Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman \eljd: Za celo leto predplačan 15 Rld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. y administraciji prejeman veljil: Za celo loto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Xaznaulla (inserati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 23. decembra 1884. Letnilc XII. Kaj naj čitaiiio? Jako smešno vprašanje! mislil si bode marsikdo. Vendar pa temu ni tako; marveč jako važno vprašanje je; zategadel ti bode tudi skoraj vsak dn> gače odgovoril. Ce poprašaš svojo staro babico ali deda, če slučajno čitati zna, odgovoril ti bode: „Živ-Ijenje svetnikov iu svetnic božjih", ^Filotejo", „Zlata jabolka" Fr. Barage" in še nekaj takih. Te knjige so bile pred časom skoraj tudi edine, ki so jih či-tali naši starši. Dandanes pa, ko že vse mrgoh raznih knjig in časopisov, tudi mi Slovenci jih imamo že v izobilji, zlasti časopisov in leposlovnih listov, treba je staršem in odgojiteljem mladine biti previdnim ter gledati, kaj čitajo sami, kaj pa svojim otrokom ali v vzgojo izročeni mladini priporočajo in v roke dajo. Veliko večje previdnosti pa je treba še v onih krajih, kjer razni agenti in društva vsiljujejo nemščine zmožnim čitateljem razne knjige. Oe ti po vsebini ni knjiga znana, nikar je ne kupi, če se ti priporoča še s tako lepim in na videz nedolžnim naslovom in še tako po slepi ceni. Še manj pa jo mladini v roko daj, če je nisi popreje sam prečital. Sploh se toži, da raste spridenost pri mladini od dne do dne, da se širi sebičnost, verska malomarnost, nejevera in brezbožnost, hrepenenje po vžitku mesenih slasti; da se množe samoumori in drugi zločini proti imetju in življenju svojega bližnjega, da se najtesnejši vezi družinskega življenja in zakona zlobno skrunijo. Je mar li to res? Da, res; naj bi tako ne bilo! Kaj pa je temu vzrok? Smelo smemo reči, da so jeden glavnih vzrokov slabe po-hujšljive knjige in časopisi. Mnogokrat zamori či-tanje spisov jednake baže že v mladem srci vero na Boga in na neumrjočnost duše. Zraven tega pa vzbujajo in rede v srci neskušenega mladenča, deklice hlepenje in poželenje po vseh mogočih prepovedanih strastih. Taki pohujšljivi spisi žen6 mar.si-kakega nadarjenega mladenča, ki je up svojih staršev v naročje razuzdanosti, da se še celo sam ne zaveda kako in kedaj. Slednjič se popolnoma vdil strasti, ki ga duševno in telesno zamori. Največkrat je nasledek čitanja takih pohujšljivih spisov tudi samomor. Skoraj vsaki dan nam prinašajo razni časopisi takih žalostnih izgledov. če s treznim razumom premišljujemo kvar, ki jo vzročujejo pohujšljivi spisi, moramo priti do tega sklepa: Proč z vsemi pohujšljivimi, brezbožnimi knjigami, naj so pisane tudi v še tako lepem, gladko tekočem jeziku. Onim pa, ki nam jih vsiljujejo, pokažimo, da so nam verska in nravna načela sveta in draga. Nikar toraj zametavati težko prislužene novce za ničvredno strupeno blago za dušo in telo! Sveta dolžnost bodi tedaj slehernemu po svoji moči in poklicu zabranjevati čitanje pohujšljivih knjig, in nasproti delovati, da mladina dobiva v roke le take knjige, ki blažijo srce, izobražujejo duha, vtrdujejo krepost in razširjajo pravo vednost in na-obraženost, knjige, ki mladino odvračajo od razuzdanosti in napeljujejo h kreposti. Nič manj kvare nego mladini pohujšljive knjige, vzročujejo odraslim slabi časopisi, ki so v sedanji dobi postali potreba. Slušajmo, kar piše o tem slavno-znani katoliški pisatelj Alban Stolz. „V najnovejši dobi se je pričelo tudi novodobno pridigovanje, ki skuša, bodi si vsak mesec, vsak teden ali tudi vsak dan, v obliki raznih dogodeb in novosti širiti med priprost narod dobra pa tudi slaba, kvarljiva načela. Ti novodobni govorniki so časopisi vsake baže. Tem novodobnim oznanovalcem nasproti so pa jako malomarni in nedelavni razun drugih ljudi tudi mnogi dušni pastirji, ki sploh drugače slove za jako vestne in vnete, češ, da živč še v oni dobi, v kteri o tiskarstvu še ni bilo ne duha, ne sluha. Ta jednakomar-nost pa izvira deloma od tod, da se po naših knjigah, bavajočih se z moralo in dušnim pastirstvom, malo ali celo nič ne čita o odgovornosti in dolžnostih dušnega pastirja gled6 časnikarstva. Je pa mnogo učenih, da celo pobožnih mož, ki si ne delajo vesti zaradi opuščenja tudi imenitnih dolžnosti, če niso izrekoma čitali v kaki knjigi, da je pregrešno tako zanemarjanje. Vendar pa je neovrgljiva resnica, da je dandanes jedna jako važna dolžnost dušnega pastirja, čuvati in paziti na to, kakošne časopise verniki čitajo. Kako si zamore pač domišljevati duhovnik, da ga bode najvišji dušni pastir imel in poplačal kot dobrega pastirja, če mu niti mar ni, da se po očitnih prostorih, krčmah in po privatnih hišah daa na dan čitajo časopisi, ki neprenehoma razširjajo očitno in na skrivnem sumničenje, nezaupnost in dvome do katohške cerkve in njenih resnic, do duhovnikov in vsega poštenega — sploh, da se razširja brezverstvo; — v očigled vsega tega pa nič ne stor^, da bi se razširjali in naročevali dobri, v katoliškem duhu vredovani časopisi? Da so župani, občinski svetovalci, zdravniki, učitelji in uradniki višje in nižje vrste večinoma liberalni, vzrok je večjidel le vedno čitanje liberalnih, brezverskih časopisov, to je, onih, ki pišejo predrzno o Bogu in njegovi cerkvi. Nasledek tega pa je neznačajnost in tedaj nesamostojnost, zato pa vedno klečeplaženje pred tako zvanimi liberalnimi prvaki. Kar pa je tii rečeno od duhovnih pastirjev, velja v primeri tudi staršem in vsem odgojiteljem mladine." „Cem več časopisov te baže se razširja med narod, tem bolj še širijo med ljudstvom tudi nazori, kterim se klanjajo „olikani in liberalni dandanašnje dobe". Istinito, sveta dolžnost vsakega dušnega pastirja je, da v svoji župniji