;
PLANINSKI VESTNIK
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
LETNIK LXXVIII 1978
PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
IZHAJA OD LETA 1895
Iz govora dr. Mihe Potočnika na jubilejni planinski akademiji 401 Dr. V. Petkovšek Scopoli in Triglav	403
Tone Cevc	Planina Velo polje v času
prvega vzpona na Triglav	408
Dr Herbert
Zaveršnik	Te presnete cigarete	426
Milan Vošank Strma zimska pot	428
Tomaž Koželj Triglavsko brezno 1977	434
Jože Dobnik Od Prokletij do Durmitorja	438
Franc Langerholc Pozimi v steni Velike Babe	445
Andrej Štremfelj Trije prvenstveni dnevi	447 Zvone Andrejčlč Vzpon na najvišji Iranski vrh —
Demavend (5671 m)	450
Janko Perat	Planine na Matajurju	451
Josip Sakoman l3trska planinska pot pozimi	457 Emil Ulaga Vilko Mazi — 90-lBtni, neutrudni
planinski delavec	458 Tine Orel Dr. ing. Dušan Lasič — odlikovan
s Kidričevo nagrado	459
Društvena novice	4G1
Alpinistične novice	474
Varstvo narave	475
Iz planinske literature	476
Razgled po svetu	478
Naslovna stran:
Vršič s svojimi gorami (desno Goličica. v ozadju škrlatica z Rokavi in Velika Potica) Foto dr. ing. Dušan Lesič
Not-anja priloga;
t Priča nekdanjih časov na Velem polju — Folo Fraimi Fkur 2 Triglav 5 kočo Plenlko — Foto Franci Ekar
Glasilo
Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano
z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki
Poštnina plačana v gotovini
Lastnik: Planinska zveza Slovenije, L|oliljana. — Glavni urednik. Prof. Tine Orel, naslov: 61111 Ljubljana — pošta 11. p. p, 38, odgovorni Lrednik: Stanko Hribar. — Uredniški odbor; Ing. lomaž Banuvcc, prof. Marijan Krlšelj. prof. Cvgen Lovšin, dr. Miha Potočnik. Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Savenc, Franc Vogelnik, dr. Tone Wraber. mg. Aloert Sušnlk, ing. Jaroz Blzlek — Naslov. Planinska zveza Slovenijo, eiDOl L|ub lana. Dvofakova 9, p. p. 214 — TekočI račun pri SDK 50101-578-47045, telefon 312-553. Planinski Vestni* izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 200 din, plačljivo tudi v dveh obrokih, za inozemstvu 360 din (20 US SI. Oglase vodi Rado Lavrič — Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Sp-emembe naslova javljajte upravi glasila, navacile vedno tudi stari naslov s tiska rilmi črkami. Odpovedi ned e'e n ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1. decembra /a prihodnle leto — Rokopisov in slik ne vračamo. — Tiska In klišejc izdeluje Tiskarna -Jože Moškrič. v Ljubljani
LETO LXXVIII ŠT. 7 LJUBLJANA JULIJ 1978
tiskarna jože moškrič
61000 litWiaia. kajuhova
addalak M sodobno piaamSko poilotaf.a
k izdelu, 2 «ep -na odntica SNAF-OUT, 1 ki iagotav,&,c bolj!c organizacijo
F«ilv**nja v urad,!*, banken. t zavarovalnicah. usluingstnlh J podjatjih. -djsli ItgcvM,
boini«nleah. pravoznttlvu In druged
fek vseh vr^t tiskovin. katalogov, čaiopitutf, rrvij In knjig
Izdelava vs:n vrst a*o- n večbarvnih kiliä.av
knjlgovemlea
vezava preprost f ln lukaurno upivmljenil cel
ita-plljarna
«««lava vsar v.-5! tigov. psialov in knjigoveikih črk
IZ GOVORA DR. MIHE POTOČNIKA NA JUBILEJNI PLANINSKI AKADEMIJI
(27. 2.1978)
Prav na današnji dun pred 85 leti — 27. februarja 1893 — je bilo v Ljubljani pri Mallču — tam, kjer stoji današnja NAMA — ustanovljeno matično Slovensko planinsko društvo (SPD) z geslom »da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram«. To patrlotično in narodno-obrambno geslo je živo prežemalo in navdihovalo slovenske planince vse do razpada avstroogrske monarhije, ko je bilo tostran novih državnih meja tudi konec germanizatorskega pohoda in njegovega mostu na Jadran. To geslo je prevevalo naše planince in posebej še alpiniste — plczalce tudi še med obema svetovnima vojnama, ko je bilo v tekmi s tujci treba prehoditi še mnoga neprehojena pota v naših gorah in si zagotoviti v njih popolno prvenstvo in dejansko posest. Prav to geslo je ves čas NOB v vojni proti fašizmu navdihovalo in spodbujalo partizanske borce in aktiviste OF, med katerimi je bilo tudi veliko število slovenskih planincev. To geslo pa je — seveda v spremenjenih razmerah in predvsem v pomenu množičnega in aktivnega obiskovanja našega gorskega sveta veljavno še dandanes. Bo pa tudi napotilo prihajajočim generacijam, saj je postalo za vselej veljavna tradicija in sestavni del slovenskega planinstva.	„.«,,,
Letošnje leto se spominjamo še drugih važnih planinskih oblctnic. Pred 85 leti — se leta 1893 — sta bili ustanovljeni Kamniška in Savinjska podružnica SPD. Letos poteka tudi 30 let, odkar sta bili v osvobojeni in iz vojnih ruševin obnavljajoči se domovini ustanovljeni samostojni Planinska zveza Slovenije in Planinska zveza Jugoslavije. Spominu na te dogodka je namenjena naša današnja akademija, ki je tako nekoliko slo-vesnejši uvod v letošnje planinsko leto.
Seveda pa bo osrednji dogodek in vseslovenski ljudski praznik 200-letnica prvega vzpona »štirih srčnih mož« iz Bohinja na vrh Velikega Triglava. Ta dogodek bomo slovesno počastili 26. avgusta na vrhu Triglava in množično 27. avgusta — v Bohinju, ko bo odkrit tudi spomenik prvopristopnikov v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru. Planinska zgodovina s svojimi izročili je v Sloveniji zelo bogata. Slovencem jc bila naša čudovita dežela v vsej svoji razgibani In pisani podobi z gorami, planinami, griči, dolinami, gozdovi, bistrimi studenci, potoki, rekami, jezeri, kraškimi jamami in skopimi vrtačami, žlahtnimi vinskimi goricami, pa tudi z našo razgibano rodovitno ravninsko pokrajino in končno našim Jadranskim morjem vedno v ponos, skoraj da strast, stu-dencc velikih radosti pa tudi nepremagljivega domoložja in večkrat tudi naše stisko in bolečine.
Naš Triglav pa ni samo velika In visoka gora, je tudi naš večni narodni simbol, ki povezuje vse slovenske nekdanje in sedanje rodove in vse naše ljudi ne glede na to, ali so doma ali v tujini.
Ko smo pred desetimi leti v tivolski dvorani proslavljali 75-letnico slovenskega planinstva. smo s ponosom povedali, da je od okroglo 10 000 članov, kolikor jih je planinska organizacija v Sloveniji imela pred drugo svetovno vojno In prvi dve leti po njej, število planinskih društev in članstva močno napredovalo. Konec decembra 1967 smo Imeli 103 društva in 54 463 članov. Danes — po 10 letih — imamo 114 društev in po stanju 31. 12. 1977 že 92 414 članov. Vsi do zadnjega cicibana, pionirja, mladinca 401 in elana brez ene same izjeme so do konca leta plačali članarino.
In naj bo povedano še to, da planinska organizacija — planinska društva in PZS — pokriva vse stroške svo|e administracije {profesionalno osebje), stroške poslovanja in vse materialne stroške Izključno iz prispevkov svojega članstva. Družbena sredstva, ki jih organizacija dobiva, uporabljamo samo za izpolnjevanje delovnih programov, za planinske vzgojne in operativne akcije, za planinske postojanke In pota! Seveda organizacija ne skrbi samo zh svoje članstvo, temveč so njeni objekti na široko odprti še ogromni množici nečlanov, predvsem delovnim ljudem in mladini, saj letni ohisk v planinskih kočah po podatkih v vpisnih knjigah presega letno več kot milijon obiskovalcev. Če iščemo razlago in poskušamo ugotoviti, zakaj je planinstvo prav v Sloveniji tako množično in priljubljeno, se ne zatekamo samo k geografskem dejstvu, češ -zato, ker pač Imamo gore«, ker večinoma živimo sredi gora in pod njimi. Seveda Je bližina gora, lahka in hitra dostopnost, gosta mreža razmeroma varnih in dobro oskrbovanih poti (nad 7000 km) in planinskih koč (160) tudi eden od razlogov. Toda prvenstveni razlog je kulturni in čustveni odnos slovenskega človeka do svoje gorate dežele in do domovine. Razen tega pa so še številna druga pojasnila za to osupljivo naraščanje in razmah: nismo več pretežno kmečka in poljedelska dežela, velik del prebivalstva se je preselil v mesta in Industrijska središča, zato bolj živo potrebuje vračanje v naravo in vsaj občasni stik z njo. Prometne možnosti so približali tudi bolj oddaljeni gorski svet našim prebivališčem. Blagostanje je nenavadno naraslo, skoraj da ni več brezposelnih, zaslužimo ne le za stanovanje, hrano In obleko, temveč vedno več tudi za razvedrilo. Ni več nepismenih, vsi se šolamo. Vedno več je prostega časa. čudovito se je razmahnila naša svoboda in svoboščine, povečale 30 se nam naše socialne, samoupravne in gospodarske pravice Mestni, često že zelo osamljeni ljudje, ki so družabno navezani v veliki ali pretežni meri samo na gostinske lokale, disco klube ali zakajena in hrupna plesišča, najdejo v gorah prijetno tovariško družbo in domačnost. Na ture hodl|o že cele družine in prijateljske družbe. V gorah se v veliki meri zabrišejo mnoga v dolini še zelo občutna in občutena socialna razlikovanja. Planinstvo Ja šport za mlado In staro In predvsem tudi za »navadne« ljudi. Ni potrebe po zvezdništvu. Tudi po naključju se navežejo mnoga znanstva, tovarištvo, prijateljstvo; občutek pripadnosti neki širši družini s podobnim načinom razmišljanja in čustvovanja je v gorah pogosto zelo živ, tolažilen in ohrabrujoč. Za razliko od vrhunskega in tekmovalnega športa, ki je vezan bodisi na vedno Isto In sčasoma dolgočasno dvorano, igrišče ali navijaški stadion, je za planinca na razpolago vsa dežela v vseh svojih pestrostih in spremembah ob vsakem vremenu in v vseh letnih časih. Planinec za razliko od tekmovalnega športnika, ki mu je glavna naloga in cilj premagati svojega tekmeca — nasprotnika, ki mu včasih streže po profesionalnem zaslužku In premiji, — pa nima drugega nasprotnika kot samega sebe. Sam mora opraviti s seboj, sam se mora povzpeti na goro, sam aktivno premagati svoje telesne in duševne težave, ne da bi zato moral premagati tekmeca In konkurenla. Ni grenkega občutka In zavesti, da na vsakega zmagovalca v tekmovalni areni pride 10 in več zagrenjenih in razočaranih poražencev. To samopotrjevanje in preizkušanje, ki nc gre na račun sočloveka, sprošča mnoge radostne užitke pa tudi veliko duhovno in kulturno doživetje. Veliko zadovoljstvo je brez dvoma v tem, da planinci nismo prav nič odvisni od gledalcev in navijačev, od dobrih sli slabih sodnikov, od menežerjev in da vse, kar koli že počnemo v gorah, v glavnem delamo na svoje stroške in se pri tem sproščamo, zvedrlmo. Če vse to upoštevamo, lahko tudi v letošnjem planinskem letu za naše bodoče delo pričakujemo, da bo zanimanje za planinstvo, zdravo in aktivno preživljanje prostega časa In naših rednih letnih dopustov v gorah še naprej naraščalo. Nu to moramo biti dobro in predvsem delovno pripravljeni. Zato bodo naša planinska društva širom po Sloveniji tudi to praznično leto, ki je obenem tudi leto kongresov ZK, proslavila s številnimi delovnimi akcijami in dosežki. Številne bodo otvoritve novih in prenovljenih planinskih postojank (npr. predvsem prenovljena Ribniška koča na Pohorju, nova koča na Loki pod naduho, nova koča na Dobrčl, povečani Aljažev dom v Vratih, nova koča na Kaninu, povečana in prenovljena koča planincev-poštarjev na Vršiču, začetek gradnje nove koče pri Krnskem jezeru, povečana in modernizirana koča na vrhu Snežnika, mladinski planinski vzgojni center — šotorska vas v Bavšici nad Bovcem, vse priprave za povečanje In modernizacijo Doma na Kredarici, itd.). Že lani pa smo v čast Titovih jubilejev izročili v promet in uporabo novi koči na Ledinah pod Skuto in na Blegošu. Seveda pa Je v programu še veliko kulturnih, založniških in vzgojnih akcij, planinskih šol. tečajev, seminarjev, razstav, pohodov, obrambnih nalog In Izletov ne le v gorah, ampak tudi v krajih, kjer živimo in delamo.
