela spala in ju zbudil z ropotom, ki ga je povzročil, ko je prevrnil mizico. Po kričanju oškodovanke se je storilec zbal in zbežal. Kot so kasneje delavci hotela ugotavljali je neznani storilec vstopil tudi v neko drugo sobo istega hotela, kjer je balkonska vrata potisnil, da je lahko vstopil. Iz sobe tudi tu ni ukradel ničesar. MILIJONSKI PLEN Neznani storilec je v izolski Marini pristopil do odklenjenega terenskega avtomobila last avstrijskega državljana in odprl vrata ter ukradel torbo v kateri sta bili denarnici, osebni dokumenti, bančne kartice in nakit. Tuj državljan je oškodovan za nekaj manj kot 2.000 000,00 sit. POLMILIJONSKI PLEN Neznani storilec je približno v istem času in na približno istem kraju preiskal tudi avtomobil domačega turista z gorenjskega in nakradel tehničnih predmetov za slabega pol milijona tolarjev. KONEC POHODNIŠTVA Popoldne so izolski policisti na delu, tokrat je bila na vrsti kamp prikolica, prijeli in seveda tudi pridržali mladeniča, starega znanca, ki ga utemeljeno sumijo, da ima na vesti te in še nekatera druga nečedna dejanja. Privedli so ga na policijsko postajo, spisali kazenske ovadbe, našli ukradeno blago in ga vrnili lastnikom. ROMI TO POČNEJO IZ TRADICIJE Policisti so posebej za trgovce spisali naslednje opozorilo: V Izoli je skupina šestih Romov, petero žensk in moški, obiskala eno izmed prodajaln, kjer so zamotili prodajalko, ji zastirali pogled in ukradli žensko torbico, losion in nekaj manj kot sto verižic "hematit". Skupino so policisti prijeli in jim ukradene predmete zasegli. Sumijo, da je skupina ukradla tudi troje obuval v drugi izolski prodajalni vendar jih pri njih niso našli.__ KRIMINALIJE NEPREVIDNI KOLESARSKI TAT Občanka iz Nazorjeve ulice v Izoli je dečke obvestila, da je v njihovih kletnih prostorih neznan moški. Dečki so odhiteli na kraj in prijeli 30 letnega možakarja, ki je imel pri sebi kar nekaj delov kolesa, ki jih je kot kaže pokradel iz koles v kletnih prostorih. Privedli so ga na policijsko postajo in predmete zasegli. Komu je pokradel dele s koles bo znano več v jutranjih urah, ko bodo stanovalci pogledali ali jim je zmanjkal kakšen del kolesa. Po razgovoru so storilca izpustili in bodo po prijavi oškodovancev zanj sestavili kazensko ovadbo. UTRUJEN JE BIL Izolski policisti so spisali kazensko ovadbo za 17 letnega fanta iz Izole, ki ga utemeljeno sumijo, da je v ponedeljek vlomil v kamp prikolico v avtokampu na Belvederju, vstopil v njeno notranjost in tam na postelji grespal. SE VESLAČI NISO VARNI Takrat še neznani storilec je vlomil v prostore Veslaškega kluba v Izoli. Pot v prostor si je omogočil tako, da je vlomil skozi več vrat in prostore dodobra pregledal in razmetal. Po prvih podatkih je naredil v glavnem le materialno škodo ob razbijanju vrat, ključavnic in premetavanju po prostorih. Naslednji dan pa so ga policisti že prijeli in zanj sestavili še eno v vrsti kazenskih ovadb. VODO(NE)PIVEC V Jagodju se je neznani sovražnik vode in vodarjev lotil avtomobila Rižanskega vodovoda Koper in s kamenjem povzročil kar precejšnjo škodo. Storilca dečki seveda iščejo. BENCIN SE JE POCENIL Tako SI je menda mislila gospa iz Izole, ki je točila na bencinskem servisu Petrola v Jagodju in pozabila plačati ter se odpeljala proti domu. Ker ji je v denarnici ostalo 8 tisočakov »viška« na črpalki čakajo, da se morda spomni svoje pozabljivosti in poravna račun preden bodo morali ošiljati ovadbo na policijsko postajo. e več pa je privarčeval voznik osebnega avtomobila Renault Laguna, ki je natočil za 13.000 tolarjev bencina in odpeljal. Tudi nanj bodo na črpalki Istrabenza počakali dan ali dva, nato pa ga bodo ovadili. NI VSAK EVRO EURO Osebje ene od izolskih bank je policiste obvestilo o občanu, ki je hotel zamenjati 200 evrov a se je zdel delavcem banke nekoliko neprepričljiv. Bankovec so zasegli in ga dali v ekspertizo, dečki pa so z lastnikom opravili pogovor o izvoru denarja. PALME GORIJO Morda je prav to zanimalo nepridiprava, ki je v Leninovi ulici zažgal dve palmi. Dečki skušajo ugotoviti zakaj, predvsem pa, kdo je to storil, nato pa ga bodo kazensko ovadili. MANŽIOLI JE ODPRT Neznani objestnež ali objestneži so se lotili vrat Manziolijeve palače v Izoli in povzročili za kakšnih 100 tisočakov škode. Upravljalci palače so neznane storilce ovadili, dečki pa jih bodo seveda našli. DOST' MAM' Tako si je mislil stanovalec starega dela mesta, ki se je naveličal vsakodnevnega popravljanja oziroma zamenjavanja elementov na svojem objektu in poslušanja groženj soseda, pa se je odločil za ovadbo na policijski postaji. Postopki bodo seveda sledili. NISO SE SPARALI V Jagodju, nedaleč od trgovine Spar so veseljačili stari znanci izolskih policistov. Dečki so ugotovili, da hrup prihaja iz tam parkiranega avtomobila, zato so lastniku, po opravljeni identifikaciji, izstavili plačilni nalog po Uredbi o hrupu v naravnem in bivalnem okolju. Ker je ob tem tožil zaradi bolečin v želodcu so poklicali zdravnico, ta pa ga je poslala na temeljitejši pregled v bolnico. Odpeljali so ga z rešilcem in o vsem obvestili starše. DOBROTA JE SIROTA Začasni Izolan je dobil klic znanca z drugega konca dežele, ki je imel pri nas nekaj opravkov pa je rabil prenočišče. ZAčasni Izolan ga je seveda sprejel in ga ob tem popeljal malo naokrog po bližnjih lokalih, zjutraj pa ugotovil, da je znanca na skrivaj odneslo, skupaj z njim pa tudi gostiteljevo denarnico. ODPRTI TELEFON IZOLSKIH POLICISTOV Vodstvo policijske postaje Izola bo v petek 9. aprila ponovno pripravilo ODPRTI TELEFON za vse, ki bi želeli kakšno pojasnilo ali nasvet. Odprti telefon ima številko 61 613 01. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Zakonski par šestdesetih letKUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno Stanovanje V Izoli, do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tel: 040 800 345. - Kupim GARSONJERO ali manjše EN0S0RN0 STAN0VAN1E v Izoli. Tel.: 05 753 03 87 ■Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanjev Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304 - Zakonski par petdesetih let išče stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe nateL041417187 - Staro hišo ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska dražina. tel 041 608 765 - Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87 Motorna vozila ■ Prodam R 4 IKatTCOlregistrirano do 15. aprila za 100.000 Sit. Tel.: 031 815 554 Prodam Skuter SFERA 50 ugodno, tel 041 672 250 - Prodam IniZO Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591 - Prodam Fiat Punto 55 S, letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356 - Prodam dobro ohranjenDIESEl MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo) Delo - Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tel.: 041 345 605 ■ 25 letna diptomirana Vzgojiteljica nudi VarStVO otrok. Tel.: 041 345 626 ■ Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966 - Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel: 041 866 774 - Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -■ Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573 - Če potrebujete pomoč V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja) ■ V IZOli nudimo pomočpri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno. tel 031 210 868 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebani klicati na 041 856 855 -REUENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.Tel.: 031 862 579 Razno - KOZJE MLEKO in KOZJI GNOJ PRODAJAM Tel.: 041 685 313 - KopaČICO malo rabljeno in FREZO Lampadana prodamo. Tel: 641 35 54 -2000 litrSKC CISTERNE znamke Vetroresina (3 kose) prodam. Tel.: 041 345 605 - KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ EKOLOŠKE PRIDELAVE PRODAM 041342 200 - Našli Smo Žensko koln, modre barve, znamke Aurora. Kdor ga pogreša naj pokliče 031 637 154 - Vlado - Prodam novo dVOPOStOlinOvzmetnico, 200 X 190 cm. info: 041 233 451 ■ Prodam pogradlbrez vzmetnici izdelan po naročilu v barvi češnje, 200x90cm, info 031 368 712 -Starejši upokojenec išče žensko šestdesetih let za druženje. Tei.: 05 753 03 87 -ProdamhladilnokemOrOARNEG 8it), 35001, letnik92. tel 041 280852 ■ Prodamo malvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54 - Prodam 4 GSM telelone: Nokia, Sagom in 2 Erricson& priključki Po zelo ugodni ceni. Tei.: 041 738 990 ........... mmmmmmmiM.-ltllJimmmmmmmm je tednik IZOlaHOV Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522 ZA POLN ZALIV TUIIH TURISTOV V Izoli so se spet zbrali jadralci iz avstrijskih in nemških jadralnih klubov, ki tukaj že tradicionalno pripravljajo jadralski kamp, ki ga združijo z velikonočnimi prazniki. Tudi tokrat jih je prišlo več kot 200, večina je nameščenih v hotelih Simonov zaliv, precej pa jih je tudi na Bclvederju, v Rivieri in v zasebnih sobah. Te dni so imeli obilo sreče z vremenom tako da so se lahko dobro pripravili na mednarodno regato Spring Cup, ki jo organizira JK Buija in se bo začela v petek, nastopilo pa bo blizu 300 jadralcev iz različnih evropskih držav. MOTOHOV KOT ..mikL.-KAKŠNA 3TWUOim INFLACIJA... FKEb hHETIM! LET! 3Q NEKATERI .SVOJ •STATUS URE LILI ZA ODRIH 600 TOLARJEV... ...kANES M NITI ZA 600 MILIJONOV NE MOREJO... __________ NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI! v mesecu Aprilu POSEBNA PONUDBA ISTRSKIH ŠPARGLJEV! dostava na dom 041/650 333 rezervacija miz 041/ 675 953 I SAVNA MASAŽA V mesecu aprilu pri obisku SAVNE 5 minut SOLARIJA SOLARIJ TURBO ležeči in stoječi uporaba solarija možna tudi izven delovnega easa GRATIS URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih zaprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 MALVAZIJA JE VINO $ POREKLOM V Manziolijevi palači je bilo včeraj 5. srečanje pridelovalcev Malvazije, članov društva vinogradnikov in kletarjev slovenske Istre. V dopoldanskih urah so pripravili strokovni posvet, v popoldanskih pa so se predstavili tudi pokuševalcem in radovednežem. Na ogled so postavili tudi tradicionalne piramide, kot so rekli staremu načinu vezanja trt.