zabranuje po svoji moči slabe časopise, dobre pa razširja. Kjerkoli so razširjeni take baže časopisi, tam bi moral v očitnih govorih dokazovati to-le: „Kdor podpira in si na-ročuje liberalne časopise, širi polagoma nejevero in ž njo ostrupuje; kar se mnogokrat niti več popraviti ne da .... Od druge strani pa se zamorejo le takrat katoliški listi vzdrževati in blagonosno delovati, če duhovnik stori svojo dolžnost ter po svoji moči širi in priporoča dobre časopise in sploh druge katoliške spise . . . Vsak duhovnik toraj, ki se zaveda dolžnosti svojega poklica, ki jasno spoznava, kaj je najbolj potreba glede naših deželnih in časopisnih razmer, pač ne more vspešneje delovati, nego da vporabi vso svojo moč in delavnost na to, da po možnosti iztrebi iz svoje občine slabe, liberalne časopise, dobre, katohške pa, kolikor mogoče razširja." Tako slavni Alban Stolz. In spet tu ponavljamo, kar smo zgoraj rekli: Kar od duhovnih pastirjev, velja primeroma vsakemu hišnemu očetu in odgo-jitelju za njegov delokrog. Na drugem kraji je ravno spet Alban Stolz to resnico starišem, gospodarjem LISTEK. »Dvanajsterim večerom" dodatek. (Dalje.) Ne misli pa, dragi Mirko, da sem celo našega pesnika morda preojstro obsodil, ali da sem morda jaz edini, ki njegovega „človeka nikar" tako razlaga; ne, hočem ti navesti še druzega razlagalca, ki se, dasi popolnoma nasprotnih nazorov od mene, tukaj vendar po vsom z menoj zlaga. Ta je omenjeni pisatelj naš dr. I. Tavčar. O nazorih, ktere vpodabija v svojih spisih, sera že pred govoril: ponavlja so pri njem povsod panteistični usodni fatalizem. Te iste ideje izraža tudi v svoji povesti: „Mrtva srca" v ^Ljubljanskem Zvonu" I. 1884, kar ovaja nekako že sam naslov. A da je res tako, se najložje vsakdo prepriča, ako čita še.sto poglavje omenjeno povesti. Bolj črnega in bolj samosvestno poudarjenega pesimizma v slovenskem slovstvu ni treba iskati. Po.slušajmo. Bogomir vpraša temnega prijatelja, kaj meni o našem življenji? Odgovor prijateljev: „Kako si jaz mislim življenje? Godi se nam kakor je pisano v sveti knjigi: lačni smo in iščemo ljubezni — a podaja se nam kamen in sovraštvo!" „Mi živimo v časih mrtvih src! Ta čas za silo se skriva pod penami napčne humanitete". Sledita kot pojasnenje tej trditvi dva izgleda. Obrni stran kjer dalje bereš. „Naše stoletje je stoletje mrtvih src! Kaj pa „kultura in omika"? Tudi kultura je mrtva dandanes in ne oživlja duše in srca!...... Tolikokrat se hvali kultura; ali kake vspehe je imela ta kultura? Naj je človek najomikanejši na naši zemlji, naj se še tako hvalisa .... tega pač zakriti ne more, da ima trdo in sebično dušo. Kultura se mu jo vlila v srce, kakor razbeljeno železo, ktero se je počasi ohladilo in mrtvo mu naredilo srce," Dalje. „Naše stoletje je stoletje mrtvih src. In kar je najhuje, videti je, da bode vsako prihodnje stoletje še trše, sebičnejše. Znano je, da tisti večni ogenj, ki divja v osrčji naše zemljo pojema vedno bolj in bolj. Nekdaj pa ugasne in strašni mrazi so polaste te naše zemlje. A znano je tudi, da peša solnčna luč vedno bolj in bolj. Nekdaj ugasne tudi ta velikan in tema pokrije prostore svetovne." „Ze Malthus je dokazal zakon, da se človeštvo množi z geometrično pregrešijo, a da se živež in hrana, oziroma reči, ki nam služijo v to, množe lo v aritmetnični progresiji. To se pa pravi: materi-jalno blago se pomnožuje k večjemu v aritmetični progresiji; pohlep po njem pa se s človeštvom pomnožuje v geometrični progresiji!" „In, to, prijatelj, to je strašno, grozno! Vi čutite, da bode zemlja, zapuščena od blagotvornih močij večnega soinca, s pojemajočimi plameni v svojem osrčji, vedno manj in manj rojevala, da polagoma opiistoši ter postane konečno gol kamen brez rastlin in življenja. A kadar pride to v tok, bodo šlo hitreje dalje, kot z geometrično pregrešijo. Tema nastopi in rodii se strašni mrazi. Človeštvo po hrani hlepeč — divja v besuosti prvotnega živalstva. Iu zemlja postane velikansk stolp, v kterem so bode kakor Ugolino borilo človeštvo z lakotjo in smrtjo. Tedaj pa bode konec sveta! Ali poprej bode kazala in odgojitoljem tako natančno dokazal, da ga in niti dvoma, niti izgovora. (Koneo prih.) Denarni polom 1884. Le nekaj dni Se, že več jih ni deset, in leta 1884 ne bo več. Marsikdo ga bode pomnil v krasni in ljubi naši Avstriji, najbolj pa izvestno med vsemi prebivalci njenimi Dunajčani. Dunaj je mesto, ki je že naravno vetrovom in viharjem izpostavljeno, kakor nobeno drugo v širni Avstriji. „Vindobona aut ven-tosa aut venonosa", je ravno tako znano, kakor „Eitra Hungariam non est vita....." Poleg teh naravnih vetrov divjali so v letošnjem letu po Du-naji tudi silni vetrovi razburjenih duhov človeške družbe — anarhisti. Bili so tako silni, da se je Dunaj tresel pred njimi, toda ne dolgo. Vzajemna moč policije in meščanstva polastila se je izrodka Človeštva in storili so prekucuhe neškodljive, in Dunaj ima vsaj toliko miru, da več dinamit ne poka in nedolžna se kri ne preliva. Anarhistična sapa se ondi še tii pa tam čuti, toda ne podira več ne! Že prav proti koncu leta, kakor za slovo, potegnil je strupen veter po celem severnem in se-vero-zapadnem delu cesarstva, ki je narodno gospodarstvo hudo, hudo posmodil. Na Češkem jela je padati cena sladkorju; firma Weinreich zgrudila se je minulo jesen z velikim hruščem na tla in marsikoga za seboj potegnila. Čez nekaj časa razgovarjali so se ljudje o Tschinkelnovem polomu, ki je tudi nas Kranjce nekoliko zadeval in smo se zanj brigali in to iz dveh vzrokov. Tiste, ki imajo denar ondi posojen, je skrbelo, kaj bo s tistim, posebno ako so ga dali iz osobne prijaznosti brez pisma in brez vknjižbe kar na dobro vero. Stare ženice so pa zopet glave vkup stiskale, kaj bo za kavo, če Tschinkelna