Med 92 000 člani slovenskih planinskih društev je skoraj polovica ali natančno /13 340 mlajših od 27 let. Ti upravičeno in s ponosom lahko prepevajo:
»Lepo je v naši domovini biti mlad!« — Druga polovica pa z njimi vred nič manj zadovoljno lahko reče: -Lepo je tudi biti planinec — pa čeprav star!«
Ljubljana, 24. 2. 1978
SCOPOLI IN TRIGLAV
Dr. VIKTOR PETKOVŠEK
Ime zdravnika in polihlstorja J. A. Scopolija bralcem Planinskega Vestnika ni neznano. O njem je pisal že Lado Božič v razpravici Idrija — žarlsce botanične vede (PV, 54: 314—322) prav tako ga omenjajo še mnogi avtorji v svojih delih, npr. I. Tominec (1955), J Wester (1935, 1954), T. Wraber (1957, 1963. 1966, 1969, 1975) in številni drugI, ki so znani kot sodelavci PV. Tudi sicer je pri nas ohranjenih še več spominov na vel kega naravoslovca iz dobe razsvetljenstva. Idrijčani hodijo vsak dan mimo hiše z vzidano spominsko ploščo, kjer piše, da jc sredi 18. stoletja tam živel Scopoli, Ljubljančani pa vedo da je v njihovi občini Šiška Scopolijeva ullr.a. Mnogi planinci so se tudi že srečali š knjigo Stene in grebeni, ki jo je napisal alpinist in publicist B. Rezek ter o posvetil dvestoti obletnici Scopolijevega vzpona na Grintavec (1759—1959) v Savinjskih Alpah Pred kratkim je zaqledala beli dan prva številka nove znanstvene revije z imenom Scopolla, ki jo je izdal Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Kot živ spomin nanj cvete v senčnatih soteskah bukovih gozdov na apnenčastih tleh skoraj po vsej Sloveniji
EKSKURZIJE J. A.SCOPOLIJA V JULIJSKE ALPE (v letu 1762)
TRIGLAV
A MÖNS TtHOLAU
Domnevna smer Scopoll|ev!h ekskurzij in vzponov v Julijskih oziroma Bohinjskih AlpahIV letu 1762 (geograf-403 ska skica). Prvo ime ia danes v rabi. drugo (z debelejšimi črkami odtlsn|eno) uporablja Scopoli.
fifi0m™idi	l?,,nika ali skuPol"a tScopolia carnlolica, glej PV,
Scopolijevo fme	alkal°'d skoP°'amin- R«3tlina "jen strupeni sok nosita
ÜSSÄ®™."	iZ JUŽSe -Tiro,ske (r°j' 1723 v ^avalese, umrl 17BB v Paviji) in
prišel na priporočilo G van Swietna, prntomed,ka Avstrije in osebnega zdravnika ce
IT nI W|JC-CT' leta V ldrJJ°: da bl ?riravil tamošnje rudarji Siv v letih so ga v Idriji druga za drugo obiskovale težke preizkušnje. V hiši. kjer ie stanova
dJ|akraLni'UhnLl P°Žar' UmrM 30 mu žena ,n otroci- ^'rektor rudnika A. Sa^torl rnu nI bil naklonjen, ker je pogosto zapuščal Idrijo, potoval po historičnem Kranjskem
nhraSnirJ„rHStllnS^ iVH?elke Tak° beLrem° v neki pritožbi iz tiste dobe ki je ohranjena v dunajskih arhivih: .... weil sich Scopoli jährlich 8, 14 Tage auch 3 Wochen von hier entfernt um der botanic obzuliegen und der insccten zu col igiren - (Hof" kämme rarchiv, M. und B.. Rote Nr. 243). V posebnem dopisu (decembra' 1757) le A Sartori celo rotil ccsarico, naj zaradi nerednostl zdravnika odpusti fz službe tedaj čudno, da Scopoli cesto toži nad razmerami v Idriji, ne samo v predgovorih
d-'fm' kj?r °brav"ava flor° ('760. 1772) in favno, zlasti žuželko (1763) nekdanje Kranjske pač pa tudi v svojem zadnjem delu (178Ö-B8) ki mu je priključil svojo avtoblografijo (Vitee meae vices). Zato se je pogosto u3 v samotni predele proste narave In se posvečal znanosti.	samoine
Opisane nevšečnosti doma In v službi so ga ovirale zlasti v prvih treh letih (1754—17571
nI jn uwÄ f. KViSjih 9°,r3,' ^ je bil ScoPoli P° svoji domov ni pravi sin planin. Videti je kot bi si v alpinističnem oziru nabral nove korajže po svoji drugi zenitvi z Ljubljančanko Katarino Franchenfeldt (v februarju 1758). kajti v prvi Detlef novega zakonskega jarma se vse bol| ozira in raziskuje gorenjsko skalnato stran 2e u etj^io9a leta n,i ebodl ükülic° Škofje Loke in Kranja ter se povzpne na Storžič V lelu 759 je prišel Grintavec in Kalškl Greben, v predgovoru (1772) omenla tudi Kocnu. Pri rastlini pritlikava kosmatulja (Cirsium Pigmaeum _ Saussurea pygmaea)' pa trdi. da jo je našel na Grintavcu v letu 1761. torej je bil na tem vrhu vsaj dvakrat cesar v uvodu k svoji Flori (1772), kjer kronološko našteva potovanja, ne omenja Vec citatov Iz njegovih del dokazuje, da ga je v tem letu tudi Triglav zvabil v svojo
votr- l u i iebele (Ap'A3 Atra) ima kot nahajališče zapisano: »In Gariusche, inti? Veldes et Vochem, capta Anno 1761. super flores Laserpitii latifolii- (1763: 299) Podobno trdi pri rastlini podaljšani špajki (Valeriana elonqata. 1772'1- 35) in n i znanem, danes zaščitenem metulju apolonu (Papilio Apollo; 17G3: 168) Pri hrošču
■ Prvo latinsko poimenovanjo Jg SCOPOLIJEVO. druj« Je sodobno in danes vol javno.
MVS. Cirsium Cai^lioticum .
Kranjski osa! (Cirsium csrniolicum Scop.) Je naš avtor ___
P"" odkril nekje pod Studorskim Prčvalom.	404
Peragravi itaque
Anno 1762. Carniüliam fti\periorem et Jlpes Vochinenfes. (Pioefotio) 1005. C i RS i UM Carniolicum.
Habitat in sllpibus l^ochitienßbus, fub M. Private, Ai-pra Kointfchka. (Tom. 2 : 128)
379. S tatice Sir mer la.
Habitat in Alpibus !rochinenftbus. Privale, Drufche-yuorclr, Toftetz, Ran gor pot Stagaw, A"l>-pilzo, Debel- l^uorch, v Fercha, et fupra Kointfchka,
1155. CA REX fltorta.	(To,n- ' :227>
Habitat in Vozkein, M. Teralau, Kerma.
(Tom. 2 :222)
3048. VJtNAI'HALIUM rujcutn..
Habitat in M./urwia, omnium altifiimo.(Tom. 2 : 152)
497. Saxifraga Bryoides. Habitat in M. Kerma. (Tom. 1 : 295)
1093. Achillea Ciavcnae.
Habitat in M. Storfchetz, in Alpibui Fochinenßbus, in M. Kerma Comitatus Tolminenfis. (Tom. 2 : 179)
496. Saxifraga Trichodes.
Habitat in occidentalibus dorfis Sllpium Vochincnfium, circa hfirtzo. (Tom. 1 : 295)
Montaža faksimiliranih eilalo» Iz monografije o Kranjski flori (1772). kjer so omenjane v Bohinjskih Alpah planine in vrhovi, ki jih ja obiskal Scopol!.
