Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 5.— za pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni
sv. Cirila, koroške ulice bštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
—i— Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. --
SLOVENSKI
Posamezni Usti doM
se v tiskarni in pri gospoda Novak-« na velikem trgu po Mik.
Rokopisi se ne vra>
čajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h, trikrat 24 h.
List ljudstvu v pouk in zabavo.

Stev. 8.
V Mariboru, dne 24. februvarija 1898.
Tečaj XXXII.
Cesarjeva petdesetletnica in Slovenci.
Naš presvetli cesar Franc Jožef I. slavijo letos 501etnico svojega vladanja. Vsi narodi avstrijski se jim hočejo o tej priliki pokloniti in svoje želje izraziti, tudi mi vedno zvesti Slovenci ne smemo žaostati. Ali naši zastopniki v deželnem zboru štajarskern, koroškem, goriškem, tržaškem in isterskem se žal, ne jemljejo v poštev, zato mora v imenu vseh Slovencev govoriti kranjski deželni zbor, in njegov poročevalec, g. dr. Žitnik, je že sestavil načrt adrese ali udanostnega pisma, katero tudi mi štajarski Slovenci s polnim srcem podpišemo. Naj se ta načrt v vseh točkah vsprejme! Glasi se tako-le:
Pet desetletij letos mineva, odkar Vaše veličanstvo z močno roko, veliko požrtvovalnostjo, plemenitim samozatajevanjem, moralnim pogumom in očetovsko ljubeznijo v resnih in nevarnih časih skrbno čuva in modro vlada veliko državo različnih narodov. Ta izredni dogodek, ki se sedaj v teku zadnjih štirih sto let prvič ponavlja v zgodovini prešlavne Habsburške vladarske hiše, prešinja z velikim veseljem vse narode širne države. Vse kronovine, vsi narodi tekmujejo, da svojemu vladarju, svojemu skupnemu dobrot-ljivemu očetu, v dobrodelnih napravah in iskrenih besedah tem povodom izrazijo čustva hvaležnosti, neomahljive udanosti in neomejene ljubezni.
Pri tem rodoljubnem in lojalnem tekmovanju pa kranjska dežela ne zaostaja za dru-
gimi deželami in kraljestvi. Šeststoletna zgodovina spričuje, da kranjsko prebivalstvo ni nikdar prelomilo prisege preslavni Habsburški vladarski hiši in se nikdar ni majala njegova zvestoba. Kot junaki so kranjski sinovi na neštetih bojiščih prelivali svojo kri za vladarja in dom. To neomahljivo zvestobo in udanost Vašemu veličanstvu in presvetli cesarski rodovini ob tej izredni priliki slovesno ponavlja in prisega verno udani kranjski deželni zbor kot zakoniti zastopnik vojvodine kranjske v imenu vsega prebivalstva ter se preudano zahvaljuje neizmerni milosti in blagonaklonjenosti Vašega veličanstva za brezštevilne dobrote, s katerimi je cesarska velikodušnost lajšala bedo in zdravila rane naše drage domovine ter vedno ožje spajala vez ljubezni med vladarjem in ljudstvom.
V zadnjih petdesetih letih se je v Avstriji v velikanski meri razvilo politično, gospodarsko in socijalno življenje, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti neutrudni skrbi Vašega veličanstva za duševni in gmotni blagor vseh državljanov. Vašega veličanstva najplemenitejša težnja in vzvišena želja je bila vedno, da se po času primernih napravah in potrebnih preosnovah skupna država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi prave prostosti, na podlagi popolne jednakoprav-nosti vseh narodov v državi in jednakosti vseh državljanov pred zakonom ter sodelovanjem ljudskih zastopnikov pri zakonodajstvu povzdigne domovina do svetovne slave in moči ter postane nerazrušna stavba v viharjih časa in prostorna hiša za vse rodove različnih narodov, ki so že stoletja združeni
pod žezlom preslavnih očetov Vašega veličanstva.
Pomneč ta vzvišena načela, katera je Vaše veličanstvo modro in velikodušno ustvarilo kot podlago normalnemu razvoju ustavnega življenja v državi, od srca obžalujemo, da so v zadnjem času do vrhunca vsplamteli narodni boji;odločno obsojamo zadnje nečuvene prizore v poslanski zbornici, ki so preprečili redno delovanje državnega zbora, škodili ugledu države ter posredno pospeševali namere razdirajočih življev.
Iskreno želimo, da vsi krogi čujejo in poslušajo Vašega veličanstva očetovski klic: »Viribus unitis!«; da se poležejo viharji, doseže pravična sprava med narodi na podlagi popolne jednakoprav-nosti in avtonomijenarodov. Želimo, da se prej ko mogoče zopet prične redno delovanje državnega zbora, nagodba z Ogersko Oklene ustavnim potom, kakor ustreza upravičenim zahtevam in potrebam naše državne polovice in skupne države, in da ljudski zastopniki v državnem zboru v soglasju z nameni Vašega veličanstva stvarno in brez izgube časa uspešno rešujejo velevažne naloge in mnoga pereča vprašanja ter pospešujejo razvoj javnega življenja vverskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na krščanski podlagi. —	(Konec prih.)
Listek.
Od doma.
(Piše posestnik J. K. Primurski.)
I. Ostani mi vse zdravo v srečni moji vasici, v divnem prostoru, katerega obdaja čarobni šum reke Mure! Take želje so mi govorile iz srca, ko sem se dne 10. avgusta odslovil od dragega mi kmečkega doma in svojih sovaščanov in ko sem pri vaški kapelici krenil na severno stran. Za nekaj dnij sem slovo vzel od okolice, kjer priroda seje svoje zaklade pridnim prebivalcem po lepih, ravnih prostorih muropoljskih.
Ze dolgo vrsto let nisem našel časa, da bi pogledal po svetu, kakor se je to godilo nekdaj, ko sem bil še mlad. Zakovan v svoje kmečke trdne verige, te me že blizu dvajset let niso puščale od doma. No, priložnost se je ponudila sedaj, da bi potoval tje, kjer si je naša ljuba mati Marija izbrala svoje torišče, da se jej laglje za razne milosti priporočamo, in tudi ob enem potožimo svoje križe in težave, osobito kmečke. Odločil sem se torej potovati na »božjo pot« — v Marijino Celje.
Za potovanje je treba si marsikaj prirediti vsakdo po svojem, da si ve pomagati.
Med ostalim sem si oskrbel potrebni zemljevid, kupil sem seveda tudi vozni listek. Bil je krasen dan in železnični vozovi so od prijaznega Ljutomera drdrali črez gladko Mursko polje. Potovalec si želi pač lepih dnij. Meni je bila sreča mila, da mi ves čas ni bilo treba dežnika odpreti, razun proti postaji Kernhof na Avstrijskem; tam pa ni bil dež, ampak pršila je planinska gosta megla.
Železnemu konju sem se izročil pri postaji »Križovci«. Ne daleč od iste sta doma znana pisatelja, p. n. gospoda: dr. Križanič, kanonik v Mariboru, in dr. Križan, profesor v Varaždinu. V vlak nas je vstopilo 17 romarjev. Mimo postaje Bučečovci smo se pripeljali do kraja Hrastje-Mota, kjer so luč belega dneva bili zagledali prevzvišeni gospod dr. Missia, knezonadškof goriški. Ce si se vozil še sedemnajst minot, čul si sprevodnika, da je zaklical : »Bad Radein«. Na prejšnjih štirih postajah je zraven nemškega napisa tudi beseda slovenska. Peta postaja ne pozna več imena slovenskega, čeravno se nahaja na čisto slovenskej zemlji, pri vasi, od nekdaj »Radenci« imenovanej. Tukaj se začne vrsta studencev za vodo slatino, vrsta vrelcev, kakoršnih se po dolinicah ob potoku Ščavnica nahaja mnogo. V Radencih je tekla zibelka prerano umrlemu mlademu pisatelju slovenskem in učitelju Josipu Freuensfeld-u.
Nadalje odtod je na slovenskih tleh šesta in zadnja postaja: Gornja Radgona. Tu še se bije boj zavoljo narodnosti med Nemcem in Slovencem. Toda o svojem času so pri Radgoni Slovenci z mečem v roki premagali Turke, z uma svetlim mečem bodo v naših časih premagali še tamošnje »Nemce«. Naj se samo kmetom malo bolj zjasni!
II. Pri Radgoni nas je vlak prepeljal čez reko Muro. In tukaj smo dali slovo zemlji slovenski. Koder smo se vozili dalje po Štajarskern, nas sedaj samo imena spominjajo še na to, da so nekdaj prebivali Slovenci po celej deželi, torej tudi okoli Marijinega »Sela«, kamor nas je sedaj vodila pot. Kraj »Gos-dorf« na pr. pove, da je tukaj svojedobno bil še slovenski »Gozd«, a danes je vse nemško. Ta postaja železniška je sred lepega polja, o kakšnem »gozdu« pa tam ni sluha ne duha. Po tej nemškej ravnici smo se vozili, kakor »vozni red« priča, eno uro in 40 minot.
Dospeli smo v Spielfeld. Kar se nas je romarjev bilo tukaj zbralo, spravili so nas v tri vozove. V istih smo čakali prihod posebnega vlaka, ki je božjepotnike Marijacelj-ske začel vsprejemati po postajah ob bregovih svetlojasne Savinje. Ko je »posebnež« prisopihal, so naše tri vozove kar prikapčali k romarskemu vlaku. Drdral je z nami na-
Pisma s Kranjskega.
m.
Da je kranjska liberalna «narodna» stranka bila zvezana z Nemci, to se je pokazalo zopet v deželnem zboru dne 1. febr. Poslanec dr. Žitnik je v imenu finančnega odseka predlagal, naj se svota 2700 gld., katero zahteva deželni Šolski svet za neob-ligatni nemški pouk v slovenskih šolah, ne izplača. Stvar je namreč ta-le: Leta 1880., ko so imeli še Nemci večino v kranjskem deželnem zboru, sklenil je ta zbor, da se uvede nemščina kot obligaten predmet v vse ljudske šole. Deželni šolski svet je temu v toliko ustregel, da je leta 1881. uvedel pouk nemškega jezika kot neobligaten predmet na dvo- in trirazrednicah z dostavkom, če se za ta pouk oglasi vsaj 10 učencev. Temu pouku so bile na teden odkazane po štiri učne ure. Zaradi tega je tedanji deželni zbor postavil v proračun norm. šol. zaklada 500 gld., tri leta pozneje pa 600 gld. Iz te svote je dež. šolski svet izplačeval nagrade onim učiteljem, ki so poučevali nemščino kot neobligaten predmet, čeprav so slovenski poslanci odločno ugovarjali. Leta 1890. pa slovenska večina v deželnem zboru te nagrade ni več dovolila. Ukljub temu pa so nekateri učitelji še nadalje poučevali nemščino kot obligaten predmet do leta 1896. Za te učitelje zahteva torej dež. šolski svet svoto 2700 gld.