več ne bo; kajti le-tim je Tschinkelnov nadomestek poglaviten živež zjutraj, popoludne in zvečer. Ni bilo dolgo in vihar narodnega gospodarstva vrže na Češkem prvi narodni zavod za podporo narodnega gospodarstva. „Bodenkredit-Gesell-schaft" zagromela je na tla, da se je grozovit polom celo na Dunaj čul. Tschinkel in Bodenkredit nista bila še do dobrega pretresovana, kar pretrese prestolno mesto zopet razburna novica, načelnika „Giro- in Cassen-vereina"Baldaya so prijeli, denarja pa več nego 160.000 gold. manjka. Bila je pa to le malenkost in ne še vse v teku enega tedna zgrudila bi se bila na Dunaji ena največjih denarnih zavodov „E.skomptna banka" na tla, ko bi ne imela tolikošne glavnice in tolikošnega rezervnega zaklada. Podvodja Jauner zapeljan po brezvestnem in brezvernem špekulantu K u ff 1 e r j u zapravil je v teku treh tednov Eskomptni blagajnici več kakor dva milijona gold. Ta polom je bil najhujši in bo, če tudi „Eskoraptna banka" vsak, in še tako velik napovedan denar točno izplačuje, vsled tega izneverjenja marsikaka večja trgovska hiša, ki je bila z Jaunerjem in Kufflerjem v zvezi, treščila ob tla; kajti Kuffler je znal marsi-kterega zaplesti v svoje prekanjene in dobro pre-tekane špekulacije, da mu je podpisal menjice, ki niso piškavega oreha vredne. Takih piškavih menjic dobili 80 skoraj za cel milijon, ktere je Kuffler založil pri Jaunerji za dobre denarje, ktere je iz „Eskomptne banke" vzel in Kufflerju dal, da je potem s tistimi plačal dolgove pri sladkornem podjetji v raznih tovarnah, kjer je bil povsod dolžnik. V najposlednjem času telegraf že naznanja polom velike trgovske hiše Dunajske „Biach in drugo vi", ki je 40 let na Dunaji pošteno tržila s tkanino in si tako zaupanje celega trgovinskega sveta pridobila. Nekako pred dvema letoma opustila je trgovino z blagom ter je jela menjice kupovati in prodajati, ob enem poprijela se je pa velike trgovine z žitom. Menjice sojo pripeljale Hen riku Kufflerju v roke in na limancih tega sleparja je poštena hiša obsedela, da je sedaj v denarnih zadregah in tako se bo še o tem in o onem trgovskem podjetji slišalo, da se je zgrudilo v nič. Jauner je imel pri vsem tem le toliko nalogo, da je Kufflerju za njegove piškave menjice denar po.sojeval iz Eskomptne banke in to je moža, ki je bil sicer poštenjak (?) in povsod priljubljen, pokopalo v črno zemljo. Marsikaj je v tej velikanski defravdaciji ali izneverjenji nerazumljivega, in se morda tudi ne bo nikdar razvozljalo, ako Kuffler ne bo sam povedal, kar se je pa prav malo nadjati, da bi tak premeten lesjak pravico in resnico govoril. (Koneo prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 23. decembra. Xot]*aiije dežele. Poročali smo že, da sodnija tudi med avstrijskimi drhivnimi poslanci išče svojih mož, s kterimi ima razne račune napraviti zarad prestopkov paragrafov, ki so zapisani v državnem kazenskem zakoniku. Znano je pa tudi že našim čitateljem, da ima vsak državni poslanec to lastnost, da ga sodnija in nihče drug ne sme prijeti in zapreti, kakor navadnega človeka, in to imenujemo nedotakljivost ali imuniteto državnih poslancev. Ako toraj sodnija tega ali onega iz državnega zbora želi, da z njim obravnava račun zarad tega ali onega prestopka, mora se obrniti do državnega zbora samega in ta dotično zadevo izroči imunitetnemu odseku v pretres, da poroča, ali je stvar opravičena ali ne, da se dotični poslanec sodniji izroči. Takih mož, s kterimi želi sodnija opraviti imeti, imamo sedaj troje: Tarnovski, Doblhammer in Schone-rer. 19. t. m. zbral se je imunitetni odsek državnega zbora pod predsedništvom svojega načelnika barona Godl-Lannoya ter določil poročevalce za do-tične zadeve in sicer za sodnijsko zadevo Dobl-hammerjevo poslanca dr. Janzo, za zadevo Tarnov-skega poslanca Lozinskega in za zadevo Schonerer-jevo poslanca Lienbacherja. Leto dni bo skoraj poteklo, kar je Avstrija spravila na noge nov polk v vojaškem življenji; polk, ki je tako potreben, kakor najboljši general; polk, brez kterega je vsaka vojska dandanes več ali manj že naprej zgubljena, ako namreč sovražnik s takimi polki delovati začne in ta polk je ^elex-nifvni in brzojavni polk v naši armadi. Eusija in Nemčija, kakor tudi Francozje so že več časa take polke imeli. Avstrija si je v poslednji pogorski voj.ski pomagala s civilisti in sicer je za brzojavno službo najela civilnih uradnikov in služabnikov; že- leznico za vojsko so pa tudi civilni podjetniki delali po Bosni. Tega sedaj ne bo več treba. Lastne vojaške strokovnjake imamo v tem oziru, ki se že celo leto vežbajo v železnični zgradbi, v stavbi in napravi železničnih priprav in v železnični službi sami. Nastavljeni so v Korneuburgu, kjer imajo nedaleč od ondašnjega kolodvora severo-zapadne železnice svoj lasten kolodvor z vsem, karkoli se pri železnici potrebuje. Častniki, kakor moštvo tega polka so bili za prvo potrebo vzeti iz ženijskih in pijonirskega polka, so toraj vseskozi tehnično izšolani, kakoršnih se ravno pri tako imenitnem poslu, kakor je ravno naprava in oprava telegrafa in železnic posebno v vojnem času silno potrebuje. Kaj bi bila dandanes vojska posebno v krajih kakor je Bosna brez telegrafa? Železnice ni bilo, pošta vsled slabih in globokih cest nepopolna in počasna, pota zarad vstaje nevarna. Kaj bi bil Filipovič, kaj Jovanovič začel, ko bi jima ne bil poljski brzojav donašal rednih poučil, ktera so v vojski neogibno potrebna. Od slej naprej bo bolje; Avstrija ima vojake, ki so v tem izurjeni, da znajo v najskrajnem času telegraf potegniti in železnico položiti. Eavno ta polk ima pa tudi še jako imenitno nalogo, železnice, ako v sovražnikovi deželi na nje naleti in se mu zd6 nevarne za lastno armado, porušiti, kar je skoraj tudi tolikošne vrednosti, kakor