O Trlqlavu je bilo takrat Se malo znanega. Valvasor (1689) mu je posvetil posebno poqlavje1 Von den wunderlichen Eigenschaften der Berges Kerma (= Triglav) in vrh okrasil 3 fantastično pripovedko (4: 562—563). Nasprotno pa nam je isti avtor na drugem mestu ohranil dragoceno 3puročilo. ki bolj ilustrira tedanje ljudi in njihove odnose do našega gorskega sveta. V 12. poglavju 0 raznih zeliščih na Kranjskem je namreč zapisal takole- .Razen doslej naštetih nahajamo v naši deželi še več različnih, dobrih Izbranih in znamenitih zelišč, zlasti na visokih gorah, kakor na Krmi, Stolu, v Bistriških planinah in na Učkl. ...Zato obiskujejo tc gore vsako leto botaniki in nabiralci korenov iz raznih dežel, ker najdejo tam gori marsikako Imenitno korenino in zelišče« (1689, 3: 360. v prevodu M. Rupla, 1951).
Po vsem tem 3odeč torej Scopolijeva potovanja v drugi polovici osemnajstega stoletja po naših gorah niti niso bila tako velika izjema ali presenečenje. Razen morda zanj osebno, sicer ne bi tako poudarjal tisočerih življenjskih nevarnosti, divje narave, ostrosti Grintavca in nepristopnosti Kalškega grebena. Težave, s katerimi je bilu tedaj zvezano potovanje po naših gorah, si je vtisnil globoko v spomin in jih omenja tudi v zadnjem svojem delu, ki ga je pisal, ko je bil že na eno oko oslepel: ».. Na teh 405 potovanjih ki sem |lh opravljal na lastne stroške, Je naravnost neverjetno, kakšna
.n 1 Fm' prftnasat' in k,Hkšne težave premagovati. Ko sem blodil po planinah meje spremljal le en sam človek, v mrzlih nočeh sem spal pnd milim nebom In živel
n , QMf-d-eVe 0b ln m'®ku- Nekuč sem P^Se! nad Trstom celo roparjem v roke
VitaSeS^LCavicrsaJlSe8l7bil " POl"e ^ V Smrtni ««•" (Avti^ograft
Zal sc niso ohranili Scopoliievi zapiski, zato nam podrobnosti z ekspedicije v triqlavsko sosesc.no niso znane. Sledove njegovih raziskovalnih prizadevanj v tem delu Z atoro flovega kraljestva nam izpričujejo redke pripombe o nahajališčih ari imenih predstavnTc naše flore .n stavek v kronološkem itinerariju. kjer je Scopoli nedvoumno poudari* »Peragravi itaque.. Anno 1762. Carniollam superiorem et Alpes Vochinenses . (Flora Carmol.ca 1772: Praefatio). Dele Julijskih Alp, ki jih je pregledal navadno superior	Voch,n9nses ftorej: Bohinjske Alpe), Gorenjsko imLuje CamloMa
SLifÄ^Ü tokrat bolje pripravljen za visokogorske ture kot v prejšnjih letih. Značilno Je zlasti dejstvo, da nikjer ne omenja težav, kot jih je npr. srečal na povratku s Storziča ln ne karakterizira bohinjskih vrhov z izlivi prestrsšenosti, kot lih Je bH deležen vzpon na Gr.ntsvec in KalSki greben. Pred začetkom ekspedicije je vse temeljito preudarll in se verjetno po nasvetu domačinov odločil za zložnejšo, četudi daljšo pot v Julijske Alpe. Vccinoma je velik del poti sledil uhojenim stezam in smerem po katerih so pastirji gonili na planine In s planin črede domače živine V svoji monografiji Flora Carniolica (1772) omenja Scopoli z Bohinjskih Alp okoli 50 ras linskih vrst, med temi Ima pri osemnajstih zapisana imena bohinjskih gora in krajev, kjer jih je nabral. Po teh podatkih in po rastlinah, ki jih omenja, nam je vsaj
Julijskih Alp90" sklepHli na smer potL kl Je ublral v letu 1762 v tem območju
Svojo ekspedicijo Je začel ali v Stari Fužini ali v Srednji vasi. ki jih nc imenuje ln se napotil proti Uskovn.ci. Dve novi vrsti osatov kranjski osat (Cirsium carniolicum,
lot8. Gnap/ialiiun fusctim
Pri niikem griževcu (Gnaphallum Fuseum — G. Fus-cum) Scopoli Izrecno poudarja. da rasle na Triglavu (... in M, Kerma), ki Je najvišji med gorami v Bohinjskih Alpah.
Pritlikavo vrbo, ki Ima liste kot materina dušica tsallx sarpyllifolia Scop ), je naš avtor nabral » Bohinjskih Alpah. Pri alpski vrbi (Salix alplna Scop.) pije, da raste v naših Alpah (= Habitat in Alpibus nostris 1772 2: 256).
rus. Salix jllp'imi.,
406
407
in trna« osat (Cirslum splnosisslmum, slika 4) je našel. .... in Alpibus Vnf.hlnens.bus sub M Priva e, supra Kointschka« (1772/2: 128-129). Rastlin, je torej nabral nad KonlSeicoÄ) in pod Studorsklm Prevalom. Več Imen navaja naš avtor pri pecniku (Statlce Armeria = Armeria alplna) in z njimi jasno označil svojo potkljoeprehod, . Privale, Draachc-Vuorch, Tostetz, pot Rangor, pot Stagam, pot Kopitzo uene Vuorch v Vercho, ct supra Kointschka. (1772/1: 227). Za omejitev Scopohjeveeksped.-ciie nrotl zahodu je pomembna šc opomb« pri ho.nu ičnem kamnokrccu (S^l aga Trichodes = StKlfraga sedoides): -Habitat In occidcntalibus dorsis Alp.um Voch.nen-sium circa lesertzo« (1772/2: 295).
Pri štirih rastlinskih vrstah omeni Möns Kerma torej Triglav s f™ 'menon^ k. ga pozna že Valvasor (1689), kot nahajališče pri Saxifraga Bryoides (1772/1. 295) Gnapha lium Fuscum (1772/: 152), Achillea Clavenae (1772/2: 179) in pr, Care* atrata (1772/2^ 222) Od teh citatov je za nas najpomembnejši zadnji, kjer pri črnikastem sasu (Carex atrata L) zapiše za Trialav obe imeni: -Habitat in Vochein, M. Terglau, Kerma« (I. c : 222) Kol ikors modosl ej mogli ugotoviti, je to edino mesto v^copohjevih del,hi Jer je zap sano ime Möns Terglau kot sinonim za arha.cn, Mons Kerma. Geogra , trdijo da se današnje ime naše najvišje gore prvič pojav, na zemljevidu I. D. Florjančlca leta 1744 (In 1791 v drugi izdaji) kot: »Möns Terglou Carnioltae a.tissimus .. c tern snl0 Zbrali najvažnejše horološke komentarje Iz Scopolijevega opusa ki nam Mh avtor nudi pr nekaterih značilnih visokogorskih vrstah cvetn.c Triglavskega ojv t ' z n "hovoP pomočjo se vzpenjamo v duhu kot po avtorjevih stop njah od vrha do vrha od planine do planine, od skromnega rastišča med ruševjem in po kamen tih tratah vedno višje Z«?i se n m, da stopa pred nami Scopoli, ki ga spremlja domačij pasU all dWJi lovec. S Koniščice se dvigneta na Studorski pršval. kjer vložita obe novi vrsti osatov med papir. Komaj vidna steza Ju popelje med rusjem na Draski vrh (2243 m) in na sosednji travnati Tošc (2275 m).
Na severni strani Tošca ali v Velski dolini v smeri proti Hribarlcam je na grušču našel bel o cveto č mak. ki ga Je določil za novo varieteto njemu že znane rumeno cvetoč« vrste s Kalškcga grehena in ga imenoval Papaver alpinum, var. 2. Flore a hn'11772,1. 371 Verjetno je to bilo nekje v bližini Velega polja, ker je avtor zapisal da raste.
in Aloibus Vochinensibus, prope Pastorum casas« (I. c.: 371). Torej v buz.ni pastirskih stanov. Danes je beli mak po mnogih nomenklatoričnih peripetijah v 19 ^ 20 stoletiu končno pristal v sistemu kot samostojna vrsta Papaver jul.cum Mayer et Mcrxm Tako ate ga determinirala naš botanik E. Mayer in Nemec H. Merxmuller Na Tošcu'Je utegnil dobiti tudi črne murke (Orchis Nigra = Wgrltella nigra) kl h Dostinf nalboli cenijo in ki tudi njega navdušilo, da vzklikne: »Odor.s suay.tate null. Clan ae n cedit grata pastoribus ...« (1772: 200) (= Po prijetnem vonje. prekaša vsT abske rastline, priljubljena pri pastirjih.) Od Velega polja se je Scopol! obrni oroti uaoLhodu k er imenuje tale nahajališča: pot Stagam (= danes pod Prevalim Stoqom) pot R^rigor (tu^i Pangor = Ogradi, 2985 m). Debel-Vuorch (Debeli vrh 2392 m) fn S'leserUo (Planina pri Jezeru, 1457 m). Od tu je Scopoli najbrž nadaljeval pot no dohniSuhc do Stare Fužine in končal z ekspedicije. Najvišja kota. ki |o sam navaja, je Debeli vrh (2392 m). Negotova je omejitev njegove eksped.c.je na zahodu, kjer e nabiral rastline že v bližini današnjega Narodnega parka prTnQla^ Jezerih. Zlasti ime »pot Kopitzo« (1772/1: 227) kaže na to. da |e v resnici hodil I . .In occiden-tafibus dorsis Alpium Vochinenslum.., (1772/1: 295), torej po zahodnih grebenih
2t|hScop5l|3!rsvojih delih ne omenja Velega polja, ne Velske doline In Hribaric zato «c tu nekle izaub za njim topografska sled. Prepuščeni smo ugibanju, kako je dobil štiri vrste rastlin s Krme ali Triglava in kako je mogel posebej poudariti pr, nizkem griževcu (Gnaphalium Fuscum)9 da ga Je dobil z najvišje gore, v Bohln sk h Alpah Hkrati se mnramo spomniti primerov, ko o Scopoli Izpričal svojo kritičnost n verodostojnost glade taksonomskih in horoloških podatkov pri posameznih prirodninah. Znano nam je tudi, da so žc nekoliko zahtevnejši vzponi na Storž,c, Gr.ntavec In Groben izzvali pri njem pravo paniko, ki |e ni mogel prikriti niti v fragmentarnih opombah^pr, opisu gorskih rastlin. Po vsem tem je Jasno, da bi Scopoli vockrat in s številnim superlativi potrdil svoj podvig, če bi v letu 1762 tudi sam stopil na vrh Triglava. Prav tako se n moqel štirikrat zmotiti, ko je označeval in našteval naha allšča omenjen, , štirih visokoqorskih vrst. Preostane še možnost, da so mu rastline proti nagradi prinesli lovci in pastirji, s katerimi |e delil pograd in skromno hrano. Morebitnega vzpona na vrh po lastnem naročilu in točne lokalilete pri nabiranju rastlin pa ni mogel kontrolirat. In voditi brez osebnega sodelovanja.