Katoliško-narodni poslanci so to zahtevo odklonili, ker dotični pouk je bil brez uspeha, in ker je dež. zbor že pred leti izjavil, da ga ni več volja denar v ta namen trošiti. Sprejet pa je bil predlog liberalnega poslanca Viš-nikarja, da se dovoli svota 1060 gld. 20 kr. za šolsko leto 1890/91, kakor zahteva dež. šolski svet. Za ta predlog so glasovali Nemci in — sedem članov «narodne» stranke.
Dne 4. febr. je ljubljanski župan poslanec Hribar stavil predlog, naj vlada skrbi, da se slovenskim dijakom na vseučiliščih na Dunaju, v Gradcu in drugod ne bodo kratile pravice. Sprožil je tudi misel, naj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Baron Schwegel, grof Barbo in dr. SchafTer pa so zagovarjali naduto nemško dijaštvo. Zelo ostro je odgovarjal na to poslanec Kalan, očitajoč, da se je celo Schwegel, sin slovenskega naroda, udeleževal obstrukcije. —
Dočim je bilo v preteklih dnevih na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in drugod mnogo narodnostnih bojev, zlasti med dijaštvom, bila je Ljubljana mirna. A tako ni moglo ostati. Pretekli teden so začeli nemški vse-učiliščniki v Ljubljani izzivati. Prišlo je že do par prask. Napovedan je bil že «bumel», ka-
prej proti Gradcu. Vozov bilo je 28. Mene kot kmeta zanimalo je polje, ki je bilo dobro obdelano in rodovitno. Kolikor bliže je mestu, toliko večja je bila sprememba. V obližju Gradca videlo se je dosti zelja. Saj pa mesto ne potrebuje ravno malo živeža. V istem so dne 31. decembra 1890 našteli 112.069 prebivalcev. Vsako leto priraste število za dve do 3 tisoč oseb, tako bi torej lani Gradec imel 125 do 130 tisoč stanovnikov. Leta 1869. je v mestu prebivalo še samo 81 tisoč ljudij.
Okoličani graški torej zelenjad lahko spravijo v denar. Tako tudi druga živila, posebno še mleko, zavoljo tega je pa po polju videti izredno mnogo pese in druge krme, ki jo pokladajo kravam, ker dojnica daja dobre obresti, ako se mleko razpeča še v stanju prvotnem, svežem, t. j. kot mleko. Skoz maslo in sir je živinorejec že na škodi. To pač lahko vsaka naša gospodinja zna iz lastne skušnje. One namreč imajo v Ljutomeru vsako nedeljo in vsaki četrtek »ženski sejem«, to seveda ne zavoljo tega, da bi tam ljudje »ženske« kupovali ali prodajali, ampak »sejem« se tako imenuje zavoljo tega, ker tam vrle naše gospodinje, torej ženske prodajajo reči, katere imajo one na skrbi, t. j. mleko, sir, potem zabelo, goske, race, kokoši, zelenjad, itd. Na trg pa tudi od drugod prihajajo zopet navadno ženske, ki tukaj blago
terega so hoteli ljubljanski nemški dijaki z dunajskimi in graškimi tovariši v Ljubljani prirediti. A na izrečno željo deželnega predsednika so to nevarno igro vendar le opustili. Vendar pa prepirov ni še konec. Zadnjo nedeljo so se ponavljali hrupni nastopi v «Zvezdi» pred kazino. Tega Slovenci pač ne moremo in ne smemo trpeti, da bi razposajeni nemški, prav za prav nemškutarski burši na naši zemlji svoje burke uganjali!
Danes pa Vam moram dve prav veseli novici poročati in sicer: Sprava med obema slovenskima kluboma deželnih poslancev se je dne 21. febr. dosegla. Poslanci ostanejo v svojih dosedanjih klubih. Vzajemno delovanje, katero naj velja za vse dežalnozborske stvari, pa bode vodil skupni odbor, v katerega vsak klub imenuje po štiri člane. Kar je sklenila večina tega odbora, vezalo bode vse člane obeh klubov. O čemer se odbor ne zjedini, pride v skupno posvetovanje vseh slovenskih poslancev. Resolucije zadnjega vseslovenskega shoda so naloge bodočega vzajemnega delovanja. Oba kluba sta zavezana delovati na to, da se ublaže in polagoma odpravijo nasprotja v kranjskih slovenskih strankah sploh ter tako doseže občna trajna sloga.
Novica, da je ljubljanskim škofom imenovan mil. g. dr. Anton Jeglič, zbudila je tudi po vsej deželi veliko veselje. Prvz. knezonadškof dr. Jakob Missia dobe v njem vrednega naslednika, ki bo v njih apostolskem duhu vladal lepo ljubljansko škofijo. Dr. Anton Jeglič je bil rojen v Begunjah na Gorenjskem dne 29. maja 1850., v mašnika posvečen 27. julija 1873. Potem je bil tri leta na Dunaju, kjer je dobil doktorat sv. pisma. Nato je nekaj mesecev potoval po Nemškem in v Italiji. Vrnivši se v domovino, je bil par let kaznilnični kurat v svojem rojstnem kraju. Odtod je prišel 1879. v Ljubljano kot podvodja v semenišče. Leta 1882. je bil imenovan stolnim kanonikom v Serajevem; pozneje je postal generalni vikarij tamošnjega nadškofa, lansko leto pa pomožni škof. Škof Jeglič je jako duhovit, nadarjen in delaven mož, pobožen in ponižen duhovnik ter slovenski in hrvaški pisatelj. Srečna ljubljanska škofija, ki dobi takega višjega pastirja!
Deželni zbor štajarski.
Za poldnevni šolski pouk so po poslancu g. J. Žičkarju zopet prosile občine Veternik v kozjanskem okraju, Sromle v brežiškem okraju, in veliko število starišev iz Št. Flori-jana v Doliču. V seji dne 16. febr. je tarnal nemški narodnjak Rokitansky, kakšna krivica
kupujejo, prekupovalke ga prodajajo največ v Varaždinu.
Naj bi se mlekarstvo v našej deželi povzdignilo, v ta namen se je imenoval poseben potovalni učitelj za živinorejstvo in mlekarstvo. To službo je nastopil dne 1. sept. lani našim kmetom že znani gospod Martin Jelovšek. On prebiva pri kmetijski šoli v Grottenhofu blizu Gradca. Za delokrog mu je odločen srednji in slovenski del naše dežele, t. j. področje okrajnih glavarstev: Brežice, Celje, Slovenji Gradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Lipnica, Radgona, Weiz, Voitsberg, Hartberg, okolica Gradec, Feldbach, Lonč. Imenovanec na svojem potovanju razlaga v gospodarstvu v obče in posebič o živinorej-stvu in mlekarstvu. Občine in društva, ki učitelja želijo, morajo se oglasiti pri deželnem odboru v Gradcu. Gospod bode tudi brez take oglasbe, kolikor mu bo čas dopuščal, po posameznih krajih sam gospodarje vabil k pouku. Torej: Živinorejci in gospodinje! Oglašajte se pri občinskem uradu, da Vam piše po učitelja za živinorejstvo in mlekarstvo.
Smešnica. Tine: «Zakaj pa imajo tovarne (fabrike) tako visoke dimnike?» — Tone: «Zato, da ne more voda v nje, kadar je povodenj».
se godi nemškim študentom v Pragi, da ne smejo svojih nemških trakov in kapic nositi in zahteva od deželnega zbora pomoči. C. kr. namestnik se je upiral očitanju, kakor da bi vlada zatirala nemštvo. To itak vemo.
Obširni razgovor se je vnel o Stallner-jevem predlogu, naj se postava zastran volitev v okrajne zastope spremeni tako, da bo ne samo veliko zemljiško posestvo, temveč tudi veliki hišni razredni davek merodajen, kdo ima pravico voliti v velikem posestvu. Vsled tega postavnega predloga bodo, ako se od cesarja potrdi, okrajni zastopi v Cëlju in na Ptuju prišli zopet v nemške roke. Ni se torej čuditi, da je kar pet slovenskih deželnih poslancev ta dan poseglo v razgovor in so razkrivali krivice, ki se godijo že po zdajšnji okrajnozastopni postavi kmečkemu stanu ter slovenskim prebivalcem in se bodo godile še večje krivice v prihodnje, če se sprejme ta predlog.
Govorili so proti tej postavi : gg. dr. Sernec, J. Žičkar, dr. Rosina, dr. Jurtela in .dr. Dečko. Pobijali so nasprotne govornike tako, da so slednjič vsi umolknili. Med govorom g. dr. Dečka je zabavljal Stallner proti « vindišarjem». G. dr. Dečko mu je zaklical: «molčite!» Na to je nastal po hiši silen hrup in trušč ; Stallner stopi pred dr. Dečka in že smo menili, da nastane — pretep ; toda duhovi so se pomirili. Kmalu potem imenuje g. dr. Dečko zdajšnjo postavo zastran volitev v okrajne zastope lopovstvo (gaunerei). Nastal je nov grozen ropot po celi zbornici.
Čisto enako, kakor slovenski poslanci so se ustavljali temu predlogu tudi nemški kmečki poslanci Herk, Hagenhofer in Wagner ter kazali na velike krivice, katere se godijo kmetom vsled te postave. Izmed nemških liberalcev si ni upal nihče zagovarjati tega postavnega načrta. Le Posch je rekel, da zgornještajarski kmetje so zadovoljni s to spremembo. Stallnerju pa se je bralo na licu, kako resnična je bila beseda g. dr. Dečka, da zahteva Stallner spremembo te postave, da zamore on zopet priti v večino v celjskem okrajnem zastopu. Baron Hackelberg je skušal ovreči^ besede naših poslancev gg. dr. Rosine in J. Žičkarja, ki sta trdila, da se je skozi 20 let, od leta 1866. do 1886. krivo tolmačila ta postava in se zdaj tolmači, vsled razsodbe upravnega sodišča, pravično, ker namreč zdaj ni hišni davek merodajen pri volitvi v velikem posestvu.