pa nove graditi. Grško-katoliška cerkev je bila pri Jtusinih v Galiciji poslednja leta v veliki nevarnosti, da se izneveri in prestopi v rusko pravoslavno. Posebno so si nekteri redovniki Bazilijanci in drugi rusinski duhovniki od bratovske ljubezni do Eusov zarad vednega zatiranja rusinskega naroda od strani Poljakov gnani, prizadevali svoje rojake pripraviti na prestop v pravoslavno cerkev. Ta prikazen je silno v srce bolela vse trdne duhovnike, najbolj pa še rusinskega ali grško-katoliškega škofa Sembratovicza v Levovu, ki si je vse prizadejal, da bi tako silen vdarec od katoliške cerkve odvrnil. Izobčil je zarad tega Naumovicza, kajti le-ta si je največ prizadeval katoliške Eusine za pravoslavno vero pridobiti. Sprosil pa je tudi v Eimu pri sv. očetu preosnovo ondašnjega za katoliško vero prepomenljivega reda Bazilijancev, kterega so jezuitom v preosnovo izročili. P. Naumovicz je pozneje svojo zmoto spoznal in se je v Eimu pritožil proti veHkemu izobčenju, kterega je bil škof čez-nje izrekel. Iz Eima so mu vkazali, da naj se napravi na pot in naj pride osobno tjekaj prijavljat in zastopat svoj ugovor proti velikemu izobčenju. Zaslišan bo pred „congregatio de propaganda fide", kjer se bo, vsaj tako se nad-jamo, stvar do dobrega poravnala na korist njemu in grško-katoliški cerkvi. Viiaiije države. Vendar enkrat! vskliknil bo vsak, ki bode zvedel, da se bodo srbski in turSki poslanci sešli ob srbsko-turški meji, da določijo sklep turških železnic na srbske pri Vranji, s kterimi bo Avstrija naravnost zvezana z egejskim morjem in s Solunom. Turčija je v dotičnem pismu Srbom zopet obljubila, da bode njena proga do Vranje ob pravem času gotova, naj jo potem že tej ali oni podjetniški družbi oddd. Cas bi res že bil najskrajniši 1 Angleži so se konečno vendar le omajali in svojega vojaškega zastopnika majorja Trottnerja v Carigradu odposlali v Macedonijo, da preišče in sporoča o nezaslišanih morijah, ropu in požigu, čemur so ondašnji Bolgari razpostavljeni. Da se je tukaj malo vspeha nadjati, so že kar naprej čuti. Angleški major Trottner izvestno ni tolikanj bolgarščine zmožen, da bi zamogel na mestu pozvedovati, kako in kaj. Moral se bo toraj posluževati plačanih tolmačev; koliko so pa taka poročila vredna, ki bodo iz turških virov in Turkom na korist prihajala, se pa že samo po sebi razume. Saj že sedaj angleške novine pišejo, da je na macedonskem gibanji polovica izmišljena, druga polovica pa tolikanj poveli- ta tragedija še strašne prizore, vršeče se stoletja in stoletja. V teh stoletjih pa bode zatonilo vse vzvi-šano, vse vzorno med človeštvom in materijalizem združen z živalskim bode vladal." Ifl tako dalje na naslednji strani: „To je teorija mrtvih src! Ali Bog sam je gospodar! Morda vsemogočni njegovi volji dopade, da žo poprej poseže z žarečo svojo roko v vesoljni svetovni sestav, da se zemlja kakor iskra utrne ter izgine v večnem prostoru." Kakor sem rekel, bolj črnega pesimizma ne najdeš tako lahko. Težišče pa vse te pesimistične zmesi našega pisatelja nahaja se v zadnjih stavkih in sicer natančneje v besedah: Ali Bog sam je gospodar! Veče blasfemije si še domisliti ne moremo. S temi besedami se namreč Bogu stvarniku podtika vse zlo, ktero je pisatelj naslikal. Bog je tedaj oni gospodar, ki je tak svet vstvaril; svet, kteri ima polagoma opustošiti, tako, da človeštvo po hrani hlepeč divja v besnosti prvotnega živalstva, dokler se po strašnih prizorih vse ne pokonča in pomrje, konec toraj vsemu — smrt, večno breztolažno ničevo! To je vstvaril Bog, ki sam je gospodar! Ne, ampak recimo: Kdor tako govori, ne pozni pravega osebnega Boga, akoprav piše njegovo ime z veliko začetnico; ker tak Bog ni Bog, ampak nezmisel. Tisti Bog, sam gospodar, ni nič druzega, kakor slepa osoda, ktero so novejši pesimisti krstili za večno hrepenečo, nikdar mirujočo, zatoraj večno nesrečno pravoljo, ki se je zvrgla v ta svet, a tukaj ne najde miru, zatoraj jo žene spet v prvotno ni-čevnost. Tavčar našega Boga ne pozml, saj govori o večnem prostoru, v takem pa se ve, da za pravega večnega in osebnega Boga ni kraja. Imamo toraj tukaj goli panteistični pesimizem. A zdelo se ti bo, Mirko, da sem zabredel toliko govore o Tavčarji, po tem ko sem začel ocenjati našega velikega pesnika. Ne, nisem zašel. Čemu pa toliko o šestem poglavji „Mrtvih src" Tavčarjevih? Poslušaj. Tavčar v svoji pove.sti posameznim poglavjem na čelo stavlja verze iz raznih pesnikov; to pa gotovo le kot „motto" ali geslo, ker druzega pomena to nima. Geslo pa, kakor veš, je nekako ognjišče, v kterem se odsvitajo glavne misli govora, v kterem so te kratko, a jedrnate in krepko izražene, tako. da govornik ali pisatelj se na „motto" vedno ozira, kot na vodilno zvezdo pri svojem delu; po tem t&kem pisatelj sam priznava rek, kterega si za „motto" izbere, višo veljavo od tega, kar sam govori in se nekako moralno zaveže ideji v njem izraženi jezik ali pero posvetiti. In šestemu poglavju „Mrtvih src" kak „motto" je izbral Tavčar? Našega pesnika zgoraj navedene verze, na čelu: Ti sam si gospodar! Ti sam si gospodiir! A eno te prositi smem; Iz praha vzgoji ti cvetico. Podari logu povko — ptico, Katerokoli vstvari stviir; Kedor bi pa, ko jiiz na sveti Imel čutiti in trpeti Mej dvomi, zmotami viseti Človeka — vstviiriti nikiir. Iz teh „premis" sklep sam ob sebi sledi, Mirko; saj si se učil logike. Evo tedaj mojemu prejšnjemu dokazovanju najsijajnišo potrditev ravno od one strani, na kteri se naš pesnik do nebes povzdiguje! Moje razlaganje „človeka nikar" se za las ne loči od Tavčarjevega! In zdaj? In zdaj si tako razjasnimo še marsi-ktero drugo mesto iz našega pesnika, ktero bi nam bilo sicer dvoumno. Zdaj še le nam je jasna kmetova prošnja „0 nevihti". žana, da vse skupaj