Ekspedicije naravoslovcev, ki so bili med prvimi osvajalci Triglavskih vrhov, nam nazorno dokazujejo, kako nezanesljivo je tako imenovano ljudsko Izroc. o med našimi gorjanci npr. v Bohinju. O njihovih podvigih vemo danes le toliko kolikor so o njih sami avtorji al! njihovi sodobniki napisali. Zal. da vemo o prvem med njimi - c, Scopo-IIJu - še naimanj, ker se. kot je že bilo rečeno, njegovi zapiski niso ohranil,. Hacquet In Willomltzer sta našla zanesljive vodnike Luko Korošca, Matijo Kosa in druge, enako
So«? |1 L.- -i da 30 J5,0^'^ F. Sieberju leta 1812 pri vzponu na Triglav aslstirali naši udje. ki jih je vod,I goveji pastir: »...er Sieber war richtig mi seinen me en der rüstigeren Steiger, und noch einem Viehhirten, der als Wegweiser diente an der Spitze des Terglau s. (A Müllner 1895: 238). Podobno je pač najel Scopoli v 1762 lovca ali pastirja, ki naj b mu proti nagradi prinesel nekaj rastlin s triglavskih v^ir ^nnineP|IS]0pn,0Stl ^r,glaVß ?red 200 leti 80 ,IlnenJa deljena. Dejstvo je, da si cm je
£ te B Ä^nXfhn0 3 Tf?C? Ve'ega p0,ja' a se ^ ni «P«' I«'«- Nasprotno PauJ? , q"et najbrž bil na vrhu in govori o njem z vsem spoštovaneim tudi v noznei-
ffi HeiVe T lP°uSVOje lazlaga: »TfirS|0U odcr Terklov. welchei so v eVhS d6hS ^Sehens oder Entsetzens. (Oryctoaraphia. 4: 82). Ugot^a daiic »Ko sen to prehodil, sem uvidel. da so imeli moji ljudje prav, češ da jih je le malo
rastline ki lih n? h?™^6"'e™'	pož,,avaiec	"kij našel sem
' i - P " Scopüh ne kdo druöi in ki jih bom o pr ličnem času
graphla, 1* 27, 4°"82) "" j VCd"U Ve"ka Rre5a' čc odn*seS cele kosti " (Orycto
B. V4nÄoki°' ^ Je bi'a SC°POlijeVa ekSpedi°'Ja V Jull'ske Alpe (1762) Scopoli je svojo pot lahko opravil tudi v obratni smeri tako. da je turo začel s Suhn
Kakorkoli' ^'Ä' ^ pa 3 K°nJSČICO in se po Uskov^i Vrnil v Bohfnjsko dolino Kakorkoli je ze bilo, vedno nas s svojim štirikratnim citiranjem Triglava spravi a v zadrego, komu verjeti: Ali Valvasorju, kl dopušča možnost, da so pwi ljudje X|M ?	v «M celo pred 17. stoletjem, ali B. Hacquetu in večiHanS h
prvenstvena tura	J° S° prepr'čani' da iC ^la ekspedicija v let,1778
PLANINA VELO POLJE V ČASU PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV
TONE CEVC
Kdor jo pozna, planino Velo polje, obdano z vršaci Mišelj vrha, Vernarja, Draškeoa vrha in Triglava, temu se neizbrisno vtisne v spomin njena podoba z zelenim poletnimi ln..?llkoviti"li P anšarskimi kočami, vzdignjenimi od tal. štiristo let bo m n™ odkar je bilo ime te planine prvič zapisano v urbarju radovljiške gosposke kot Welle
TriniJi lVOfl2 let' da se, e.Velo_ polje neizbrisno povezalo s prvim vzponom na Triglav^ pa tudi z znamenitimi možmi tega časa: bratoma 2igo In Karlom Zoisom Balthasarjem Hacquetom, Franzom Hochcnwartom, Valentinom Vodnikom" Najbrž ni
S Hh^ZiSra Zl jeniU Ve lep,e* b0,hiniske p|anlnfl »ako živo kot v zadnjih deset' letj h 18 stoietja, ko so se v »botanični koči« Karla Zoisa zbirali učenjaki In preučeva l trig avsko gorstvo 2al, med ni mi nI bilo moža. ki bi nam nadrobneje orisal domačina -pastirja, cigar življenje je teklo med qorami tedne in mesece dolgo In ko se dvesto h1LPto|Znam?nlt?T Pr,Ve,m Vzpor- naL najvišji vrh Jugoslavije sprašujemo, kakšno je in radovedni 1	""	Srčn'h m°Ž ,nn°9ih drlIgih' ostaiamo nevedn'
Visoka planina češnjanske pašne srenje leži 1700 m visoko. Odprta je le proti bohinjski strani In tako kaze, da je njeno kotanjasto dno v davni preteklos i oblikoval Sik Dostopno je Velo polje iz Bohinja In iz Krme, iz doline Vrat čez Kredarico medtem ko s soške strani drzi pot čez Hribarlce v dno Volske doline. Danes najboh obiskal
nr'SnPH0t Ji	juk": "udno in Tose ali Iz doline vSj čez GrinS
n Vrtačo do planinske koče na Velem polju, kamor pridemo po približno petih urah
Zgodovinski oris: Bolj slutimo, kot vemo, kako stara je planina Velo polje Marsikaj W i .na Rta^!Še poti ,,a V,el° držale iz prazgodovinskega Bohinja nPnra^nin!f ^| 0lIn, StS h,i' 'j3-* - naseljeni že v starejši železni dobi in sta ostali nfcÄ? °b|Judenl vfe. današnjih dni.J Stari prebivalci Bohinja - o njih vemo da so bih kulturno sorodni zeleznodobnim prebivalcem z Mosta na Soči In Kobarida' -so bili predvsem odlični železarjl pa tudi poljedelci In živinorejci s Naključne najdbe prazgodovinske keramike na nekaterih bohinjskih planinah« odkritje bronastega bodala na planini Lipanci.' lega nad naravno gozdno mej^« p^tudi pred
408
Fr. X. Baraga. Triglav, iletajl, 1776 (v Hacquetovl Oryctographia Carniolica, 1778)
slovenska imena In planin,' govore za to, da so gospodarsko izkoriščali visoke slanine že železnodobnl naseljene! Bohinja. Verjetno prazgodovinski planšarji niso sami živeli v odljudnom qorskem svetu; za družbo so imeli še nabira.ee železove rude in oqlarje. kot se lahko poučimo iz poročila sodelavcev že ezarskega muzeju zelezarne Jesenice ki so leta 1362 raziskovali antična nahajališča zelezne rude v gorskem svetu Julijskih'Alp In ugotovili, da so ta največkrat blizu današnjih planin, se največ na Pok iuki Dednem polju in Komnl.™ Gospodarsko sodelovanje med zelczarji. poljedelci in živinorejci se jc ohranilo vse do konca 19. stoletja, ko so ugasnili zadnji plavži 409 v Bohinjski Bistrici.'1
Naselitev Slovencev v 6 stoletju je zadnjič močnejo pretresla Bohinj Prvi Slovenci » v gornji bohinjski dolini v Srednji vasi na nekdanjih starost ski našel
Da b SB Sl(w«nrf MtniZ7l|8n f i!® - al,k0 sklepamo P° redkih arheoloških najdbah. Da bi se Slovenci takoj ukvarjali z železarstvom, ni dokazov." Sele od 11 stoletja
naprej je predelovanje zeleza postopno začelo spet oživljati In v 14. In 5 sto et u Äi o l'± Snir,r,h A- Riflancev 1ovezuj° pživljanja hnhinjskcua železarstva s po SÄß	"aKfili,6necja B°h n'a s Kor°sci, ki naj bi bili prinesli s seboj tudi nove
izkušnje v pridobivanju in predelovanju železa. Vnovič so dvignili bohinjsko železarstvo priseljenci iz Italije, ki so prinesli nove tehnične metode in topilno peč » ZeieZarstV0 osvetlitev starejše zgodovine bohinjskih planin in tudi Velega polja bl'morali poznati gospodarstvo Slovencev v prvih stoletjih po naselitvi v Bohinji NaTpomembnelš gospodarski vc„ sta bili v zgodnjem srednjem veku poljedelstvo In živinK« M celo smemo, da so Slovenci zelo zgodaj začeli izkoriščati tudi gorsko pašnike kar na bi po Jevalo tudi samo Ima planine Velo (= veliko) polje, ki je vpridlvnlku »vek?.