Po predlogu Hagenhoferja se je imenoma glasovalo o tem predlogu. Sprejel se je z 35 glasovi proti 13. Baron Rokitansky, ki se povsod širokousti, kako velik prijatelj je kmetom, je zbežal iz zbornice pred glasovanjem. S tem je najbolje pokazal, da je pravi nasprotnik kmečkega stanu, če se kmetom prilizuje z neumnimi predlogi, ki se izpeljati ne dajo. Omeniti še moram, da je v tej seji zopet prebral g. dr. Dečko slovensko interpelacijo zastran šole v Petrovčah. Nemški purani so kar zbežali iz zbornice, ko se je začela prebirati interpelacija. Nihče ni več ugovarjal; bil je mir. Nemški konservativci so ostali v hiši. —
Dne 18. febr. je bilo na dnevnem redu važno sporočilo o štajarskem vinarstvu, posebno o tem, kaj je storila dežela lani za povzdigo onih vinogradov, ki so pokončani po trtni uši. Vsled sklepa lanskega deželnega zbora je razdelil deželni odbor 20.000 gold. kot brezobrestna posojila; ravno toliko je dala tudi država. Za leto 1898. nasvetuje vinarski odsek 30.000 gold. Ker je upati, da bo država tudi dala enako svoto, bode se razdelilo skupaj 60.000 gold. K tej točki se je oglasil poslanec g. J. Žičkar ter se krepko potegnil za naše vinogradnike. Ta njegov važni govor objavimo prih. v celoti. Zahteval je, naj se svota za brezobrestna posojila za leto 1898. zviša na 50.000 gold. Ta predlog se ni zadostno podpiral, znamenje, da naši vinogradniki nimajo upanja, da se jih usmili kedaj nemška gospoda v Gradcu.
V Brucku na Gornjem Štajarju se ima ustanoviti deželna gozdarska šola. Samo po-
slopje bo stalo 109.000 gold. 75.000 gold. od te stavbarske svote bo v desetletnih obrokih plačala država. Tudi za vzdrževanje te gozdarske šole, v katero bodo smeli pristopiti mladeniči, ki so dovršili šesti gimnazijski razred, bo vsaj po 6000 gold. na leto plačevala država. Tu se bodo izgojevali gozdarji za Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Poučni jezik bo nemški. Dne 21. febr. je bila ta zadeva na dnevnem redu deželnega zbora. Poslanec g. J. Žičkar je že v finančnem odseku zahteval, naj se v tej šoli poučuje tudi krščanski nauk in slovenščina. Ker so se pa v odseku temu predlogu upirali nekateri udje, je iste zahteve ponovil g. J. Žičkar pretečeni ponedeljek v zbornici. Nemški narodovci so glasno krohotali, ko so zaslišali te opravičene želje. Sklenilo se v tej zadevi ni ničesar, ker poučni načrt bo izdelal deželni odbor ter ga predložil prihodnjemu deželnemu zboru v presojo in v potrdilo. Umestno bi bilo, da se deželni odbor kranjski potegne za to, naj se v tej šoli poučuje veronauk in slovenščina; kajti od deželnega odbora štajarskega nimamo pričakovati nič dobrega.
Prošnje za vpeljavo poldnevnega šolskega pouka prihajajo vedno v obilnejšem številu. V zadnji seji je g. poslanec J. Žičkar vložil takih prošenj iz občin: Ljubnica in Stenice, Paka, Brezen, Št. Lenart nad Laškim, Št. Rupert nad Laškim, Št. Florijan v Doliču, Veternik in Zdole pri Kozjem, od krajnega šolskega sveta v Kozjem, od krajnega šolskega svčta in občine v Sromljah. Isti poslanec je vložil prošnje občin Paka, Brezen in Ljubnica za pametno spremembo lovske postave. Po istem poslancu se je predložila tudi prošnja okrajnega odbora v Šmarijah za napravo ceste iz Lesičnega v Št. Urban.
Še neke jako imenitne prošnje je predložil g. J. Žičkar deželnemu zboru. Znano je, da mora konjiški okraj doplačevati za železnico iz Poličan v Konjice vsako leto 6300 gld., dežela pa mora vsako leto še dodati okoli 5500 gld. Ti stroški se bodo ponavljali leto za letom, če ostane ta železnica, kakoršna je. Zato so prosile občine: Vi-tanjski trg, Brezen, Paka in Ljubnica, naj prevzame to železnično progo država, naj jo nadalje pozida do Doliča, koder se meseca julija 1899 že otvori državna železnica Velenje-Dravograd, in naj se ob enem nadaljuje ta proga Dolič - Poličane do hrvaške meje skozi Slatino. Takšne železnice ne more zidati ne konjiški okraj, ne Štajarska, ampak le država. Ta zadeva se je izročila v pretres železničnemu odseku. Bog daj, da se srečno reši!
V	seji dne 22. febr. je bila tudi dolga obravnava o ustanovitvi »kmečkega doma«. Deželnemu odboru se je naložilo, naj pokliče zbor zvedencev, ki naj stvar preiščejo in ki naj v prihodnjem zasedanju predložijo postavni načrt.
V	seji dne 21. febr. so bile zopet jako važne zadeve na dnevnem redu. Grof Stiirgkh je poročal o deželnih srednjih šolah in je predlagal v imenu naučnega odseka, naj se zahteva od vlade, da razpusti slovensko-nemške vsporednice na celjski gimnaziji. G. dr. Sernec je ostro bičal postopanje naučnega odseka, ki se predrzne kaj tacega predlagati deželnemu zboru. Grof Stiirgkh se je izgovarjal, da ni mogel najti bolj nežne oblike,- v kateri bi grajal vlado, ker pripusti, da obstaja celjska gimnazija, dasiravno ni državni zbor dovolil kredita. Tudi vojniški Stallner se je vtikal v to zadevo, o kateri toliko razumeva, kakor zajec na bobnu.
Pri sporočilu o ljudskih šolah se je oglasil poslanec g. J. Žičkar, ki je očital učni upravi, da na Spodnjem Štajarskem zlorablja šole v ponemčevanje slovenskega ljudstva. Če se po izreku dunajskega župana dr. Lue-gerja ne morejo v zdajšnji šoli nemški otroci naučiti računanja in pravilnega pisanja v svojem materinem jeziku, kako se bodo mogli naučiti teh predmetov slovenski otroci v ptujem, njim nerazumljivem jeziku ?
Poročevalec grof Stiirgkh je temu oči-
tanju precej obširno ugovarjal, rekoč, da hočejo gospodje Nemci le to, kar je Slovencem na korist. Že vemo, kam pes taco moli! Iz same ljubezni hočejo namreč liberalni Nemci Slovence — zadušiti.
Na vrsti je bilo vprašanje, kako gg. učiteljem plače zboljšati. Obširno je k tej točki govoril g. Robič, ki je pripoznal, da gg. učitelji potrebujejo boljše plače, da bi pa morala država pripomagati s svojimi dohodki, osobito z ogromnimi dohodki od novega osebnega davka. G. dr. Sernec je iste misli; vendar sodi, da slednjič bo le treba v ta namen naložiti nove deželne doklade. V tem smislu je govoril tudi nemški liberalni poslanec Fürst. Sklenilo se letos še ni nič gotovega. Deželni odbor naj vnovič študira to vprašanje ter predloži prihodnjemu deželnemu zboru načrt postave. (Finančni odsek je sklenil, naj se za leto 1898. določi 40.000 gld. za izvanredno zboljšanje učiteljskih plač).
V isti seji se je razspravljalo tudi o prošnjah 8 občin iz kozjanskega in šmarij-skega okraja za novo cesto iz Lesičnega do Št. Urbana. Gosp. J. Žičkar je priporočal deželnemu odboru, naj se precaj z vso vnemo poprime te cestne zadeve. Za to cesto, je djal gosp. poslanec, prosijo ne le imenovane občine, temveč je sklenil letos meseca janu-varija okrajni zastop kozjanski, da se pooblašča okrajni odbor, da sme vse potrebno ukreniti, da se ta cesta napravi. Jako važno je, da je dne 20. febr. tudi si. okrajni odbor šmarijski sklenil in tudi predložil deželnemu zboru prošnjo za to cesto.
Dno 22. febr. je bila tudi še seja zvečer ob 6. uri. Pri tej seji, katere sta se udeleževala tudi milostna knezoškofa, lavantinski in graški, se je sklenila udanostna adresa na Nj. veličanstvo, ki obhaja letos 501etnico svojega vladanja. Te seje so se udeleževali vsi slovenski poslanci. Trajala je le pol ure, ker govoril ni nihče, razun grof Kottulinski.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Ministerski predsednik Gauč je bil v nedeljo pri svetlem cesarju, da je poročal o političnem položaju. — Državni zbor se snide med 10. in 20. dnem marcija. Ako ne bo mogel zborovati, pride bojda za ministerskega predsednika grof Thun in ž njim absolutizem.
Češko. Deželni proračun kaže 8 milijonov primanjkljaja, zato pa se poračun mora prej rešiti, predno se začne adresna debata.
—	Za kričača Wolfa Nemci po vseh krčmah pobirajo. Revež!
Koroško. Trgovska zbornica je zopet izvolila državnim poslancem Hinterhuberja.
—	Lisjaka »Kmetskega lista« 2. štev. je izšla in ima enake budalosti, kakor prva.
Kranjsko. Dež. predsednik Hein je katol. stranki po krivici očital, da je ona kriva zadnjih izgredov v Ljubljani. Kaj še si bo Hein vse izmislil? Zdaj »študira«, kako bi spravo med slov. strankama pokopal.
Primorsko. Tržaški slov. deželni poslanci so tudi poslali prošnjo do vlade, naj v Ljubljani ustanovi slov. vseučilišče. — Svetli cesar so razveljavili sklep isterskega deželnega zbora, da je laščina izključni razpravni jezik; vendar pa še se slovanski poslanci niso vrnili v Pulj.