ni ni6 res, V Solunu, pravijo, so je vstanovil nalašč za to odbor, ki si je postavil Balogo Macedonijo v evropejski politiki na dnevni red spraviti in umetno narodno gibanje oživiti. Da so vse to nazori, kakor so Turkom po volji in njim na ljubo spisani, pač ni treba posebej omenjati. Naj se le bolgarski listi v roko vzamejo; ondi se vidijo grozovitisti v pravi luči; ondi so čuje jako določno obupno vpitje nedolžno trpinčenih macedonskih Bolgarov, ki nimajo od nobenega kraja pomoči. Da se bo njihova bolečina po celem svetu raznesla, mislijo celo na Bolgarskem vstanoviti nov časnik v Irancp-žčini pisan, ki bo v prvi vrsti visoki diplomaciji, v driigi pa tudi raznim vredništvom večjih časnikov namenjen, da se bodo oboji iz neskaljenega vira in naravnost o resnici podučili. Dobro bo to podjetje na vsak način za Evropo, bo vsaj zvedela, kako nesmisel da so njeni modrijani na Berolinski konferenci sklenili, kedar so Macedonijo Turku prepustili. Med Srbijo in Bolgarijo ni še dognana zadeva, zarad ktere so letošnje poletje nekteri časniki že streljati mislili. Tudi ni res, kakor se je pozneje pisalo, da bi se bila kočljiva točka zarad vravnave nekega graničnega prepira ob Timoku poravnala po osobni korespondenci srbskega kralja in bolgarskega kneza. Kakor najnovejše dotične novice sporočajo, zadeva tudi le še za korak ni na boljem, kakor je bila letošnjo poletje. Velevlasti Avstrija, Eusija in Nemčija so se po svojih zastopnikih sicer res trudile, kolikor se jim je ravno potrebno zdelo, da bi neprijazne razmere med Srbijo in Bolgarijo poravnale, posrečilo se jim pa ni, ker je ruski ge-neralagent v Sofiji od strani hujskal in tako vse sproti podrl. Sicer je pa za svetovni mir popolnoma vse eno, ali ste Srbija in Bolgarija prijatljici ali pa se pisano gledate. Donova se bo zarad tega vendar le v črno morje stekala in macedonskega klanja pa niti ta niti ona, in, prej ko ne, tudi obe skupaj ne bodete vstaviti zamogle. Opozicija v nemškem drsavnem, zhoru se je bolj spekla odbivši Bismarku zahtevanih 20.000 mark za novega ravnatelja, kakor se je tega sama nadjala. Če tudi je lahko rekla, da dela in govori v imenu naroda, se je takrat vendarle vkanila in.je račun brez gostilničarja naredila. Sedaj se začno oglašati posamični denarni baroni tako v inostran-stvu, kakor tudi po Nemčiji in Bismarku. ponujajo 20.000 mark, naj na svojo roko nastavi novega ravnatelja. Tudi se je osnoval nek odbor, ki hoče leto za letom tako dolgo po milodarih zbirati odbitih 20.000 mark, dokler jih ne bo državnf zbor dovolil. V Parizu živi nemški bankir, ki je Bismarku za petnajst let dal na razpolaganje vsako leto po 20.000 mark za novega direktorja. V Hamburgu se je osnovalo društvo, kteremu so gospe na čelu, da zbira omenjenih 20.000 mark. Take demonstracije so povsem zmožne javno mnenje po Nemškem kar čez noč presukati, posebno ako jih podpirajo najeti in podkupljeni časniki, ki se že tii pa tam oglašajo. Novega ravnatelja bi bil pa Bismark tudi za svojo osebo potreboval. Njegova soproga je namreč že več časa bolehna in tudi on ni ravno pri najboljšem zdravji. Zdravniki so mu nasvetovali, da naj gre z njo kam tje doli na jug v obližje srednjega morja. Da pa tak mož, ki ima skrivnosti celega sveta v svoji miznici, ne more kar tako od doma, se lahko ume, in da tudi ni vsakdo za to, da bi se mu izročile, je tudi umevno. V očigled vsega tega jo Bismark sprevidel, da ga cela Nemčija nima spretnejega človeka, kakor je njegov sin grof Herbert Bismark za to službo. Njemu so deloma očetove spletke znane, deloma pa mu Bismark sme tudi ostale zaupati, ravno ker je njegov sin in za to bi ga bil rad napravil za ravnatelja v uradu zunanjih zadev. Ker mu pa niso dovolili za to kredita, pravijo, da se je Bismark menda premislil in ne pojde nikamor, kajti kakemu drugemu vendar ne more brezskrbno zaupati državnih skrivnosti. Glavna obravnava nemških anarhistov vrši se nekako na tak način, kakor vse te vrste. Zato-ženci lažejo in krivdo drug na drugega zvračajo, in brez izjeme od prvega do poslednjega vtis v dnu srca spridenih in zavrženih, ljudi na človeka delajo. Le eden je mod njimi, ki ima toliko srca, da nameravano in deloma doprinešeno hudodelstvo pri Nieder-waldu pripozmi, iu to je četovodja anarhistov, R e i n s-dorf. On pravi: „Na poskusu razstrelbine spominka pri Nieder\valdu nisem popolnoma neprizadet, in za to imam svoje vzroke, ki soti-le: Od kar smo imeli leta 1870 vojsko s Francozi, pravijo, da smo na Nemškem presrečni, to je pa, kar se tiče delavca zlagano. Delavci na Nemškem zidajo palače drugim, sami pa v siromašnih pasjih kočah prebivajo; oni zdelujejo vse možne reči za živež in potrato, sami pa lakoto trpe. Ali naj to vedno traja, ali naj delavec križem rok pričakuje, da mu bodo piške same od sebe v usta letele? Kar nas je anarhistov, mislimo da ne, in se tudi nikakor ne strinjamo z volitveno borbo, ki so jo socijal - demokrati' izumili. Socijal - demokratje pravijo zarad tega, da smo anarhisti brezdomovinci, kar pa ni res, tudi mi imamo srce na pravem mestu in domovinsko ljubezen, ktera nam glasno kliče, da bi bila sramota za nas, ako bi rešitev delavca iz spon kapitalizma mi francoskim delavcem prepuščali. Ne, mi Nemci se moramo sami rešitve vdeleževati. Keinsdorf na to pripoveduje o raznih atentatih in o osobah, kterim so bili namenjeni v takem slogu, da se ne d4 zopet povedati. Vse to pa ni druzega nego zgolj de-mon.stracije in je popolnoma brez pomena, kdo pri taistih pogine. Le rahločuten človek ne sme biti pri vsem tem. V dokaz, da so delavci nezadovoljni in da si žele preobrata na bolje, bodi vam to, da me imate pred seboj in da so mi tovariši radi svoje novce žrtovali v izpeljavo mojega namena, če pridem pri tem ob glavo, nič ne