,jezik0Vn5 dcdiščino-W ° »sodi planine Velo Jol^v srednjem veku lahko sklepamo le posredno, ker nimamo na voljo pisanih virov ali pa vsaj zda se niso znani. Raziskave so pokazale, da Je bila ta planina In še druue do 16 sofetja v lasti in posesti studorskih kosezov in studorske srenje v Prvič imamS II pisano ime v radovljiškem urbarju Iz Icla 1579 kot -Welle Pole. PVl opTsu mefe »gmajne« studorskih kosezov in srenje.18	H '
Ta najstarejša^ omemba planine Velo polje nam delno tudi razjasni usodo planine v poznejšem času. Dosedanje raziskave Bohinja nam povedo, diso ImeliboWlSri kose/ približno dve petini bohinjskega ozemlja v rokah. Svoja poses™ so S
Sif lldr-3i P" 0Vicl I5' stolcl'a' Kd so postali zakupniki radovljiškega gospostS P'tTii -79,' ~ 11 S°,S P°Znejc Pridob" t^i zakupno gospostvo Bled - so po speseno začel, spreminjati posestno upravne meje starožltnega Bohinja" Nekdanja
Fr. Kurz v. Goldonsteln, Sv. Jaiwz ob Kuhinjskem jezeru 1839 (Izrez)
Fr. Kurz v. Goldenstem, Sv. Jaraz ob Bohinjskem lezeru 1839 lizrez)
svobodna posest studorskih in češnjanskih kosezov je vztrajno prehajala v roke bleiskih in radovljiških zakupnikov. Meja med obema gospostvoma je več desetletij potekala nedaleč od Velega polja in planine pod Mišelj vrhom Temu se moramo zahvaliti, da sta planini prišli v 16. stoletju v urbarialne zapise, ko je bila popisana tudi meja obeh gospostev. Omemba planine Velo polje v radov jiškem urbarju iz leta 1579 nam pove. da so si fevdalci zakupniki v tem času že pridobili do tedaj svobodno koseško in srenjsko posest pod Triglavom, zvemo pa tudi. da je prešla planina v roke radovljiškega gospostva. S pogodbama z dne 5. 1. 1668 in 4. 7. 1749 pasta pria v upr/.vo blejskega gospostva.20 Leto 1579 pa je pomembno za usodo Velega polja tudi zato ker so'dotedanji uživalci te planine — studorska sren|a in kosezi, izgubili to pravico in |e prešla nato v roke češnjanske srenje.2' Ta ima še danes pašno pravico na Velem polju in sosednji planini pod Mišelj vrhom. Med obema srenjama je zaradi planin prihajalo do sporov. Enega zadnjih omenjajo viri iz leta 1866. Teda je blejsko qospostvo terjalo lastninske pravice nad Velim poljem, planino pod Miselj vrhoni In Krstenico Spor so rešili tako, da so Cešnjani dobili lastninsko pravico do vseh treh Dlanln22 Po letu 1947 so z Zakonom o agrarnih skupnostih postale planine splosna ljudska lastnina; na visoke planine Velega polja. Pod Mišelj vrhom in na Krstenico lahko ženejo pašni upravičenci iz vasi Cešnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik.-1 Ooisane posestno pravne razmere na Velem polju so nam pokazale, da je fevdalni sistem _ nieqova nosilca sta bila v Bohinju blejsko in radovljiško gospostvo — sčasoma pridobival na moči, pozneje pa doživel tudi razkroj in razpad. Odraz propadanja moči fevdalcev Je tudi terezijansko-Jozufinska zakonodaja Iz sredo 18. stoletja, ki je pod vplivom flzlokratskih načel pospeševala kmetijstvo in živinorejo, hkrati pa se zavzemala za razdelitev fevdalnega zemljišča med kmetovalce. To se je zgodilo se e leta 1846 z zemljiško odvezo, kl je osvobodila kmeta tlačanstva In mu omogočila pridobiti obdelovalno zemljišče, kl je bilo do tedaj v fevdalnih rokah. Spori zaradi planjn v Bohinju okrog leta 18G0 so bili torej nasledek delitve zemljišč in planin, ki so jih pridobile pašne srenje.21
Delno lahko spoznamo nekdanje razmere bohinjskega kmeta tudi iz pravic rlo paše v planinah Dokler so bile planine last kosezov in srenj, je smel gnati na pašo vsak Srenian Potem ko si je do konca 16. stoletja fevdalna gosposka nridohlla posestno upravne pravice tudi do planin, si je hkrati tudi prilastila pravice, da dobi odškodnino
Fr. Kurz v. Goldenstem. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru 1839 (v Narodni galeriji)
L. Benescli, Bohinjski pastir 1888	...
(v Narodnem muzeju)	412
za njihovo uživanje. Stroške je poravnala srenja, ta pa je povračilo terjala od pašnih upravičencev Koliko Je znašala zakupnina in kakšne sarvltutne pravice so imeli pašni upravičenci je bilo zapisano v urbarjih, ki so se z leti spreminjali in dopolnjevali.^ Omenimo vsaj nekatere pravice pašnega upravičenca: S plačilom prispevka bodisi v siru ali v denarju] si je pridobil pravico, da )e smel prepasti v planini ooločeno število glav živine, in to po velikosti kmetije. Imel je pravico uporabljati poti do planine do napajališč v planini. Smel si je postaviti kočo v planini iz lesa, ki ga Je dobil v skupnem gozdu, lahko je nabral les za kurivo v skupnem gozdu itn. S pravicami so bile povezane tudi nekatere dolžnosti, tako npr. jc moral sodelovati pri skupnih delih »rabti«, ko so trebili in čistili planino, pomagati je moral pri popravljanju poti, brvi, ocraj Itn. Na Velem polju je imelo konec 18. stoletja pravico do uživan|a planine deset pašnih upravičencev s Podjelja, Koprivnika in z Jcrcke.
Selitve živine v planino: Stoletja Je bila živinoreja ena najpomembnejših gospodarskih panog v Bohinju in pridobivanje krme ena poglavitnih skrbi bohinjskega kmeta. Alpski svet Je primernejši za živinorejo kot za poljedelstvo. Kmet je umal že zgodaj izkoriščati prednosti sveta, ki ga Je obdajal. Pridobil si je pašnike, kjerkoli Je mogel: okrug vasi blizu naselij pa tudi visoko pod vršaci. Tako ss Je odpravil pastir spomladi z živino najprej na vaški pašnik, konec maja na rovte, v začetku julija na visoko planino. Potem ko je v začetku septembra paša v visoki planini pošla, sc jc pastir vrnil z živino spet na senožeti in v začetku oktobra na vaški pašnik. Skupno je ostala živina na paši skoraj pol lela. kar je seveda pomenilo velik prihranek pri krmi. ki jo je v zimskem času rado primanjkovalo. Takšna selitev v planine je značilna tudi za poselitev Velega polja, visoke planine češnjanske srenje.
Imamo na voljo več podatkov, kdaj so gnali na pašo pašni upravičenci češnjanske srenje. V drugi polovici 19. stoletja so pasli od konca maja do sv. Jakoba (25. Julij) v nižji senožatnl planini Jelje, v Konjski dolini In na Goreljku. O sv. Jakobu Je šla večina pastirjev na Velo polje, Pod Mišclj vrh in na Krstenico, kjer so pasli do Jemejavega (24. avgusla) ali še dlje. Kmetje s Češnjice so pasli do Jurjevega (24. aprila) na vaških pašnikih, nato so gnali živino do konca maja na Jelje in Za Jazblnek, kjer so ostali do sv. Jakoba. Tedaj so odgnali živino na planine Krstenica in Jezerce in na Velo polje ter Pod Mišclj vrhom, kjar so pasli do 24. avgusta ali do začetka septembra. Septembra ja šla vsa živina na zgornje rovte, kjer je ostala do sv. Mihaela (29 septembra). Potlej so jo odgnali spet na vaške pašnike, kjer ja ostala do prvega snega.5« Čeprav so potekale selitve živine v planino po nekakšnem ustaljenem redu, pa datumi niso bili vedno isti. Tako vemo, na primer iz Tuškovega opisa poti na Triglav iz lata 1833 da so prignali živino na Velo polje 19. julija, poročilo iz lata 1976 pa govori, da so prišli z živino v planino že o sv. Petru in Pavlu (29. junija).27 Kdaj bodo gnali z višje planine na nižjo, prav tako ni bilo trdno vnaprej določeno. Slovo od planine je odvisno predvsem od vremena in tudi od paše.
Odgonu živine v planino pravijo Bohinjci »bäsenga«. Že dolgo prej se pogovarjajo, kdo bo .basal., kdo bo odšel v planino in kaj bo »basal«, kaj bo vzel seboj v planino. Dan odhoda je prazničen in povezan z nekaterimi šegami. V prejšnjem stoletju so živino, preden so jo odgnali v planino, poškropili z blagoslovljeno vodo, gnali pa so jo v planino z blagoslovljenimi palicami Iz cvetnonedcljske »begänice«. Tudi živina ve, da je »basenga« prazničen dan, posebno še »ta zvončasta«, krava vodnica, ki JI za ta dan obesijo večji zvonec,
Ukčev stan na Velem polju, 196S
Foto T. Cuvo
Kristanov stan na Velem polju, 1968	^ . _ „
Foto T. Cdvc
»kl dvakrat le zapoje v celem letu:
ko na planino ženejo pastirji
In ko na jesen čreda z gor se vrača.«
(F. S. Finžgar)
Čeprav je dan »basenge« praznično ubran, pa je z njim bilo povezanih nemalo skrb . Na pot jc bilo treba vzeti posodo, odeje, osebni pribor, nekaj hrane. Vse to so navezali na »veliko krošnjo«. Lahko si predstavljamo, kako težko obloženi so tovorih se pred nekaj desetletji škafe, žehtarje, deže, brente, pinje, lesene sklede, za|emalke pa sc vse drugo, kar je potreboval planšar v planini.
Stara pot na Velo polje jc šla na Rudnn polje čez Konjščico na Jezerca, z Jezerc na Preval skozi Kozji graben in čez Tosc. Na koncu Tosca »Pod skalo« je bila pot posebno nevarna, spustila se jc po »štapcah«, potem se jc spet dvignila nazaj na Stopcc. Tam se ie pot odcepila na Vodnikovo kočo in na planino skozi »Ta ozko«. Zdai qre planinska pot na Velo polje nad Konjščico. Tam obide »stapce«. ker so vsekali pot na Tosc. Nato drži »Pod skalo«, to je v koncu Tosca, kjer je most za pešce Živino morajo tam usmerjati, da ne zavije na most, ampak da gre okrog po »štapcah«/» Stara vera in šega je velevala, da je morala živina prvi dan paše pohoditi križ položen na prau stanu, narejen iz palic cvetnonedel|ske begänicc, da ne bi »ajdovci mulzli živino«29 Ajdi, pradavni prebivalci. naj bl bili živeli na Velem polju v zasilnih zavetiščih Pastirjem so bili menda naklonjeni; prihajali so k majarjem v koče in pri njih pili mleko, ker so svojega sami porabili za izdelovanje sira. Staro uročilo iz bovških planin pripoveduje, da so »ajdovci« naučili planšarje Izdelovati sir iz sladkega
mleka39
Pi-vi dan paše na visoki planini: srečanja s planinskimi znanci s sosednje planine, spoznavanje živine med seboj. Mešajo se črede razllčlh gospodarjev. Leta 1833 se je paslo na Velem polju okoli 360 glav goveda, koz in ovc.3' Pred drugo svetovno vojsko se |e prepaslo na Velem polju približno 120 glav živine In še nekaj svinj. Prvo desetletje po zadnji vojski je bilo stanje enako, nato je začelo število glav živine upadati. Leta 1972 jc bilo na paši 30 glav živine, od tega 20 krav in 8—10 jalovcev3-
Stanovi: Planšarska naselja v visokih bohinjskih planinah so. kot je zapisal A. Mellk, postavljena navadno v kotlasti planinski svet na mesta, varna pred plazovi, največkrat blizu k stenam in skalovju. Stavbe so razvrščene brez reda in sistema In nas spominjajo na vasi v gruči.33 To velja tudi za planšarsko naselje na Velem polju, ki stoji raztreseno po Poljani, na varnem pred plazovi in z vhodi v koče, obrnjenimi proti soncu Na Velem polju je danes bolj ali manj dobro ohranjenih pet stanov, stara in nova sirarnica. Blizu pastirskega selišča je studenec, tako da ljudem in živini vode
ne primanjkuje.	....	j .