O g e r s k o. Rokonczy je v državnem zboru na ves glas povedal, da je vlada pri zadnjih volitvah izdala tri milijone gold. — Zandarstvo in vojaštvo je v Alfoldu med poljskimi delavci napravilo mir.
V nanje države.
Rim. V nedeljo so sv. oče Leon XIII. slavili 20-letnico svojega vladanja. V ta namen so jim iz vseh krajev sveta došle brzojavne častitke.
Francosko. Židovski romanopisec Zola je od porotnikov obsojen in sicer na jedno leto ječe in na globo 3000 frankov. Vsled te obsodbe so vsi »krivokljuni« in njih prijatelji grozno potrti.
Angleško. Na Irskem se bode uvedla jednaka lokalna uprava, kakoršno imata Angleška in Škotska. Vendar pridejo enkrat katoliškim Ircem boljši časi.
Nemško. V državnem zboru se te dni prične razprava o pomnoženju in preostroji mornarice, kar bi 150 mil. stalo. Ako bode katoliški centrum temu predlogu pritrdil, potem bo seve vsprejet. — Poljski poslanci nameravajo izstopiti iz drž. in deželnega zbora, ker jim pruska krivičnost in nadutost že preveč preseda.
Rusko ima po najnovejši štetvi, kakor to objavlja »Novoje Vremja«, 126,411.000 prebivalcev v vsem carstvu z vojaki vred.
Turško. Več nemških diplomatov je sultan z redovi odlikoval, ker so se izrekli zoper princa Jurija. — V okraju Kosovem so Turki hudo trpinčili 600 krščanskih Bolgarov, med temi 30 duhovnikov in učiteljev. In kaj tacega se godi v krščanski Evropi na koncu 19 stoletja!
Špansko. Prihodnji mesec imajo v tej državi volitve v zbornico. Znani Emilio Kastelar se hoče o tej priliki spet posvetiti političnemu življenju.
Cerkvene zadeve.
Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji leta 1898.
(Konec.)
XIV.	Dekanija Šmarije pri Jelšah(4'47°/0) šteje 1089 (—156) udov. Po žup.: Šmarije 116 (— 8), Sladka gora 83 (+3), Zibika 45 (—48), Št. Jurij ob juž. železnici 258 (—59), Dramlje 100 (+3), Slivnica 84 (—5), Sv. Štefan 100 (.), Ponikva 145 (— 10), Sv. Vid 65 (—10). Žusem 56 (+ 6), Kalobje 37 (-33).
XV.	Dekanija Kozje (4-38%) šteje 925 (—60) udov. Po žup.: Kozje 121 (+24), Olimlje 67 (—22), Buče 60 (+5), Polje 52 (— 13), Zagorje 30 (—10), Prevorje 62 (-5), Sv. Vid 61 (—9), Podčetrtek 69 (— 2), Planina 37 (—5), Podsreda 70 (—21), Piljštanj 166 (+ 30), Sv. Peter pod Sv. gorami 103 (-7), Dobje 27 (—25).
XVI.	Dekanija Videm (4-21%) šteje 1355 (—269) udov. Po žup.: Videm 100 (—16), Artiče 59 (—14), Brežice 191 (—52), Raj-henburg 226 (-50), Sevnica 181 (— 28), Pišece 118 (—38), Bizeljsko 110 (+5), Dobova 97 (+4), Kapele 55 (—32), Koprivnica 68 (—18), Zdole 65 (—3), Sromlje 53 (—4), Zabukovje 32 (—15).
XVII.	Dekanija Maribor levi dravski breg (400%) šteje 1027 (—39) udov. Po žup.: Maribor (stolna župnija, predmestna župnija Matere Milosti in duhovnišnica) 329 (+ 7), Sv. Peter pri Mariboru 113 (—16), Sv. Martin pri Vurbergu 69 (—18), Kamnica 120 (—3), Sv. Marjeta pri Pesnici 122 Selnica (—2), 57 (—10), Sv. Barbara 76 (— 2), Sv. Križ 81 (+1), Gornja sv. Kungota 60 (+4).
XVIII.	Dekanija Jarenina (3'99%) šteje 544 (+ 46) udov. Po žup.: Jarenina 192 (+54), Sv. Ilj v Slov. Gor. 158 (+19), Sv. Jakob 99 (—26), Sv. Jurij pri Pesnici 38 (—3), Svičina 43 (+ 1), Spodnja sv. Kungota 14 (+1).
XIX.	Dekanija Rogatec (3'94%) šteje 656 (—194) udov. Po žup.: Rogatec 100 (—30), Zetale 114 (—19), Sv. Florijan 19 (—34), Stoperce 55 (— 1), Sv. Rok 14 (+ 2), Sv. Križ tik Slatine 154 (—28), Kostrivnica 66 (—36), Sv. Ema 72 (—31), Št. Peter na Medvedjem selu 62 v(—17).
XX.	Dekanija Smartin pri Slov. Gradcu (384%) šteje 624 (—89) udov. Po žup.: Smartin pri Slov. Gradcu 80 (—20), Slov.
Gradec 30 (—9), Pameče 32 (+ 2), Stari trg 112 (—16), Sv. Ilj pod Turjakom 62 (—18), Razbor 45 (—11) Sv. Miklavž 37 (—2), Podgorje 80 (.), Dolič 30 (—10), Sv. Vid nad Valdekom 29 (-3), Št. Janž 48 (-4), Št Peter 29 (+4), Sile 10 (—4).
XXI.	Dekanija Nova cerkev (3'83%) steie 636 (—98) udov. Po žup.: Nova cerkev 113 (—48),Vojnik 139 (—23), Frankolovo 37 (—1), Vitanje 73 (—15), Crešnjice 63 (+ 17), Dobrna 88 (—23), Šmartin v Rožni dolini 106 (.), Sv. Jošt 17 (—5).
XXII.	Dekanija Vuzenica (3'62%) šteje 293 (—31) udov. Po žup.: Vuzenica 41 (—2), Trbonje 23 (.), Sv. Primož 16 (.), Ribnica 161 (— 19), Vuhred 22 (- 9), Sv. Anton 30 (-1).
XXIII.	Dekanija Zavre (3 47%) šteje 623 (—66) udov. Po žup.: Zavrč 139 (-3), Sv. Barbara pri Borlu 150 (—32), Leskovec 88 (—29), Sv.Trojica v Halozah 142 (.), Sv. Vid niže Ptuja 104 (—2).
XXIV.	Dekanija Marenberg (2*48%) šteje 232 ( — 30) udov. Po žup.: Marenberg 36 (— 6), Muta 60 (+10), Brezno 20 (— 32), Remšnik 55 (.), Sv. Ožbalt 30 (—6), Sv. Jernej v Radvanju 8 (—3), Pernice 20 (+ 7), Sobota 3 (.).
Napredovale so torej samo 4 dekanije: Jarenina, Ljutomer, Maribor na des. dravskem bregu in Velika Nedelja; vse druge so nazadovale, med temi najbolj Videm za 269 udov. Prvih 10 dekanij ima nadnormalno, zadnjih 14 podnormalno število. Napredovalo je 52 župnij; med temi najbolj Jarenina za 54 udov; jednakih je ostalo 14; pri vseh drugih je število Mohorjanov padlo, po nekaterih zelo zdatno, najbolj pa v Št. Juriju ob juž. železnici, kjer je izgubila družba 59 udov.
Župnija Sv. Miklavž, ki ima udov 1668%, v laški dekaniji nosi lani pri Mohorjevi družbi v lavantinski škofiji ponosno zastavo. Častitamo njenim zavednim župlja-nom! Drugim župnijam pa vspodbudno kličemo: Obračajte se pridno pri letošnjem nabiranju novih udov na to zastavo, sledite jej navdušeno in skušajte jo, kolikor mogoče dosegati! Zlasti naj bo omenjena vrla župnija u z o r onim, ki imajo podnormalno število. V marsikateri župniji je razmerno število naravnost rečeno zelo zelo nizko v primeri s prebivalstvom. Kaj je uzrok temu? Brez dvoma se da pri dobri volji v marsikaterem kraju mnogo storiti v tem oziru. Potrudimo se za koristno stvar, za družbo, na katero se moramo zlasti v današnjih zmedenih in za Slovence pomenljivih časih s tolažbo ozirati, in glejmo, da bo naša škofija, kakor je letos najbolj nazadovala, to leto razveselila družbo sv. Mohorja z največjim napredkom!
Gospodarske stvari.
Ptičje gnezdo.
Iskren prijatelj in branitelj ptic je izra-čunil in nam razložil v «P. L.», koliko je vredno ptičje gnezdo za kmete. On si predstavlja gnezdo s peterimi lačnimi mladiči. Vsak izmed teh zahteva od skrbnih starišev hrane, obilne hrane. Vsaj 50 gosenic ali druge pečenke mu že morata stara dva vsak dan nanositi, da se mali «princ» potolaži. Takih poželjivih kljunčkov pa je — smo rekli — v gnezdu pet; rabijo torej na dan vsaj 250 gosenic, katerih jim stariši nanosijo iz bližnje okolice. Nosijo jim pa hrano navadno po 4 če ne več tednov, recimo vsaj 30 dnij. V jednem mesecu znosijo torej samo mladičem 7500 gosenic.
Vsaka gosenica je požrešna; na dan rabi najmanj toliko hrane, kolikor tehtu sama. Hrano si prav izbira; nežno cvetje sadnih dreves, mlado, sočnato listje, ki bi imelo varovati nastajajoč sad, in slične sladščice so ji po godu. Teh uniči na škodo kmetovo,
posebno če ima precej sadnega drevja, ogromno število, tako da obvisi na drevju primeroma le prav malo jabolk, hrušek. — V prej omenjenih 30 dnevih pokonča vsaka gosenica najmanj 30 cvetov, to je vsaj po jednega na dan. Onih 7500 gosenic bi torej pokončalo v onih 30 dneh 225.000 cvetov, iz katerih bi bilo pač vzrastlo precej sadja.