de; storil sem kakor anarhist svojo dolžnost in to mi zadostuje, kajti v sv. pismu se bere: „Ostanite zvesti do smrti!" Tudi meni ni bilo pri poskušanem umoru v Niederwaldu prav nič na tem ležeče, koga da bomo ubili, samo da jih nekaj, in namen bi se bil dosegel. Da se nisem sam zamogel vdeležiti izvršitve, je vzrok moja bolezen, ki me je v postelji zadrževala." Tako se zagovarja anarhist pred svojimi sodniki. Kakor je iz vsega razvidno, mu tudi ni prav nič na tem ležeče, kaj da se bo z njim zgodilo. Od takega človeka se ni nikdar poboljšanja nadjati. Iz Varšave prihaja žalostna novica in če je resnična, tem bolj označujoča smrtno sovraštvo raz-kolnikov do katoliških kristjanov. Vodnika podlahško deputacije, ki se je iz rusko-poljske letos k svetemu očetu podala pomoči ga prosit proti zatiranju katolikov od strani pravoslavnih, velikoposestnika Fran-kovskega, so takoj, ko se je z deputacijo iz Eima povrnil, v Varšavi zaprli v trdnjavo, kjer so ga sedaj zarad hudodelstva veleizdaje obsodili na tri leta v pregnanstvo v notranje ruske kraje in to menda le iz milosti, ker se je neka višja oseba zanj potegnila. Drugače bi ga bili dali v Sibirijo. Da je tukaj sovraštvo in podpihovanje pravoslavnih popov na sodnike očividno vpljivalo, nam pač ni treba dostavljati. DomaČe novice. (Mil. hnczoškofii) so se včeraj poklonili razun Matice Slovenske v.sa slovenska društva, ki so bila, se ve da, prav prijazno sprejeta. Obiskali pa so mil. knezoškof v nedeljo večer zavod Turnove dekliške sirotišnico; včeraj popoludne deško semenišče v Alojzijevišči in danes dopoludne pa nunski samostan. (Slovenska gledališka predstava) se bode vršila dne 26. decembra. Predstavljala se bode prvikrat po g. Josipu Geclju prosto poslovenjenja zgodovinska žaloigra v petih dejanjih „Zrini ali krščansko-turška vojsta". Ta igra jo osnovana na versko-lojalni podlagi, pisana v lepem jeziku in v tej predstavi nastopijo vse najboljše, nektere tudi nove igralne moči. Na koncu 5. dejanja se bode kazala po g. Kocelju prirejena živa podoba, v kteri so-deljuje do 40 oseb. Neumorno delujoče vrlo našo dramatično društvo želi vstreči občinstvu s to predstavo, zato si je izvolilo nov prevod izvrstne igre. Gotovo je zanimanja vredno, da je posodilo vso krasno garderobo iz hrvatske opere enakega slova Zagrebško narodno deželno gledališče. (Sneg), kakor je velik in težek, kajti južen je ves od kraja, s poti spravljajo, da je veselje. Danes zjutraj jo bila Ljubljana na mestnem trgu živa podoba Bosne in Hercegovine leta 1878, ko so ji naši vojaki zasedati jeli, toliko voz stalo je ondi, okoli njih pa pridni nakladalci z lopatami. Tako je toraj ni nezgode brez sreče; kar bo sneg po eni strani sitnosti napravil tistim, ki imajo slabo obutev in malo drv, jim bo po drugi povrnil s zaslužkom pri nakidovanji in spravljanji njegovem. (Najdražji kapun) prodal se je včeraj v Ljubljani. Kupila ga je neka gospa že oskubenega za lepo ceno 2 gold. 50 kr. Če je bil tudi tako lep in dober, nam ni znano; to bodo vedeli na Ogerskem, kjer jim bo kapun vošil vesele praznike. (Nova postaja Vrd) nad Vrhniko ne bo kaj posebno srečna, ako smemo to sklepati iz predogod-kov. Mešani vlak, ki iz Ljubljane v Trst kolovrati, je v soboto zvečer na mestu, kjer se ima nova postaja napraviti, obtičal in celo noč zajce strašil; po nobenem načinu mu ni bilo mogoče naprej. Lahko si mislimo, kako je moralo to popotnikom sitno biti, ktere je še le zjutraj poštni vlak mimogrede pobral in po naslednjih postajah razdelil, kamor je bil ravno ta ali oni namenjen. Le nekaj boljše godila se je njegovemu vrstniku mešancu, ki iz Trsta prihaja. Le-ta, namesto da bi bil prišel ob 5 zjutraj v Ljubljano, prišel je še le ob 10 dopoludne ves spehan, lačen in žejin. (Umrla je) v uršulinskem samostanu v Škof j i Loki 22. t. m. č. sestra Lidvina Pardeller, rojena v "NVelschnofen-u na Tirolskem. E. L P. (Naznanilo smrti žurnalista Konschegga) se ni potrdilo. Pač se je včeraj dopoludne po celi Ljubljani o tem govorilo in to nas je tudi prevarilo. Naj po prislovici še dolgo živi! Pač je pa res, da se mu je kri vlila in je jako nevarno bolan. (Trst je skusil), kaj se to pravi, če na Kranjskem sneg gre. . V soboto popoludne, ravno ko so po Ljubljani za novo cerkev zvonove peljali, jel je prav fin in droben naletavati; ravno tak je bil, kakor bi se bilo ivje z drevja posipalo, konec ga pa le ni hotelo biti. Tako je šel, kar ga je doli moglo in ljudje, ki so zvonove gledali, so bili že ob dveh popolnoma beli. Ali kaj to, Ljubljana je snega vajena in se šmentano malo zanj briga. Vse drugače je pa to v Trstu, tamkaj v tisti prebiti vasi, ki še kolca nima, da bi bil Eibničan konja nanj privezal, ko je s piskri tjekaj prišel. Ta Trst je bil v nedeljo od sosednje Kranjske popolnoma ločen, kakor bi bil s plankami zabit. V nedeljo so ljudje že tako povsod bolj rado- Zivnesi nam, zanosi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog! Oh, saj te klificmo očeta Čiij prošnjo siromaka kmetu Sprejmi naš jok in vzdili in stok Ne vniči žuljev pridnili rok Zastonj! Nebo mu prošnje te ne iuje Konean jo cvet in sad obnin. Gorjč! Ozre so kmet na strte nade, Ozri na sinke, hiičre mlado In divja bol, skrbi strašne Ožetu v srci zabesne — Gorje ti vbogi kmet, gorjč! Toraj gorje, strašno gorjd, gorje brez žarka nade, brez tolažbe, to nam dil na našo prošnjo tisti, kterega „kličemo očeta". Ees, neusmiljeni oče, od kterega ne pride druzega ko golo gorje, med tem ko vendar mladih sinkov in hčerk nesreča celo naravnega očeta globoko gane!! Da, zdaj še le umemo pa tudi „Ujetega ptiča petje", ki Zdaj ozka kletka ga zaklepa, Ko vjol so jo v nesrefno past. Ki dalje toži: Pa« mnogo vzeli sto mi mnogo, Ko zlato vzeli ste prostost. Samotno v kletki bom popeval. Dokler