Koč ie bilo pred desetletji več kot danes, skupaj devet, in sicer od petih gospodarjev s Podlelja (Kristana, Ukca, Brdarja in Kocjana) in štirih s Koprivnika (Podrobnica. Urha, Grilca in Cerkovnika).34 Leta 1833 omenja M. Tušek na Velem polju petnajst stanov,3" kar je gotovo pomota, saj jih Je na katastrski mapi iz leta 1826 narisanih na Velem polju le deset, na planini Pod Mišelj vrhom pa pet, skupno torej petnajst.3" Očitno Je, da le Tušek pristel k Velem polju tudi planšarske koče z bližnje planine Pod Mišelj vrhom Ce bi se vprašali, koliko je bilo planšarsklh koč na Velem polju v času. ko so se Willomitzer. Rožič, Kos in Korošec odpravljali s te planine na Triglav, z gotovostjo ne bi mogli odgovoriti, verjetno pa se ne bl motili, če bi rekli, da prav toliko kot petdeset let pozneje, ko so napravili katastrske izmerc Velega polja. Prav tako ne bi moqli s popolno gotovostjo odgovoriti, kakšne so bile tedaj koče na Velem polju niti kako so v njih prebivali. Delno nam približa podobo tedanjih koč In življenja na planini Tuškov spis, v katerem je leta 1833 opisal pot na Triglav in počitek na Velem
?NaVelem polju je petnajst stanov, k|er planšarji samo poleti skozi šest tednov bivajo. Te lesene koče so po tri do štiri sežnje dolge, okoli poldrug seženj široke in komaj en seženj visoke Večje so predeljene v dva oddelka: v prvem navadno kurijo, se ob oanlu qrejejo, jedi kuhajo in premočeno obleko sušijo. Ob stenah stoje tri ali štiri klooi Mize tu ni. Ob eni strani, podolgem okoli štiri čevlje nad tlemi, je napravljeno ležišče. Podobno se nahaja počez v drugem prostoru, kjer hranijo posodo, mleko, surovo maslo In sir.
V taki koči qolovo v eni Izmed najboljših, so nas nasi spremljevalci nastanili. Planšarji so hill prav ta dan (19. julija) prišli na Velo polje; dan poprej bi mi ne bili nash tu žive duše Ker se je že bilo znočilo, smo kočo takoj zasedli. Posedi smo tesno drug ob drugem okoli oqnja ter sc krepčali z jedjo in pijačo. Koča je bila prepolna ljudi: zakai v tesnem prostoru prednjega oddelka so se nahajali razen nase popotne družbe še tri domače osebe in šc dva druga posebno živahna pastirja. Pozneje smo večkrat o tem govorili, kako je moglo tu dvanajst oseb najti prostor. Nie se ni opazilo, da se 415 je zaradi tega zrak kvaril, zakaj skozi stene je pihal veter...
Po 11 url smo se spraševali, ali naj ležemo spat. Planšarji so nam sicer prepustili EP ™ Jefs,0dn kakšne so bile! Na leseni pograd so nastlali dan poprej pokošene vlažne trave, čez pa razgrnili hodno rjuho, čeprav smo bili utrujeni in miru potrebni.
'? ■b0lhÖ ler naPresta"e9a fvonklanja in beketanja koz nismo mogl zatisniti očesa Ob 1. uri smo se zopet dvignili, posedli smo k ognju ter kaki dve uri
LMeS-tn0 g0sp°d°' ki ,je P'-' svoji preobilici vedno nezadovoljna bi klza ö «ItLii Ä CaSt Vf'0 P0ljf ~ zadovoljnejši bi se odtod vrnili! Ob treh smo za trkovali mleko in kruh, stan vodnik pa |s pil svoje žganje. Proti polštirim ko se ie pričelo svitati, smo odšli z Velega polja J'	1 UK,ur,,n- KU se le
ÄÄ^f p0t0plsa ne?vcmo V3eSa. kar bi "as mikalo vedeti o planšarsk.h n n hL,lni nI ' p« je spis dragoceno pričevanje o bohinjskih planšarskih kočah ^ K u P,as,tirja Y.,zacetk" 19- stoletja. Iz odlomka smo lahko spoznali.
n neJLa>°RC|a- kak° r,lka in 3 kakšnimi prostori- so bili namenjeni i J Bivanje v takšni .zračni koči. Je bilo vse prej kot udobno, za nevajenega celo zelo trdo. Higiena ni bila na posebno visoki ravni, prav gotovo je bila nujai kot sicer v tedanjih kmečkih domovih. Razpoloženjsko je posebno živahen tisti del Tuskovega spisa, kjer omenja nemir, ki so ga povzročale živali in ki ni dal spati nevajenemu turistu Zal. nič ne zvemo o tem, kje je Imela prostor živina, niti ne dobimo predstave, kakšen je bil zunanji videz planšarske koče
Pričakovali bi. da bi nam lahko na to vprašanje odgovorila podoba objavljena na naslovni strani v Hacquetovi knjigi Oryctogranhia Car.iioiica Iz leta 177Ö Planinski Javnosti podoba ni neznana, saj gre za najstarejšo upodobitev Triglava, delo risarja ^*Ja:?9a..RlSar nam |B,S t0 risbo zapust" t,,di upodobitev Belega (Velega) po a s tremi stavbicaml, po vsej verjetnosti planšarskimi kočami. Baraga Je narila koče
ani n n„H wer "fh °bkr°-Ža P0k,°ncna UErajs Prav tako kot kočo na skranjT desni h ramn • i tPÄ' Jr,fllava s,u >ze ve,čkrat pisali in ugotavljali, da je delno realna Isto
t hTf snnnlh lL2\U?0dübltSV P*' S?eda teSa slikarJu ne ™remn zamerit , sS « nPT- dobe. ki se ni kazala posebnega navdušenja za krajino. Kot je pravilno poudaril R. Lozar predstavlja risba Triglava drzen slikarski poskus, enakovreden vzponu na goro.* Za stud.j stvarne podobe gore in upodobljene arhitekture pa je risba premab priccvaliia. 7ak? moramo ugibati, ali Je hotel slikar (realno) upodobiti stivbrvzdP|gnTeno nad tla, ali e želel narisati^ morda pritlično stavbo? Tudi detajli nas puščajo v dvomih
"? )!®,o0« •80 .StenR, koce iz brun ali lz Pokončnih desk. ali je streha iz desk ali skodel? Ograjo okrog koč je hotel slikar verjetno narisati po naravi vsaj tako lahko "dr-kar CJOVOn ljud®ka tradi?fJ«- da so imele nekoč koče na Ve lern polju okrog stanu leseno ograjo* vendar ne takšno, kakršno je upodobil Baraga. Neznana je na-
Urhov stan na Velein polju
Foto Janko Ravnik
Pašnik na Velem polju, 1968
membnost stavbice z euokapno streho. Planšarska koča to ni, morebiti je hlev, če ni skladišča (za železovo rudo)? Očitno je. da Baragova risba postavlja več vprašanj, kot pa nam lahko da trdnih odgovorov.
Kaj pa nam povedo današnje ohranjene koče na Velam polju? Ali nam lahko približajo predstavo o nekdanjih izpred dvesto let? Oglejmo si, kako so zgrajene, kako razvrščani prostori v njih, čemu so namenjeni in kako opremljeni za življenje v poletnih mesecih. Vsi velopoljski stanovi so nadstropne stavbice. Pritlični del koče je zgrajen kot nekakšno laseno ogrodje, sestavljeno iz štirih ali več stebrov, .kobil«, visokih približno 1 70 m Na njih počiva zgoraj venec »rlnk-, tramov, na vogalih kladno u|atlh -na brade«. Na venec so položene »podnice« In šele na tc je zložena prava koča pravokotne oblike 5,5 m X 3.5 m velika in 1,80 visoka stavbica iz macesnovih ali smrekovih brun ali okroglic. Bruna so v vogalih kladno vezana, stropa ni, streha je dvokapna in krita s skodlami.
V bivalni del stanu pridemo po lesenih »štapcah«, stopnicah. Najprej stopimo v odprto preddverje, v »pomole«, kamor planšarji spravljajo drva in kjer sušijo skodle. Za ozkimi pomolami ja prebivalni prostor z odprtim ognjiščem in vratilom. »cganom«, z dvema ležiščema ob steni in s klopmi. Predelna stena loči shrambo od bivalnega prostora. Pohištva je malo: nekaj trinožnih mlekarskih stolov, skrinjica za obleko in živila, manjša omarica za živila: v steno je zabitih nekaj klinov za obešanje obleke. Posebnost zadnjih desetletij je zložljiva miza, pritrjena na brunasto steno.
Živini je namenjen 3podnji, pritlični dal stavbe, ki je bodisi odprt ali zapolnjen na suho s kamni (npr Kristanov stan). Ob straneh imajo stanovi razstavljiva »kravje strehe«, postavljene zato. da bi imeli več pokritega prostora, »ogrado« za živino. Za teleta imajo posebne iz brun napravljene »telečneke«, za svinje pa svinjake. Čeprav so si koče na Velem polju podobne po načinu gradnje, razdelitvi prostorov in notranji ureditvi, kažejo delno razločke v tem. kako Je zgrajen vhodni del stavbe. Pri tem so planšarji domiselno izkoristili naravne pogoje terena in poskušali postaviti vhod v sto lego s terenom, tako da Je bilo potrebno vzdigniti samo zadnji del stavbe na kobile, da bi pridobili prostor pod stanom za živino (Urhov stan).
Ce primerjamo velopoljske stanova s plansarskimi kočami na bohinjskih fužinskih planinah lahko ugotovimo, da so si stavbe večinoma podobna, nadstropne, prav tako kot najstarejši datirani stan iz leta 1797« Očitno je, da Je tak način gradnje stanov na kobilah v bohinjskih planinah tradicionalen, star in da Je verjetno prevladoval tudi pred dvesto in več leti.