Koliko škodo trpi torej cela soseska že zaradi jednega ptičjega gnezda, katerega uniči in razdere ter mladiče pobere zlobna ali lahkomiselna roka kakega fantalina, ki nima ni duha ni sluha, kaj koristijo drobni pevci nekako posredno vsem kmetijam v soseščini. Prepovedano je tako neusmiljeno dejanje, pa je tudi nespametno; vsak tak otrok poškoduje prav občutljivo svoje lastne stariše. Kdor uvidi in verjame, koliko mrčesa ptice posebno ob času cvetja uničijo, bo pač ostro prepovedal svojim otrokom gnezda razdirati, jajca pobijati in mladiče moriti.
Kako nerodovitno drevo prisiliti k rodovitnosti?
Marsikrat raste kakšno sadno drevo posebno v rodovitnej zemlji, enako onemu v lesu, le na les in velikost. Zdi se, kakor da bi pozabilo na svoj namen, da je namreč sadno drevo. Da bi jo opomnili na to, svetujejo nekateri sadjerejci, jo v spomladi krepko otrebiti in obrezati. Marsikdaj to sredstvo res pomaga, včasih pa tudi ne. Neki priprosti kmet mi je v tem nasvetoval sledeči pomoček: «Vzami dolgo prekljo, kadar se druga drevesa obirajo in omenjeno nerodovitno drevo dobro obklesti po vejah okoli. Drugo leto boš videl, da ti bode rodilo».
Misel se mi je zdela nekaj časa smešna, ali ko sem začel bolj razmišljevati, zdela se mi je pomenljiva. Spomnil sem se, da je pred več leti neko spomlad nam strašno sneg ob-lomil drevje. In baš tisto jesen se je ono skoraj lomilo od teže sadja. Zato velja med ljudstvom prepričanje, da je sneg, ki drevje lomi, dobro znamenje za sadno letino. Verjetno je prvo in drugo sredstvo v tem, da se drevesu zmanjša moč poganjati lesnih popkov, vsled česar nastavi sadne. O tem bi želel zvedeti mnenje raznih sadjerejcev.
Pohorski.
Sejmi. Dne 26. februvarija v Brežicah (za svinje), v Poličanah (za svinje) in v Vu-zenici. Dne 1. marcija v Ljutomeru, Radgoni, na Planini in v Marenbergu (za konje). Dne 2. marcija v Imenem (za svinje). Dne 3. marcija na Vranskem, v Oplotnici, Lučanah, Račah (tudi za konje), na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Tržišči. Dne 4. marcija na Spod. Polskavi (za svinje).
Dopisi.
Od Sv. Križa tik Slatine. Pri zborovanju slov. katol. polit, društva dne 13. febr. je naš državni poslanec, vlč. gosp. dr. Gre-gorec, v svojem čez jedno uro trajajočem govoru poročal svojim volilcem o položaju Slovencev in splošno Slovanov v državnem zboru. Nato so se vsprejele te-le resolucije:
I.	Obsojamo in obžaljujemo nezaslišane surovosti nemških poslancev v državnem zboru, ki so ne samo na sramoto celej državi, ampak so tudi na veliko škodo volilcem zabranile, da se najpotrebnejše predloge niso mogle obravnavati; odobrujemo pa in zahvalno priznavamo požrtvovalno vstrajnost državnozborske večine in njenih predsednikov.
II.	Obsojamo drzne in izzivajoče izgrede nemških dijakov na visokih šolah, ki so iz ničevih uzrokov poslušanje predavanj ustavili in še drugim dijakom, zlasti slovanskim v Gradcu in Dunaju zahajanje k predavanjem z največjim nasilstvom branili, jih zasramovali in napadali; ter obžaljujemo, da visoka vlada tukaj še zmiraj premehko postopa, namesto da bi strogo puntarske dijake in profesorje
zavrnila na njihove dolžnosti. Davkoplačevalci zalagamo prav drage visoke šole z denarjem, da bi se mladina v pravem, avstrijskem domoljubnem duhu vzgoje vala, a nasprotno se politikuje, ter skozi in skozi proti avstrijsko ro varstvo podpira.
III.	Z veseljem pozdravljamo zahtevam sedanjega časa najprimernejše sklepe vseslovenske prestolnice bele Ljubljane in slov. deželnega zbora na Kranjskem, s katerim se vlada resno pozivlje, da čim prej izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani z bogoslovno, pravoslovno in modro-slovno fakulteto.
IV.	Jezikovno narodno vprašanje smatramo kot najnujnejše, ker dokler se ugodno in pravično ne reši, ni upati narodnega miru in tudi ne uspešnega delovanja v raznih za-stopih, zlasti ne v deželnem štajarskem in v državnem zboru dunajskem. Ugodno rešitev tega vprašanja uvidevamo pa ne v mini-sterskih naredbah, ampak v državnem zakonu, katerega naj državni zbor sklene kot izvr-ševalni zakon XIX. osnovnih državnih pravic za vse narode avstrijske jednakopravično.
V.	Slovenskim deželnim poslancem v Gradcu, ki čast našega milega slovenskega jezika zastopajo tako krepko in neustrašeno, izražamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Bodite neizprosni, ves narod je za Vami!
VI.	Državne in deželne poslance nujno prosimo, naj si prizadevajo izposlovati večjih podpor iz deželnih in državnih dohodkov za obnovitev po trsni uši kmalu povsodi ugo-nobljenih vinogradov spodnještajarskih, s pomočjo ameriškega trsovja, ter državno slovensko gospodarsko šolo, ker deželni zbor štajarski sam ničesar za Slovence v tem prevažnem pouku storiti noče. —
Po zborovanju je sledila prosta zabava, katere se je lepo število odličnih zunanjih gostov iz Šmarija, Kostrivnice, Rogatca, kakor tudi iz sosedne Hrvaške, celo iz oddaljene Pregrade udeležilo. Med zabavo se je nabral za Ciril-Metodovo družbo znesek gld. 13'50, za katero rodoljubnost se izreka vsem darovalcem ^srčna zahvala.
Od Št. Andraža nad Polzelo. (M o-kraški u p 1 i v.) Iz tukajšnjega kraja se malokdaj kaj sliši, ker je dozdaj bilo občinsko vodstvo v najboljših rokah in zaradi tega tudi po občini blaženi mir in lepa za-dovoljnost. Minolo leto pa se je tudi k nam privlekla ljulika in v nezavednih kmetih tako včinila, da so na «Luč» bolj verjeli, kakor na besedo božjo. Uspeh tega delovanja de-mokračev ni izostal. Hujskali so z najhujšimi lažmi, proslavljali in razširjali hudobni list «Luč» in sicer vse na tihem. Bolj neveden kmetič ali kočar ko je bil, bolj je na krivega preroka verjel. Ko je torej prišla občinska volitev, na katero je vse to prej napeljano bilo, videli smo, kam taka nezavednost pelje. K volitvi jih je prišlo toliko, da se še ne ve najstarejši tukajšnjih poštenih očetov spominjati. Volitev je pa tudi tako izpadla, da je celi stari odbor odstranjen in s samimi mokrači nadomeščen. To naredila je «Luč». Ali sveti jim tudi naj zanaprej! Iskati jim bo treba novega pisarja, pa tudi pamet, kajti do zdaj še od teh novoizvoljenih nobeden ni imel pojma o občinskem delovanju in večina je takih, da še svojega imena ne znajo pisati. Kesanje pride, ali prepozno bo! Radovedni smo zares, kako bodo kaj gospodarili. — Lansko leto smo tukaj osnovali «Bralno društvo». Lepi namen tega društva pa niso ljudje znali ceniti. Pošteni kmetje mislijo, bralno društvo ni za nas, socijalisti pa mu na vseh ^koncih nasprotujejo. Žalostno!
Iz Smarij pri Jelšah. (Dovolj poštene domače krvi!) Gospod urednik! Naj Vas prepričam, da Vam je v 6. št. Vašega cenjenega lista M. Krpan slabo ustregel ter poročal nekaj neresnic. Gledč čitalnice se ugrabi laž s pestjo; sicer je pa to tako neslan dovtip, da pač ni vreden, da se nanj oziramo.
Dalje ni res, da bi moška podružnica sv. Cirila in Metoda spala; v pretečenem letu
je priredila večjo veselico (28. jan. 97.), ista je bila opisana tudi v Vašem listu. Glavnej družbi je doposlala lani 30. jan. gld. 7164 in dne 5. jul. gld. 11-30. Smelo trdim, da bodemo v tem letu dosegli enako lepe uspehe baš isti rodoljubi, kakor lani. Koliko podružnic pa je storilo svojo dolžnost v tej meri, dasi-ravno je delovala vsa narodna inteligenca v zlatej slogi, česar žalibože pri nas ni mogoče ?
Neresnica je dalje, da bi vsi šmarijski otroci iz trga pozdravljali «kistuhant» in ne znali slovenski. Otroci v slovenskih obiteljih govorč doma izključno slovensko ter pozdravljajo tudi vsakogar na ulici z najlepšim pozdravom «Hvaljen bodi Jezus Kristus». Mar niso to tudi šmarijski otroci?
Seveda je tudi v našem trgu nekaj narodnih mlačnežev, ali kje jih pa ni ? Oni slovenski trg, ki ima v svoji sredi same narodne gorečneže, naj pobere kamen in vrže na nas! Zato pa šmarijski Slovenci kličemo vsem Slovencem: «Pri nas je dovolj poštene domače krvi, daj Bog, da je bode še več!
Od Drave. (Učiteljsko društvo) mariborske okolice je imelo svoje glavno zborovanje dne 3. februvarija v Mariboru. Društveni predsednik, g. naduč. J. Lasbacher, je pozdravil v odličnem številu zbrane učitelje iskreno, želeč društvu tudi v tekočem letu uspešnega delovanja z združenimi močmi v blagor šolstva in učiteljstva.
Nato je g. učitelj Davorin Lesjak iz Ruš jako zanimivo govoril o petju v ljudski šoli. Govornik je naglašal važnost in upliv petja na vzgojo mladine, kako se njej po lepem petju srce oblažuje in za vse dobro unema, navede, kako se naj petje v šoli uspešno goji s posebnim ozirom na lepe narodne in cerkvene pesmi. Govorniku so navzoči izrazili živahno pohvalo. Lani je društvo sklenilo, da se za Spodnji Štajar ustanovi učiteljski kon-vikt v Mariboru in bode o tem pripravljalni odbor prihodnjič poročal.