no poči to srce. Vam dušo mrzlo bom ogreval, In sebi bom hladil gorje! Naš pesnik, kakor vsi priznavajo, je liiik; a pravi lirik, kakor pravijo, zliva v pesni misli in čute lastnega srca, tako, da so teži v odsev lastnega dušnega življenja. Li to hoče biti, to v svojih pesnih zvesto izraziti tudi naš pesnik, kakor naznanja v „Uvodu". Poet le malokomu znan, Leži po svetu razmetan; Da kip njegov bi vam podal Kaztreseno sem ude zbral — Ne vseh! .... a kdor pregleda to. Spozna mu glavo in srce! Toriij „glavo in srce" n«m hoče pesnik v pesnih razodeti, in sicer kot pravi lirik, svojo glavo in srce, to je, svoje misli ali nazore in svojo čute. Zatoraj pa bo vsakdo buroč njegove pesni, in tako tudi „Ujeti'ga ptiča petju-, ne mislil na ka-ke^ia drugega človeka, kteri ima vpodobljen biti pod ptičem, nego na pesnika snmega, na stan in okoliščine megovega lastnega življenja. On sam je toraj vjeti ptič. A znano je, da naš pesnik je ka-tolišk duhoven. Zatoraj pa ta ječa njegova ali kletka — druga ne more biti kakor ona, v ktero ga vklepa njegov duhovski stan, ki res človeka v več ozirih loči od sveta in njegovega življenja, od ljubeče žene in od veselja domačega ognjišča; res, osami ga, da tem laglje zamere vse svoje duševne in telesne moči posvetiti trpečemu človeštvu in višim vzorom, vse to pogreša pesnik in za to svoj stan imenuje ječo. Ostrigll, oh, so mi poroti, Da ni mi moe v sinji zrak, čez hrib in dol...... Za mano ure solneno sreče. Pred mano gniza temnih dni. Glasno tam bratov zbor prepeva. Tu moj izgublja se vzdihijiij. Z družino drug tam prosto leta, A meni svžt je vos oevetel, Nikdar no bodem gnezda plotol. Gojil mladičev nikediir. Tedni, kakor druge dneve in toraj rajši po novicah segajo. Da segali bi že bili naši Tržačani, toda niso imeli po čem! Iz Ljubljane nobenega vlaka, od drugod se pa ondi zanimivih časnikov nadjati ni, kajti za irredentovske liste se naši Slovenci v Trstu ne zmenijo drugače, kakor kedar jih ščipljejo in prav imajo. Dunajski poštni vlak, ki bi jim bil moral novice prinesti in pa še tako zanimivih, kakor so ravno sedaj na Dunaji, zakasnil se je med Ljubljano in Eakekom za celih osem ur, ker od Logatca na noben način ni zamogel naprej in je moral na plug čakati, da je sneg pred njim oral. Na vso nesrečo je pa sneg tudi še v Loi^atci poštni vlak tako zapadel, da so ga morali, kakor se nam poroča, v pravem pomenu besede odkidati. {Novo društvo za podporo ljudskih šol na Štajarslcem), ki se bo imenovalo „društvo sv. Cirila in Metoda" se bo odprlo menda še le na god sv. Cirila in Metoda na 5. julija bodočega leta s posebno slovesnostjo, kakor se iz Gradca v „Po-litik" poroča. Ob enem beremo ondi vest, da je štajarski deželni odbor sklenil prošnjo na državni zbor, da bi se podvzetja za zgradbo državnih železnic primorala plačevati deželne doklade. (Vtonil hi iil) kmalo istersk ribar v razburjenih valovih ob istrskem obrežji. Srdit vihar premetaval mu je čolnič semtertje, kakor orehovo lupino in že je bil v skrajni nevarnosti, da ga trešči ob skalovje sv. Katarine, ko mu pride Lloydov parnik „Danubio" na pomoč, ter ribarja in čoln reši. Vrli kapitan imenuje se Demeter Lucich, in je ribarja s čolnom vred c. kr. kapitanatu v Rovinji izročil. Tako poroča „Tr. Tagblatt". (Popravek.) V listu „Slovenca" štev. 293 je večkrat napačno imenovano ime nemškega umoslovca (filozofa) Hegel-a Hagel. Častiti bralci naj blagovolijo besedo popraviti ter čitati Hegel. Telej^Tiinii. Dunaj, 23. decembra. Lukas, ki se je v Amstettnuusmrtil, je „Giro-in Oassen-Vereinu" izneveril 45.000 goldinarjev. Budapešt, 23. deo. Policija prišlaje včeraj v Novempeštu socijalni tiskarni na slfed, kjer je zasegla več rokopisov in že tiskanih oklicev "na delavce. Zaprla je posestnico stanovanja in pa stavca Franca Spielmanna. Lipsko, 22. dec. Danes opoludne so bili tiikaj vjeti anarhisti obsojeni. Eheinsdorf na smrt, oziroma na petnajst let v straho-vališče, Bach man u na deset let, Eiipsch in Kuchler na smrt oziroma na 12 let, Holzhauer na deset let v strahovališče. Sechagen, Eheinbach in Tollner so oproščeni. London, 22. dec. Železniška gosposka pravi, da ognja v Windsoru niso fenirji za-trosili in da v najdeni steklenici ni bilo niti smodnika niti dinamita. Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali gg.: .561. Leopolilina Stiirm, prednica Klizabatink, . 5 gl. — kr. Daniel Terček, prost,....... .563. Misijonarji sv. Vine. Pavijana v Veringu f)04. Karmelitarlce v Pragi....... .56.5. Uršuiinke v Celovci........ .566. Uršulinke v Tešnu........ .5h7. Andrej Aljanei«, kanonik,...... .568. Marija AljancMe......... .569. M. Gottlieb, prednica v Pragi, .... .570. Žiga Oradišek, benediktinec,..... .571. .]osip Zupan, prost,........ 572. Tine Herman, posestnik,...... .573. Helena Herman, posestnioa............5 574. Grof Adolf Ledebrnn, zasebnik,.... 5 575. Keza Kastelie, gostja,.......5 570. Anton Bnrjan, mizar........5 .577. Petronela Iforner. prednica uršulink, . . 1 .578. Koza Saclierer v Lincu.......1 .579. Usniiljenke v Kremzirii......1 .580. Nikolaj Križaj, žiipnik,.......S 581. Vstav Miihliiausen........1 .582. Henrik Verk, kajilaii,..............1 583. M. F.............5 584. TTsmiljenke v Hahi........1 .585. .Janez Demšar, župnik................2 .586. IJršuiinko v Gorici........2 587. .losiji .JaroS, misijonar,.......1 588. T'r8ulinke v Kiitnigori.......5 .589. Usmiljenke v Paelovicu............1 590. Franc Dolinar, župnik,.......5 591. Neimenovana....................1 592. Frančiiika Rabič, zasebnica............5 593. Marjeta Glavič,..................5 594. Neža Skodlar.......... 595. Frančiška Vcrbovnik.......3 596. Ana Jemk...........5 597. Neimenovan..........2 C98. Matej Freliii, župnik,.......5 5 5 5 1 2 2 5 2 5 5 10 5 Tujci. 