Delno so to misel potrdile že poprejšnje etnološke raziskava, ki so poskušale dokazati, 417 da so ohranili bohinjski stanovi na kobile kulturno dediščino staroselskih prebivalcev
Bohinja Svoj starozitni značaj razkrivajo v samem načinu gradnje, prostorski ureditvi in v nekaterih stavbnih detajlih.1^ Takšne koče so značilnost bohinjskih planin. sa| podobnih dandanes ne srečamo drugod v Alpah « Zato bi bilo prav, ko bi od staro-svetnih planšarskih stanov ohranili nekaj na|bolj pristnih, morebiti kakšnega tudi na Velem polju: v spomin starožitnemu Bohinju In v dolžno spoštovanje domačinom ki so pred dvesto leti gostoljubno ponudili prvim zmagovalcem Triglava svoje preoroste
Majar — majarca: Po podatkih Žige Zoisa je bilo leta 1778 v Bohinju 4/00 prebivalcev In vsega skupaj 700 gospodarstev, ki so imela približno 4200 glav živine brez koz« Po Me ikovih ugotovitvah naj bi Bohinjci prepasli v visokih planinah do 90% svole živine, kar bi pomenilo, da Je bilo konec 18. stoletja približno 3800 glav živine na visokih planinah. Za vso to živino je bilo treba zadostno število ljudi, ki so odšli z živino v planino jo tem vardevali, molzli in predelovali mleko. Niti približno ne moremo ugotoviti koliko ljudi je bilo potrebnih za tedanje planšarsko gosoodarstvo prav verjetno pa število ni bilo manjše od 400.
Zastonj bi tudi ugibali, koliko planšarjev je bilo v omenjenem času na Volem polju oe si_ prikličemo v spomin podatek, da je bilo leta 1833 na Velem polju približno 380 glav živine, potem si lahko predstavljamo, da je bilo potrebnih za toliko glav živine kar precejšnje število ljudi. Najbrž ne manj ko dvajset, saj se je peslo na Velem polju živina desetih, po Tušku petnajstih gospodarjev, od katerih je vsak skrbel za svojo živino.
V planino gospodarji niso poslali kogarsibodi. Izbirali so spretne In pridne ljudi To nalogo so zaupali domači hčeri ali dedu. včasih sinu ali stricu. Redko so najemali tujega človeka, ker bi ga pač morali plačati. Tistemu, ki gre v planino, pravijo Bohinjci »majar«, ženski »mäjarca« — redkeje »pwaninc«, -pwaninka«. V planini »pwanmelo« skrbijo za živino, molzejo, predelujejo mleko.	'
Misliti smemo, da so dolga stoletja planlnlli samo moški, saj je bilo življenje v gorskem svetu ne samo naporno, pač pa tudi nevarno.'5 Drugače govore o tem podatki Iz začetka 19. stoletja. Tedaj so majarile na Velem polju poleg starejših moških tudi
Planina pod MlšelJ vrhom, 1968
ÜH
mlajša dekleta, poleg deda je šla v planino tudi domača hči." Pogosto so jemali v planino tudi otroke. Tako omenja F. Cekiin trinajstletnega Jakoba Korošca, kl )e leta 1889 majaril na Velcm polju in sam v coklicah priplezal na vrh Triglava.47
Planšarjeva oprava: Predno se ustavimo ob opravilih planšarjev na Velem polju, poglejmo, kakšna je bila konec 18. stoletja in tudi pozneje oprema pastirjev. Skoraj vsa je bila lesena, doma narejena, le malo je bilo kupljene. Tako so, na primer, uporabljali »šteclne« — nizke, okrogle lesene posode za klsan|e mleka; »žehtarje«. posode z ročajem namenjene za molžo; »putrihe«, manjše zaprte posode za prenašanje vode: »brente«, nekaj večje ovalne posode za prenašanje mleka ali vode; »golide« za umivanje V »grebarcah« — lesenih skledah, so majarji oblikovali maslo v kepe in v »dežicah« shranjevali zaseko. v večjih »dežah« pa shranjevali sir »mohant«. V »pinjah«. visokih valjastlh posodah, so metli maslo, s »tmačl« drobili sir in v stožčastih lesenih »cedilih« precejali mleko. Platnene »skutence« z luknjami so rabili za odcejanje skute. Kar nekakšne ljudske umetnine so bile velike lesene zajemalke za sir, pa mlčne javorove žlice in mödli za maslo.
Za kuhanje so rabili različne železne ponvice, kožice in bakreni kotlic, ki so ga imeli po stari bohinjski šegi obešenega na vrtljivem »cganu«.
Za manjša opravila je Imel planšar na planini pri roki koso, grablje, lopato, cepin In »dešivnico« za cepljenje skodel.46
Dandanes seveda naštetih predmetov v planinskem življenju ne srečujemo več. Lesene predmete so nadomestili kovinski, sicer bolj higienski, a pogosto dosti manj osebni. Na staro opremo bohinjskega planšarja nas spominja le še razstava v Planšarskem muzeju v Stari Fužini, Ki bi zaslužila, da bi zanjo še bolje skrbeli, saj so častitljivi predmeti dragoccn spomenik večstoletne planšarske tradicije v bohinjskem kotu.
Opravila na planini: Planšarjev vsakdanjik se ni dosti spreminjal, mineval Je na paši in pri delih v koči. Da ne bi pastirji pasli vsi vprek, je bil potreben nekakšen red, o čemer pripoveduje tudi drobec iz Tuškovega zapisa:
»Siti hoje po skalovju In produ smo prišli v mraku k stanem na Velo polje. Komaj smo bili povečerjall, kar priskakliaio vsi majarji in vse majarce, kar Jih premore Velo polje, k nam v kočo. Ni3em vedel, kaj pomeni to. dokler me ni poučil Sest (gorski vodnik), da je Orjakov Šimen petelin vseh. in da so prišli k njemu k večerni molitvi, po kateri Jim bo delil povelja, kam da naj ta ali oni past žene...«49 iz opisa zvemo, da so se majarji vsak dan sproti dogovorili, kam bodo gnali živino na pašo, katero »dnino« si bodo izbrali. Iz zapisa iz leta 1972 vemo, kako so potekale dnine čez ves teden in sicer:
Ob ponedeljkih so pasli živino na Malem polju. V torek so pasli v Zägonu, kl Je eno uro daleč v smeri proti Vojam. Ker je ta »dnina« zelo nevarna, je ruševnata. so morali pastirji vardevatl živino ve3 čas in je niso smeli izpustiti izpred oči. Ob sredah so pasli na Razorju, v smeri proti Vojam, spet eno uro daleč. Tudi na tem pašniku so ostajali pastirji ves čas pri živini. Ob četrtkih so pasli po velopoljski dolini, proti Dollču, nekako dvajset minut stran od planine. Tukaj živine nI bilo potrebno paziti, ker je bila blizu stanov. Ob petkih so gonili živino na dnino pod Mlševko v 3meri proti planini Pod Mišelj vrhom. V soboto je šla živina na dnino Na peč. Poprej so ob sobotah gnali živino na Ledine, uro daleč pod Planiko. To Je bila nevarna dnina. Gnali so v ta del pašnikov zato, ker so jim na paši pomagali domači, ki so ta dan prišli s hrano na obisk k inajarju. Vsak je tedaj gnal po dve ail tri krave, ker je bila pot na Ledine zelo nevarna. Druga taka nevarna dnina je bila na Konjski planini, ki leži v smeri proti Planiki in Kredarici. Pašo na Konjski planini so opustili že pred drugo vojsko, medtem ko so na Ledinah pasli tudi še nekaj let po zadnji vojski, a so jo nato kmalu opustili.50 Molzli so majarji dvakrat na dan: zgodaj zjutraj In okoli šeste ure zvečer. Pri molži so sedeli na nizkih mlekarskih »stolih«, mleko pa so natakali v žehtarje, ga takoj tudi
yrrtsn-rra,-
precedili skozi lijakasto »cedilo«, ki je bilo na koncu zamašeno z »zaspancem«, (Lyco-podium clavatum), 7 dolgim steblom, pokritim z ozkimi listi. Precejeno mleko so zlili v »šteclne«, jutranje in večerno skupaj. Nekaj mleka so dali kisat, večji del so pa namenili za sladki sir, ki so ga po stari šegi izdelovali vse do leta 1873 takole-Za širjenje pripravljeno mleko so zlili v kotel in ga na premakljivem vratilu, cganu, pristavili k ognju. Mleko so segrevali toliko časa. da je bilo toplo kot namolžono mleko. Nato so kotel odstavili In v mleko nalili »sirišče«, v sirotko namočen presušen želodec telička. Cez pol ure se je mleko sesirilo. Zatem so gosto začeli obdelovati s »trnačem« toliko časa, da je postala masa zrnata. Kotel so nato obrnili k ognju, da se je gosto nekako pol ure segrevalo, nato so kotel spet odmaknili. Ko se je začela izločevati sirotka, so z zajemalko pobrali goščo iz kotla, jo stre3Ü na pripravljen prt in so ga položili na stiskalnico. Nato so to stiskali toliko časa. da se je sirotka Izcedila Po štiriindvajsetih urah so sir postavili v shrambo — klet. Sedaj ca je bilo treba samo še vsak dan po vrhu malo posoliti. Po treh tednih je sir dozorel.
Za vsakdanjo prehrano so planšarji pripravljali »möhant«. Tega so napravili podobno kot sir, le da so mleko nekaj manj segrevali. Shranjevali so mohant v visokih lesenih posodah, »dežah«, In so ga že med nalaganjem v dežo sproti tudi solili. Iz sirotke, ki so JI dollll nekaj sladkega mleka, so pripravljali »skuto«. To so napravili brez siriača tako, da so mešanico mleka in sirotke segreli in gosto v posebnem prtu »skulcnci« odcedili. Skuto so majarji sproti pojedli.