Za šolski muzej, ki se ustanovi v Ljubljani v proslavo jubileja 501etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I., sklene društvo poslati prispevka 20 kron. Marljivi, dosedanji društveni odbor je nadalje za tekoče leto soglasno izvoljen.
Poročilo društvenega blagajnika, g. nad-učitelja K. Kotnika iz Selnice, kakor tudi g. predsednika o društvenem delovanju mino-lega leta kaže, da je društvo v precej ugodnih gmotnih razmerah in da je tudi v prospeh šolstva marljivo delovalo, zlasti so se hospi-tacije v raznih šolah naše okolice pod vodstvom vrlega ravnatelja in okr. šol. nadzornika, g. H. Schreinerja, dobro obnesle in se bodo letos nadaljevale. Prihodnja hospitacija bode početkom meseca marcija v Hočah.
Od gornje Savinje. [Konec.] Minolo leto je podružnica slov. pl. dr. napravila pod Rinko lepo verando; Mozirsko kočo je dala v podstrešji obiti z deskami in okoli iste narediti plot. Pomnožil se je inventar obeh koč in tudi oni sobe za turiste pri Planinšeku. Dala je na novo napraviti in popraviti več potov, razna pota je na novo zaznamenovala in nabila nove kažipotne table; stara zazna-menovanja so se ponovila itd. Tudi je podružnica priredila dne 8. sept. svečanost najboljšemu poznavatelju Savinjskih planin, vseučiliškemu profesorju g. Frischauf-u, povodom njegove 60-letnice.
Ker bi bila direktna zveza Savinjske doline s sosednjimi deli Koroške velike važnosti, delovala je podružnica na to, da bi se zgradila cesta iz Solčave čez sedlo Sv. Lenarta v Železno Kapljo. V to svrho so se odposlale peticije občin Ljubno, Luče, Solčava, okrajnega odbora, plan. društev itd. c. kr. ministerstvu notranjih zadev; drž. poslanec vit. Berks pa jih je predložil poslanski zbornici.
Podružnična knjižnica, v kateri so največ strokovna dela, ima 231 knjig, 236 fotografij raznih planinskih krajev. Nadalje 1 album, 23 panoram, 37 zemljevidov in eno šestilo za panorame. Savinjska podružnica je svoje posestvo v Logarjevi dolini prodala zadrugi
»Rinka«, ki bode postavila tam velik planinski hotčl, katera naprava bode gotovo povzdignila promet v Savinjskih planinah.
Na predlog notarja g. Svetina izreče se gosp. tajniku zahvala na temeljito sestavljenem poročilu. Na to poroča podružnični načelnik, g. Fr. Kocbek, ki je ob jednem blagajnik, o gmotnem stanju podružnice. Isto je bilo še precej povoljno. Skupni dohodki leta 1897. so bili 1014 fl. 13 kr., stroški pa 1012 fl. 64 kr. prebitka torej 1 fl. 49 kr.
Zborovalcem se je predložil tudi proračun za 1. 1898. Tudi načelniku kot blagajniku se je na predlog g. Svetina izreklo popolno odo-brenje računov in vsestransko zaupanje.
Nato je naznanil gosp. načelnik, da je odbor v zadnji seji sklenil, predlagati občnemu zboru, naj se v proslavo 50-letnice vladanja njih prevzvišenosti milega nam vladarja Franca Jožefa I. postavi pod Ojstrico v bližini Kocbekove koče kapelica, v katerej bi se tudi lahko maševalo. Z burnim odobravanjem se je sprejel ta nasvet in se je pooblastilo vodstvo podružnice nabirati v to svrho prostovoljne darove.
Ta sklep je velike važnosti; kajti največ izletov se nareja navadno ob nedeljah in praznikih, ko imajo ljudje največ časa. Doslej izletniki niso mogli zadostiti verski dolžnosti, ker od Luč do Kocbekove koče, kjer se navadno prenočuje, je dobrih 5 ur hoda. Odslej bode temu lahko opomoči, ako je med izletniki kak duhovnik. Planinsko društvo pa s tem sklepom iznova pokaže, da mu je geslo »Vse za vero, dom, cesarja« vzvišeno in sveto.
Ker se pa bode ta kapelica mogla le tedaj graditi, ako se nabere dovolj prostovoljnih doneskov, zatorej dragi bralec in cenjena bralka! — saj vesta, kaj mislim! Darove sprejema g. Fran Kocbek, načelnik »Savinjsk podruž. Slov. planin, društva« v Gornjem gradu.
Sklenila se je tudi pri tem občnem zboru, naj se odbor podružnice obrne s prošnjo na slavni okrajni zastop, da isti blagovoli kaj ukreniti za zboljšanje ceste iz Ljubnega v Luče. Na tej cesti so se preteklo leto zgodile nekateri nesreče in gotovo bode teh še več, ako se ne bode gledalo bolj na to cesto, ki je v zelo slabem stanu. Razgovarjalo se je tudi o »Gornjegrajski koči« na Menini planini, za katero je les že posekan in zbran na stavbišču. Takoj s spomladi se bo pričelo z delom in bode ta planinska koča najbrž že meseca julija izgotovljena, blagoslovljena in izročena svojemu namenu. —ij—
Razne stvari.
Domače.
(Papeževa slavnost.) Slavnost povodom 60-letnice mašništva in 20-letnice slavnega vladanja sv. očeta Leona XIII. je bila v nedeljo popoldne v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Udeležili so se je milostivi knezoškof Mihael, ki so ob koncu navzoče razveselili s prekrasnim nagovorom v nemškem in slovenskem jeziku, preč. g. kanonik dr. J. Mlakar, čast. mariborska duhovščina ter veliko odlične gospode. Gojenke čč. šolskih sester so izvrstno pele in deklamovale, zlasti so vsem dopadli slovesnostni govori v proslavo sv. očeta Leona XIII., zložil Kr. Ney. Prelepa slavnost se je končala s papeško himno.
(Bisernomašniku škofu Stross-m a y e r j u) so slovenski deželni poslanci v Gradcu poslali dne 16. febr. nastopni telegram: Ekscelenca vladika Strossmayer v Dja-kovaru! Blagovolite k dičnemu jubileju Vaše prevzvišenosti vsprejeti našo najiskrenejšo častitko. Bog ohrani Vašo prevzvišenost še nešteto število let v blagor cerkvi in slovanskim narodom! — Slovenski deželni poslanci v Gradcu: Dr. Dečko, dr. Jurtela, Lendovšek, Robič, dr. Rosina, dr. Sernec,
Vošnjak, Žičkar. — Gosp. dr. Dečko je na to dobil ta-le prisrčni odgovor: Vam i svim ostalim častnim poslanicima srdačna hvala na čestitki! Bog Vas blagoslovio i plemenite Vaše želje izpunio! — Strossmayer.
(Bela žena.) Dne 12. febr. je umrl Andrej Repolusk, bivši petošolec mariborske gimnazije, pri svojem bratu, č. g. župniku v Št. Vidu nad Valdekom. — V Pomjanu v Istri je nagloma umrl č. gosp. kaplan Jožef Meglic, goreč Slovenec in dopisnik našega lista. Sveti jima večna luč!
(Iz ptujske kazine) so že davno izstopili častniki. Prihodnjo nedeljo bode to društvo imelo glavni zbor, in kakor poroča včerajšna »Tapespost«, se bodo pravila pre-drugačila na nemškonacijonalni podlagi. Kazina na Ptuju torej ne bo več zabavno, ampak politično društvo. In na to opozarjamo g. okr. glavarja Schererja; naj se za take reči bolj briga, kakor za neko neutralno zadevo na Slatini!
(V Konjicah) je pustni ponedeljek večer umrla dobro znana Mačkova Liza. Bila je svoje dni posebna dobrotnica nad-župni cerkvi. Sirota pa ni mislila, da bode doživela 76. leto svoje dobe. Leta 1854. je bila o priliki sv. misijona v Vitanju prejela iz rok pokoj, knezoskofa Antona Martina Slomšeka vezan iztis njihovega »Življenja svetnikov«. Naj bi se njena duša radovala v družbi svetnikov in svetnic božjih, katerih življenje je rajna tako rada prebirala!
(Tako je prav!) Nedavno so v Konjicah pokapali staro gospo iz trga. Za krsto je šlo mnogo tržanov in tržank. To je prav, a posebne hvale vredno je to, da so mož in sinovi, (izmed katerih je eden v višji cesarski službi), stopali razoglavi v sprevodu rajne matere.
(Pustne dni) so imeli tudi v Konjicah izpostavljeno presv. Rešnje Telo. Vsako jutro je mnogo vernikov pristopilo k mizi Gospodovi, a ves dragi dan ni vtihnila molitev s petjem. Na pust popoldne so sicer nekatere šeme bobnale po trgu, a kmečki ljudje so hodili mimo njih v cerkev in iz cerkve, ne da bi jih bili pogledali. Zato so pa šeme tudi kmalu zginile.
(Srečni Kozjani!) Zakaj? Obiskal jih je v soboto zvesti oproda divjega Wolfa, plešasti in rjavi Pomer, kateremu so Kozjani o volitvi dali 7 glasov. Oglasil se je med-potoma, prišedši iz pruskih Brežic, kjer je pomagal blagoslavljati «Preussisches Heim». Po Kozjem ga je vodil grajščinski oskrbnik kakor medveda. Okrajni sodnik pa mu je stiskal roke; najbrž ga je prosil odpuščenja, da mu lani ni oddal glasu, temveč ga zase pridržal. Tem trem se je v svoji ponižnosti pridružil občinski predstojnik. Tako so se lepo znašli pruski bratci v slovenskem trgu, kjer gotovo ni troje pristnih Nemcev.
(Kje je komisar?) Pretekli ponedeljek je bila na Vranskem volitev odbornikov za bolniško blagajno v Celju. K volitvi je prišlo več delavcev in delodajalcev od vseh stranij; čakali so, čakali so dolgo, a čakali zaman — nikogar ni bilo, da bi bil volitev vodil. Poslednjič so šli brez volitve domov. Kaj je to? To se pravi slovensko ljudstvo za nos voditi!