21. deecmbra. Pri Maliči: Winterholer, trgovec, z Dunaja. — pl. Hirseh, e. kr. polkovnik, iz Zagreba. — Vojteli Kette, zasebnik, iz Sarajeva. — Avrelij Meinliold, oskrbnik, z Dolenjskega. — Pavel pl. Del Negro, o. kr. praktikant, iz Ljubljano. Pri Slona: Zenkovieh, zasebnik, iz Trsta. — Žiga Hutt-mann, trg. pot., iz Gradca. — Sonnenthal, trg. pot., iz Kanižo. — Kari Veritti, trg. pot., iz Pulja. — Janez Mostor, trgovec, iz Št. Ivana. — Janez Ivane, trgovec, iz Zagreba. Pri Južnem kolodvoru: Jernej Ferlicher, z Dunaja. — Anton Medbeseig, z Dunaja. — Anton Zemlič, s soprogo, iz Gradca. — Franc Platzer, s Kočevskega, — Fr. Moser, iz Dolenje vasi. Umrli so: 20. dec. Jožefa Klemene, strojevodjeva žena, 40 let st., sv. Petra cesta št. 40, otrpnjenje srca. — Marija Grasei, urad-nikova vdova, 90 let st., sv. Petra cesta št. 24, Marasmus. 21. dec. Marija Nadrah, gostija, 40 let st.. Židovska steza št. 4, jetika. ]>uuajska bor^ea. (Teiegraflčno poročilo.) 23. decembra. Papirna renta po 100 gid. . . . Si gl. 95 ki. Sreberna „ „ „ „ • • • • 83 „ 10 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 „ 25 Papirna renta, davka prosta . . . 97 „ — Akcije avstr.-ogerske banke . . 854 „ — „ Kreditne akcije............295 „ — „ London.......123 „ 35 „ Srebro.......— „ — i, Ces. cekini.......5 „ 79 „ Francoski napoleond......9 „ 76 „ Nemške marke......60 „ 30 „ Od 22. decembra. Ogerska zlata renta 6% .... 124 gl. 10 kr. ......4% .... 96 „ - „ „ papirna renta . . . 90 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 97 „ BO „ „ Liinderbanke.....96 „ — „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 567 „ -- „ „ državne železnice .... 307 „ 25 „ „ Traraway-društva velj. 170 gl. . . 209 „ 75 „ 4^ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „75 , „ „ „ „ 1860 . 500 „ 134 „ 75 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ — „ ........ 1864 . . 50 „ 169 „ 25 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 178 „ 50 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Eudoifove srečke . . . . 10 „ 18 „ — „ Prior. oblig. Eiizabetine zap. železnice . . 110 „ — „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 70 „ štajerske zemljišč, odvez, obligae. . . 104 „ .50 „ Eavnokar je izšla in se dobiva v Kato-iSki Bukvami knjiga: Mladega Gašparja življenje in trpljenje. Prosto poslovenil J. S. Goiiil>arov. (Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr. Nove harmonike (2) V vsakem ozirii izvrstne, prelepo v raoll-glasu doneče, so naprodaj prav poceni na Vevčem št. 30. 49 komadov za samo 7 gold. 70 kr. Žlice, noži in vilice iz Britanije-srebra s fabriškim pečatom. Silno potrebno za vsako družino! Čujte, pozor, lii strmite! Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanijii-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero jo skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za^ pravo svojo ceno prodaja. Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posncmača za mleko, 3 masivno anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrno vilice za desert, 3 epe masivne čašiee za jajca, 1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor, (8) 3 tase lopo cizelirane, 1 cedilce za čaj najbolj flno, 2 lepa svetilnika za salon, 1 prekrasna kriišnica indiški in kitajski vdolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači. zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr. Hv«i'il<>: liC ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Za dokaz da moja ponudba ni sleparija so obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube naročiti. Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj so hitro, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na BC^« l>» i BD «»i Haupt-Depot der Aiiglo-lJritiin. Silbcrfiibilk, AVleii, II., SeliifTiimtsgasNC 20. Hiiažiliii i>rali za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr. Dunajsko zavarovalno društvo na Dunaji. XI. s tem usojamo si naznaniti najuljudneje, da smo pogodbo sldenjeno z g. .Jalcol»oiii lioTn^iioirt razdrli in da je naše glavno zastopništvo v Ljiiljl jani prevzel iia«lelow-neinit »lavai-ovaliioiiiu cliMiwtvii", kakor tudi njeni pravni naslednici, prosimo, da se nam taisto ohrani tudi še za bodočnost. ^ . , . , , ^ ,■ , Ponudbe na zavarovanje sprejema takoj g. ViUt.oi- Seliifliii vlalti Postaje Ljubljana j. k. Fijubljana R. k. . Vižmarje . . . Medvode . . . Loka..... ICranj .... Podnart . . . Radovljica . . . Lesce .... Javornik . . . .lesenice . . . Dovje .... Kranjska goia Rateče-VVeissenfels Trbiž .... iJeljak j. k. . . št. 2018 št. 20M št. 201G št. 2012 po noči zjutraj dopoldne zvečer 1215 fi-40 11-40 6-35 1219 fi'44 11-45 6-39 12-29 6-53 11-55 648 12-41 7- 4 12- 7 6-59 12-56 7-17 12-21 7-12 1-12 7-32 12-38 7-26 1-30 7-50 12.56 7-43 1-48 8-7 1-13 7-59 1-i)5 8-15 1-24 8- 8 2-10 8-34 1-46 8-25 2-27 8-45 1-57 833 2-47 9- 4 2-18 849 3-16 9-33 2-48 9 11 3-31 9-48 3- 3 9-24 3 48 10- 5 3-20 9 38 5-- n-51 4-51 10-24 zjutraj dopoldne popoldno zTcccr OHo1>»i vlsiUi Postaje Rcljak j. k. . . Trbiž .... Rateče-Weissenfols Kranjska gora Dovje .... Jesenice . . . .lavornik . . • Lesce .... ]{iidovljica . . . Podnart .... Kranj .... Loka .... Medvode . . . Vižmarje . . . lijubljana R. k. . Ljubljana j. k. Bt. 2017 Ht. 2UU Bt. 2015 st. 2013 po noči zjutraj dopoldne popoldne . . 10-50 6-39 10-26 5-10 . . 12-40 7-30 11-42 625 . . 1-50 7.46 11-59 6-46 . . 1-25 7.!59 12-13 7- 2 . . 1-.56 8-22 12-38 729 . . 2-23 18-41 12-58 7-52 . . 2-30 8-47 1- 5 7-59 . . 2-57 9- 6 1-26 8-21 3-3 9-11 1-31 8-26 3-29 9-29 1-49 847 . . 3-50 9-45 2- 5 9- 4 . . 4-12 9-59 2-20 920 . . 4-29 10-12 2-33 9-34 . . 4-42 10-23 2-44 940 4-53 10-31 2-52 955 . . 5-- 10-35 2-56 10.— zjutraj ijntriij popoldne »večer