(Kako se jim mudi!) Vsled znižanja zemljiškega davka je izbrisanih kar petero in to samo slovenskih veleposestnikov kozjanskega okraja iz volilne skupine veleposestva.
(Cerkven tat — zasačen.) Neki Franc K. od Sv. Miklavža pri Ormožu, je v noči dne 13. febr. z lestvico ter braninim zobom prišel k cerkvenemu oknu pri Sv. Janžu na Peči; pa o smola, neki mimogredoči mlad kmečki fant je tata zasačil, ga zgrabil ter pravici izročil.
(Nesreča.) Pri spravljanju drv po riži v graščinski hosti »Saloh« je bil Bernard Tržan, vzgleden mladenič iz Št. Janža na Peči, dne 11. febr. od drevesa zadet ter vpričo ubit. Neprevidnost!
(Za poldnevni šolski pouk) so se odposlale 3 prošnje s 155 podpisi čast. gosp.

Jos. Žičkar-ju, naj bi jih vrli poslanec izročil deželnemu odboru. Prošnjo za občino Veternik je potrdil občinski zastop ter podpisalo 30 starišev, ki imajo šolo obiskujoče otroke; prošnjo za oni del občine Zdole, ki je všolan v Kozje, je pa podpisalo 54 starišev in ono za občino Kozje je podpisal krajni šolski svčt ter 65 starišev. Tudi Črešnjevee je poslal enako prošnjo.
(Redek slučaj.) Inštaliran je bil v nedeljo, dne 20. febr. iskreni domoljub, častiti gosp. Martin Ulčnik na župnijo Sv. Florijana v Doliču; na ravno isto nedeljo pa je bil inštaliran lansko leto njegov brat, čast. gosp. Jožef Ulčnik na Rečici.
(Od gornje Savinje.) Abrahama je videl v ponedeljek, dne 21. febr. veleznani narodni trgovec in župan, gosp. Ant. Turnšek v Nazarjih. —- Pri občinski volitvi v Bočni pri Gornjem gradu so zmagali bočanski so-seščani.
(Socijalni demokratje) razširjajo «Delavca», kjer in kakor morejo. Kaj pa «Glasnik», ki je zoper «Delavca»? O marsikateremu slovenskemu skopuhu se žali krajcarjev, ki bi jih bilo zanj dati. Velja namreč za celo leto cel goldinar ter se naroči v Ljubljani.
(Pred okrožnim sodiščem) v Mariboru sta se dne 22. febr. imela zagovarjati 24 letni Jakob Kukovec in 19 letni Alojz Črnko iz Oseka. V noči dne 20. nov. sta namreč pod oknom neke Marije R. Jožefa Šorlija tako po glavi natolkla, da je nekaj dnij pozneje umrl. Sodišče je vsakemu malopridnežu prisodilo poltretje leto ječe. Nesrečno pono-čevanje!
(Iz šole). Stalno nameščen je g. pod-učitelj Alojz Weixler v Št. Ožbaltu ob Dravi, dasi ta podučitelj ni iz slovenščine izprašan, v Trbovlje-Vodah pa gdčna podučiteljica Eleonora Kremžar.
(Radi novega davka) stokajo nekateri bogati reveži. Je pač res hudo plačati od 1000 ali še več goldinarjev čistega dohodka nekaj krajcarjev, med tem, ko zadolžen kmet lahko plača davek od svojih dolgov! Nekaj ljudi j misli res le po trebuhu mesto po pameti!
Društvene.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali : čast. gosp. Al. Šijanec, župnik v Negovi, 2 gld., čast. gosp. Fr. Hirti, župnik v Slivnici, 2 gld., čast. gosp. Vid Janžekovič, kaplan v Čadramu, 1 gld. 50 kr., in vesela družba pri gosp. Jerneju Korošcu 5 gld.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali meseca januvarija in februvarija častiti gospodje: Šket Mart., župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim. 25 gld. (ustanov, in letn. dopl.), Ravšl Anton 20 gld., Plepelec Jožef 13 gld. (letn. do 1899), Rotner Jan. 11 gld. (ustan. dopl.), Šijanec Al. ml. 10 gld., Naprudnik Fr. 4 gld., Kocbek Fr. 3 gld., Kumer Kar. 3 gld., Verk Henr. 3 gld., Zrnko Kasp. 3 gld. (letn. do 1900), Ulčnik Mart. 2 gld., Musi Jož. 2 gld., Frece Matija 1 gld., Trstenjak Ernst 1 gld., Zabukošek Kasp. 1 gld., Voh Jer. 1 gld., Eferl Mat. 1 gld.
(Na Teharjih) napravi v nedeljo dne 27. svečana o polu štirih popoldne slov. kat. polit, društvo svoje zborovanje pri g. J. Caj-henu. Razgovarjalo se bode o bodočih občinskih volitvah. Pridite volilci vsi!
(Cenjene čitatelje) opozarjamo na poročilo o občnem zboru «Savinjske podružnice Slov. planin, društva». Ta podružnica je Savinjskim planinam ohranila slovenski značaj, ona je povzdignila promet v gornje-savinjski dolini z raznimi napravami in je za Savinjsko dolino velike važnosti. Toda ona ne deluje samo tukaj ampak tudi drugod po Slov. Štajarju, kolikor ji dopuščajo razmere.
Iz drugih krajev.
(Predsednikom deželnega sodišča v Ljubljani) je imenovan gospod Albert Levičnik, dosedanji podpredsednik temu sodišču. Ljubljanski listi so jako zadovoljni s tem imenovanjem. Res je bil že čas, da je po Gertscherju in Hočevarju prišel mož, ki je izboren jurist, objektiven mož in naše gore list.
(Zavarovalnice «Dunav») ravnatelj Hans Neeser je framason, kakor poroča «Vaterland» dne 6. jan., in vendar tej družbi diši tudi katoliški denar! Ali se ni pred 8 leti za katoličane ustanovila «Unio catholica», ki izvrstno prospeva?
(Prepovedano nabiranje podpor.) Iz Vratislave javljajo, da je višji predsednik šilezijski princ Hatzfeld, prepovedal nabiranje podpor za one nemške dijake avstrijskih vseučilišč, ki so zgubili štipendije radi znanih izgredov. Prav jim bilo!
(Vereščagin v Zagrebu.) Oni dan je došel v Zagreb umetnik Vereščagin, da razstavi svoje slike o Napoleonu v Rusiji, katere je nedavno razstavil na Dunaju. Na kolodvoru ga je vsprejelo več članov umetniškega društva ter nekaj deželnih poslancev.
(Devica orleanska). Od vseh stranij je prejel francoski parlament nebroj prošnja, da bi se ustanovil narodni praznik na čast devici orleanski. Senat je že pritegnil prošnjam. Zbornica poslancev pa je izbrala dva odseka, da pretresata stvar. Za poročevalca je bil odbran framason de Mahy! A tudi ta je z vnemo govoril o junaški devici, in tako se zdi, da je vsa Francija v tem jedina.
Loterijne številke.
Gradec 19. febr. 1898: 14, 45, 78, 52, 49 Dunaj »	23, 49, 60, 76, 35
Angleške merjasce-plemenjake,
čiste pasme, stare 5 do 6 mesecev, takoj proda štajarskim kmetovalcem po znižani ceni, 20 gld. za jednega, pod lahkimi pogoji podpisani centralni odbor. Kmetovalci, ki take merjasce želijo, naj vpoš-ljejo dotični znesek ter naznanijo pasmo, Yorkshire (bela) Berkshire (črna), ter natančno adreso in najbližjo železniško postajo.
V Gradcu, dne 17. febr. 1898.
Centralni odbor vc. kr. kmetijske družbe na Štajarskem. 1-3
Vinograd
v dobrem stanju, lepa lega pri Sv. Urbanu pri Mariboru, 4 orale vinograda,
1 oral lesa in mal sadunosnik, z lepim poslopjem za letovišče sposobnim, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri upravništvu „Slov. Gosp."	5
MmzhmmUo. ! Posojilnica y Yitanji. Pri Blažu VezJabl
•■	i	i	"	1 "««i K" O WoviOTTOTYI mignil *r T*i*o
Stezniki
V moji trgovini so pred nekako tremi meseci našli dve večji svoti denarja. Dasi sem to že večkrat oznanil, vendar šs se lastnik dozdaj ni zglasil.
Na Ptuju, dne 20. febr. 1898. 1-3	Jožef Ornlg.
in ukoreninjeno trsje „Portalis", kakor tudi ukoreninjeno trsje „Portalis", požlahtnjeno z najboljšimi vrstami namiznega in vinskega grozdja, prodaje dr. Ignac grof Attems-ova graj-ščlna v Brežicah. 1-3
Mlado, čvrsto, sadno drevje,
nizke in visoke rasti, najboljših namiznih in gospodarskih vrst, prodaje oskrbništvo dr. Ignac grof Attems-ove grajščine v Brežicah.	1-3
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvriltvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. M/, Mlatllnice, mlini za žito, fh .stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih % - sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične
(vodovodne) preše). Siamoreznice, se jako lahko gonijo, in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vse poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi

Ig« Heller na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49.
ME" Zastopniki se Iščejo. ~&Q
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. _
2-20
tXKKXKKXK
Občni zbor se obhaja v torek, dne 8. marcija t. 1. ob 2. uri popoldne v uradnt sobani.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo nadzornika.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelnika, 4 odbornikov, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5.	Predlogi. .
Opazka. Ce se ob 2. uri zgony imenovanega dne ne snide postavno število udov, se obhaja ob 3. uri popoldne tistega dne drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih udov.
Ravnateljstvo posojilnice v Vitanjl, dne 20. februvarija 1898.
Močan mesarski učenec
se išče pri g. Fr. Reisman-u, mesarju v Mariboru, koroška cesta 62.	2-3
na Kajzerjevem mlinu v Framu
sta se postavili dve novi stiskalnici za bučno olje. Napravljeni sta tako ročno, da ju more en sam človek goniti in delati najbolje olje.	1-3
Mlad mož,
sposoben za gospodarska, poljedelska, vrtna in vinograjska opravila, išče službe. Več upravništvo „Slov. Gosp."
-m^^mmmmmmmmmmmmr
w
Zganjarija
R. Wieser-ja t Hočati pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kapnino.	101
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št v. 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samoono:
„Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno dela-jočega trpotčevegasoka; potrebujem jihzasvojepoznance. Jaz sem od dveh ste ki eni c od nes nosnega kašlj a pop olnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf Ausim. NaDunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se torej, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (p riračunavši 20 k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štv. 20.
22—30
O C/C/C/C/C/

Kathreiner-Knelppova sladna kava te dišavo in prijainjjjj pospešuje tek in je lahko prebavljiva, se Kathremer-Knei sladna kava izkazuje že leta jednako dobro za odri otroke. Z ozirosn na zdravje in varčnost bi pristne „Kaihi jeve" kave ne smelo nedostajaii v nobenem gospodii
Svari se pred ničvrednimi ponaredbam!.
am
Pristno laneno seme z Rige
prodaja štajarskim kmetovalcem po znižani ceni, 15 kr. kilo z vrečico vred tajništvo staj. kmetijske družbe v Gradcu, Stein-l»ferg"asse 3; ali za naročeno blago se naj znesek predplati. Blago se takoj pošlje.
V Gradcu, dne. 17. febr. 1898.
Ces. svetovalec Frid. Hullcr, 1—4	stalni generalni tajnik.
^ESESESHSHSiSHSiSBSHSaSHSHSHSBSESHSHSBSHSZHHSESESHSBffHSHSESilS^
^ Pri meni se dobiva prav lepa	"j
jm:- koruza in oves
tako tudi različna poljska semena, kakor: deteljno, g travno, korenjevo, runkeljnove in bele repe itd. po nizki in dobri postrežbi.
Milan Hočevar,
6—12	trgovec v Celji, glavni trg-.
^sasaKsasHsasHsssasEsasasasaKsasiisBsasHsasasHKsasasasasMi
Važno za poljedelce!
K bližajoči se pomladi priporočam svojo veliko zalogo semena in sicer: Štajarsko deteljo, ki je 3 leta prosta predenice (žide). Pravo luceruo, ki je 7 let prosta predenice (žide). Naj-
boUšo vrsto nirkve. pese (korenja). Travniška semena, sortirana in mešana za dobro, mokro in suho zemljo. Vse vrste vrtnarskih semen. Rafijo za vezanje. Bakreni vitrijol za škropljenje v goricah, kakor tudi vezi iz gumija za požlahtnevanje na zeleno.
Opozarjam, da kupčujem s semenom najboljše kaljivosti in čistosti in ga prodajam po najnižji ceili.
Priporočam se udani
•Janez Riegelbauer,
kupčija s semenom	1.3
na Ptuju (nasproti nemške hranilnice).
NB. Gospod Anton Gregorič, veleposestnik na Ptuju, kupuje vsako leto pri meni z najboljšo zadovoljnostjo.
Zahvala.
Ker sem po pogrebu svoje preljube matere naglo odšel in mi torej ni bilo mogočno osebno se zahvaliti, zatorej zahvaljujem se tukaj velečastitim gospodom duhovnikom, posebno gospodu župniku Lacku, kateri bo moje prošnje, glede sprevoda in groba ljubeznivo uslišali, in gospodu kaplanu Weixlu, ker so se iz Ljutomera k sprevodu potrudili. Sprejmite pa tudi vi, župljani križevske župnije, lepo zahvalo, kateri ste mojo staro, mi nepozabljivo mater do hladnega groba sprevodili.
V Varaždinu, dne 16. febr. 1898.
Dr. Križan,
kr. profesor.
30
5-letno pismeno jamstvo.
šivajoč
Jako izv. čisto tiho za obitelji in za obrt.
Visok stroj za obitelji.
Vsak stroj, ki se v času po-sknšnje dobro ne obnese, vzamem na lastne stroške brez zadržka nazaj.
gld. 35-50.
Agentov ni, zato prodajam za polovico navadne cene najboljšo rubo. Zahtevajte cenike in obrazce šiva. Pošiljam na vse kraje cesarstva.
Zaboj zastonj. Kazpošiljatelj šivalnih strojev 7-8 f.oni* Strnit»». zalagatelj društva c. kr. državnih in železniških uradnikov in učiteljskega semenišča.
Dunaj IV. Margarethenstr. 12. dn.
Pred dvema mesecema ste mi poslali Wertheimov šivilni stroj, imenovan „veliki Ringschiif štv. 34", ki ustreza vsem potrebam. Posebno pripomnim, da teče lahko, hitro in brez ropota. Hvala za naglo postrežbo in dobro okovarjeno pošiljatev. Delal sem že na kakih dvanajstih strojih, a noben mi ni tako ugajal, kakor Wertheimov „Ringschiff".
V Seegu (Češko) meseca julija 1897.
VA BILO k občnemu zboru
„Hranilnega in posojilnega društva na Ptuju", kateri se vrši dne 7. sušca t. 1. ob 10. uri pred poldnevom v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Posvetovanje in sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	Prememba zadružnih pravil.
5.	Volitev ravnateljstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob 10. uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, skliče se po § 40 zadružnih pravil na 11. uro istega dneva, z istim dnevnim redom, v istih prostorih drugi občni zbor, pri katerem se sme sklepati ne gledč na število zadružnikov.
Hranilno in posojilno drnštvo-v nn Pfnjii.
VABILO
k rednemu občnemu zboru „ Posojilnice v Makolah", ki se bode vršil v četrtek,
dne 24. marcija 1898, ob 1. uri popoldne v navadni posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo nadzornika.
3.	Odobrenje računskega sklepa za 1897.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajni nasveti.
V Makolah, dne 15. febr. 1898. 1—3 .	JVačeMro.
leto
V prvi polovici meseca sušca t. 1. se bo na deželni sadje- in vinorejski šoli
v Mariboru, vršil 6-tedenski viničarski tečaj ter se bo podučevalo, kako se trte cepijo in kako s trsom ravnati pomladi.
Ubožnim viničarjem se utegne privoliti podpora iz deželnega zaklada
Prošnje se naj pošljejo ravnateljstvu deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru, katero bo tudi naznanilo začetek omenjenega tečaja.
V Gradcu, meseca februvarija 1898. 1-2	Štaj. dež. odbor.
Ne Yec y življenju
se ti bo Dudila prilika toliko različnih reči dobiti za 3 gld. 50 kr.
15 komadov 3 gld. 50 kr.
15 komadov ^gld. 50 kr.
1 reform, remantoir-žepna ura, ki dobro
teče, s štiriletnim jamstvom, 1 pozlačena verižica, 2 pozlač. prstana po najnovejšem fasonu in z dozdevnimi briljanti. 2 manšetni gumbi, pozlačeni in z mehaniko, lepa broša za gospe, 3 prsne gumbe za šemiset, patent, gumba za na-vratnik, kička za kravato, futeral za žepno uro, žepno ogledalo v zavitku, nedrenica pozlačena. — Vso to skupaj — 15 komadov — stane z žepno uro vred 3 gld.
50 kr.
PoSilja se le pod poStnim povzetjem.
Ako poslano komu ne sodi, dobi denar nazaj in nima nobene škode.
Dobi se le pri urarju:
Alfredu Pischer,
X. Dunaj, Adlergasse 12. 4-6
Prileten človek,
cerkovniiki pomočnik, v službi dobro izurjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe. — Več pove upravn. „Slov. Gosp."	2-3
Posojilnica v Makolah.
Zadružno stanje (bilanca) s pocetkom 1. 1898.
Imovina (aktiva).
Inventar .........
Dana posojila.......
Naloženi denar z obrestmi za 1. 1897
Deleži in delnina......
Državni papirji (dve 1860. srečki)
Zaostale obresti.......
Prehodni izdatki......
Nerabljene tiskovine......
Gotovina 31. decembra 1897 .
gld.	kr.
149	71
220.620	68
38.656	19
136	—
1.590	—
766	82
318	19
42	10
12.645	48
274.925	17
Zavezanosti (pasiva).
Deleži z delnino Hranilne vloge .
„ pripisane obresti
Posebna zaloga . Splošna zaloga .
Predplačane obresti . .
gld. 241.705-39 9.832-15
gld.
12.702-91 5.947-35
gld. kr
2.088 251.537
18.650
54
26
2.649 37
274.925
17
Rentni davek in vse druge pristojbine plačuje zadruga sama! — Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ter jih obrestujemo po 4y2%- — Posojila dajemo edino-le zadružnikom in to po 6%- — Uradni dan je vsaki četrtek; kedar pride na četrtek praznik, uradujemo vselej prejšnji dan (sredo). Uradne ure so od 8 — 12 dopoldne. Ob drugih dnevih se nič ne opravi.
V Makolah, dne 15. februvarija 1898.
1—3
NaéelstTO.
Mauthner-j e vih
slovitih.
zeliščnih in cvetličnih semen
y zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved"
se nahajajo
liomisijslia skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
und,
Marz W^^iJ	-I
Saatweite T&§t$Mcm. Abstand der Reihen, Krem? in der Reihe. Bodenbesrhaffenheit: Tieflocker/* r recht nahthaft una nicht frisch gedüngt
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst in zeliščnih iu cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara.
Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner
(Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner.
Pred ponarejanji se svari.
¿«8 setve t Koncem februvarija in marcija.
Prostor za posejatev t 25—30cm oddaljenost vrst lOcm v vrsti.
KoUovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.	2—10
J.Pserhofer-jeva lekarna,Zum goldenen Reichsapfel'
Dunaj, I., Singerstrasse Nr. 15. J« Pserhofer-jeve teločistilne krogljice,
staroznano, lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo/ Te kroglice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15.
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako
se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Maiy, kakor eden zavitek se ne pošilja.)
_Prosimo, da se izrečno zahteva D^* „J. Pserhofer-jeve teloelstllne krogljice" "WO
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je
videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline .1. Psethoferja.
1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotčev sok, proti razlizenju, ena
steklenica 50 kr. Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr.,
poštnine prosto 65 kr. Stollovi Kola-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Kola-
vina ali eliksirja 3 gld., '/» litra 1 gld. 60 kr., '/« litra 85 kr.
Britka želodčna tinktura. (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi iu krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Tauokininska pnmaila J. Pserho-
fer-ja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela. 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna fistilna sol A. W. Bulri-cha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specjjalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo. Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. 6-6 Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.