Proti koncu tedna so delali maslo. Pred tem so nekaj dni iz mleka, ki so ga kisali, posnemali smetano in jo ob koncu tedna vrgli v »pinjo«. Eno uro so medli In iz smetane Je nastalo maslo. Tega so pobrali Iz plnje In ga stresli v leseno skledo »greharco«, v kateri je bila hladna voda. Po nekajminutnem stresanju je nastala kepa," ki so Jo vrgli v pripravljen lesen model, da je dobilo maslo lepšo obliko. Maslo so shranili v shrambi toliko časa, da so ga domači odnesli domov v vas. Mnogo takega planinskega masla so Bohinjci prodali, tovorili so ga čez Bačo na Primorsko in na Tržaško.*1 S posebnim veseljem so sc majarce lotevale pripravljanja majhnih, za pest velikih in lepo opisanih sirčkov »ožemčkov«, ki so imeli v družbenem življenju planinske srenje poseben pomen. Kako so jih leta 1860 napravile majarce na planini Pod Mišelj vrhom, jih ozaljšale In komu so Jih namenile, zvemo iz opisa Tuška mla šega: »Ko smo šli proti stanrim (na Velo polje), se je spet zjasnilo. Sonce je bilo še precej od hriba in Anton je šel spet nad mahovje. Majarce so ravno krave molzle in Sest me je podučil, da delajo tukaj dekleta iz sira .ožemčke', ki jih v soboto dajejo fantom ki jim prinašajo moke in kruha od doma. Sklenila sva. da hočeva vsak enega dobiti za spomin na planino: pa tu ni bilo nič dobiti, ker je zavoljo velike vročine mleko prekislo bilo in ni bilo mogoče delati ožemčkov. Svetovale so nam, da naj gremo pol ure daleč pod Mišelj vrh, kjer imajo bolje mleko. Na poti tja sva naletela na gospoda Antona, ki je ravno prav iskreno iskal planinskega kravjeka. na katerih raste nek prav imeniten mah. Pustil je svoj lov in je šel z nama nad ožemčke. Naredijo jih iz sladkega zasiranega mleka. Sir ožmejo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, v katero potem z nalašč zato narejenim razbeljenim železom mnogovrstne podobe vžigajo .. ,«52
Ožemčkov na bohinjskih planinah ne delajo več, odkar so nehali delati 3ir vsak zase To se je zgodilo nekako leta 1873, ko so postavili na pobudo bistriškega župnika j! Mesarja tudi na Valem polju prvo skupno sirarno. Po pripovedovanju dvainosemdeset-letne 3lažkove Ivane s Podjelja naj bi sirar pred šestdesetimi leti na plani Govnjač še vedno delal ožemčke, jih z rokami ožemal in z razbeljenim železom opisoval okraske in imena na kepce sirčka. Po njeni sodbi naj bi bili ožemčki planinski spomin; »za jest« niso bili dobri, ker so bili pretrdi."
Kakšen pomen naj bi imeli takšni slrčki v preteklosti, ne vemo, prav tako kot tudi ne moremo razložiti pomena »glavičem« Iz Logarske doline" ali »trničem« z Velike planine nad Kamnikom.55 Eno je res, da erotičnega pomena ne morejo skriti, saj tega poudarja že sama oblika sirčka pa tudi dekorativni motivi, s katerimi so bili ozaljšani. Planina je z izumiranjem te šege postala manj vabljiva, manj mikavna, predvsem za mlade, ki so si tudi s takšnimi priložnostnimi darili izpovedovali naklonjenost. Med manj pogosta, a prav tako potrebna opravila pastirjev v planini moramo prištevati zdravljenje bolne živino. Planšar je bil v planini, še bolj kot doma v vasi, navezan

Plansarska noša: Majarce na Velem polju okrog 1914 (na praznik s šopki gorskega cvetja)
Fotn (nfizrtlri)
sam nase. zato je moral biti vešč tudi zdravljenja vsaj nekaterih holezni. Pri tem so mu pomagale podedovane izkušnje, domača zdravila In neredko tudi magična dejanja ali celo zagovori.
Še preden Je planšar odšel z živino v planino, je domača gospodinja z blagoslovljeno vodo poškropila vso živino in jo pokadila z dimom cvetnonedeljskih butaric in kadila, vse to z željo, da bi se živina srečno prepasla in se zdrava vrnila v domače hleve. Če je živina zbolela, jo jo poskušal pastir kar najhitreje ozdraviti. Tako Je npr. vnetje vimena — ali kot pravijo domačini, »krvav večac« (volčec) — poskušal pozdraviti tako, da je kravi podkadil pod vimenom z žerjavico, na katero Je nasul staro repno seme. Kadar je kravo v vampu bolelo, so ji dali janeža. Če se je krava prehladlla, so jI dali encijan. če so krave dobile uši, so jih mazali z rožo, ki so Ji rekli »smrduh« (Aposeris foetida L. Less.). Če je imela krava slabo mleko, so JI dali zrezano zelišče »mlekerco« (Mulgedium alpinum?). Zelo cenjena domača zelišča In sadeži so bili še nizka meta, divji poper, konjska meta, konjski encijan, češmlnove Jagode, korenine divje praproti, brinjeve jagode, macesnove iglice, smola (za rane) itn."
V stiskah, ko niso pomagala na domača zelišča ne izkušnje, se je planšar zatekel še k drugim oblikam zdravljenja, k magiji in zagovorom. Danes gledamo na takšno zdravljenje drugače kot človek 18. in 19. stoletja, nevešč branja ali le na pol pismen. Le tako lahko razumemo, da so poskušali, npr.: ozdraviti bolezen »otlsko« (žulj parklja) s tam, da so izrezali kos ruše in jo sušili na soncu. Ko se Je ruša posušila, naj bi bilo bolno govedo zdravo. Čarovnic — »coprnic« so se poskušali obraniti tako, da so v stanove nabili listke z »božjo besedo» ali pa so v tla zabili železo.57 Z leti je seveda magično zdravljenje in zagovarjanje Izgubljalo veljavo, pridobivalo pa je zdravljenje z domačimi zelišči.
Kako so se planšarji oblačili: Ker so pastirji pravzaprav kmečki ljudje, moremo spoznati nošo pastirjev, če poznamo kmečko nošo. Nošo Gorenjcev iz konca 18. in začetka 19. stoletja poznamo razmeroma dobro iz različnih opisov in tudi upodobitev. Enega boljših opisov kmečke noše je zapustil B. Hacquet, ki je predstavil nošo Kranjcev takole: Možje, bodisi poročeni ali neporočeni, so imeli kratke, pristrižene lase. Brado so brili. Nosili so dolge, platnene srajce brez ovratnikov, čez srajce so nosili oprijete črne mezlanaste hlače, ki so segale malo čez kolena. Nekateri so nosili naramnice, drugI okrog pasu rdečo ali modro prevezo. Vrh srajce so nosili »lajbič» brez rokavov, največkrat rdeče barve z majhnimi kovinskimi gumbi. Vrh te obleke so nosili dolgo rjavo sukno, brez žepov in rdeče podloženo. Pozimi 30 nosili kožuhe. Obuvali so se 421 v bele ali svetlomodre nogavice ter v nizke škornjice, ki so jih nosili vse leto.58
Razmere v planinah so seveda terjale, da se je pastir oblačil nekoliko drugače. Na nogah je nosil namesto škornjev lesene cokle, ki so imele zgornji del pleten (iz macesnovlh vlter), na podplatih pa nabite žeblje. V slabem vremenu so si pastirji oblekli vrh telovnika llčnat plašč, v hladnem vremenu so nosili kožuh. Eno najstarejših podob pastirja — kozärja z Velega polja — je zapustil B. Hacquet v svoji knjigi Oryctographia Carniolica, na znameniti risbi Triglava.59 Povedati pa jc treba, da ličnati plašči niso bili posebnost Velega polja, pač pa so se v podobna ogrinjala oblačili pastirji tudi na drugih slovenskih planinah in neslovenskem alpskem svetu.40 Več ko sto let mlajša Boneschova siika bohinjskega pastirja (1888) nam pove, da se pastir tudi konec 19. stol. ni drugače oblačil. Še vedno je bil oblečen v 3rajco z dolgimi rokavi, nosil je telovnik brez rokavov, nzke hlače, ki so segale do kolen. Obut je bil v cokle, čez ramena si je ogrnil kožuh, glavo pa si je pokril s širokokrajnim klobukom. V eni roki je držal dolgo palico »šteklarco«, v drugi pa držal rog, staro-sveten pastirski inštrument.
Manj poznamo nošo majeric. Glede na to, da je bila tudi noša planšaric kmečka, smemo soditi, da so bile pastirice na Velem polju oblečene podobno kot doma v vasi, kjer 30 nosile čez dolge srajce še vrhnjo, ki je segala do pasu. čez to so si nadele krilo z modrcem, mezlanko, iz rjavega ali črnega mezlana — pol volnenega blaga. Bel predpasnik je bil prav tako navaden. Nogavice so bile splošno rdeče. Na nogah so verjetno nosilo cokle, česale so se v dve kiti, na koncu prevezani z rdečim trakom.4' V slabem vremenu so majarce, kot tudi majarjl, oblačile ličnate plašče ali kožuhe.
Prehrana pastirjev: Majat zaradi jedi ni bil izbirčen, Njegov Jedilnik Je bil skromen. Kuhal je zjutraj, opoldne In zvečer, če mu je dopuščal čas. Jedi si je kuhal na odprtem ognjišču, sezidanem v suhem zidu. Da se ne bi zid krušil, ga je vrh ognjišča vezal močan lesen oklep. Nad ognjiščem sta bila od stene do stene vzporedno položena dva rklja, »glisti«. Na njiju so sušili drva in obleko, kadar je pastirje napral dež. Tudi drobne sirčke ožemčke so tam sušili. Na premakljivem vratilu je na verigi visel kotel. Na ognjišču je bila železna koza, kamor so naslanjali polena med kurjenjem. Če ni bilo koze, je to opravil pripraven kamen. Na ognjišču je bila vedno ludi »pesica«, velikemu nožu podobno orodje. S tem 30 zagreball žerjavico s pepelom, da je tlela do večera, ko so začeli kuhati večerjo. Prava majerica Je potrebovala eno samo vžigalico za ves čas planine."
Med jedrni, ki jih je užival planšar v planini, so prevladovale mlečne: mleko, sladko In kislo, razen tega so jedli še skuto, mohant in maslo. Posebna Jed je bil »mäsovnek«, ki so ga napravili iz zavrete smetane, v katero so nasuli nekaj koruzna moke. Potem, ko je to zavrelo, je bilo potrebno mešati toliko časa, da je jed odstopila od posode, šele nato je bil masovnek pripravljen. Jedli so ga 3 kruhom in je veljal za zelo tečno jed.
Druga pastirska jed so bili žganci. Kako so jih pripravljali na Velem polju, je popisal B. Zarnik I. 1910 takole:
»Lorenc je takoj zanetil ogenj in pristavil pisker z mlekom in pisker za žgance. Z velikim zanimanjem sem opazoval, kako je natresel v vrelo vodo koruzne moke in na vrh kupčke, ki je štrlel iz vode, po stari pobožni navadi vtisnil s kuhalnico križ. Po dolgem kuhanju je začel mešati, toda samo na kratko, nato je odlil vodo in na suho mešal na
Zrisani predmeti so iz zbirke »Planšarstvo v Bohinju« v opuščeni sirarni v Stari Fuiini, Zbrala jih je Anka
Vse risbe zrisal arh. Vlasto Kcpač
itet{
žtJifcf-
Velo polio, 1970	Mo Albert Suän,k
ognju, tako, da je bila površina žgancev rjavkasto zapečena. Nasul jih je potem v skledo in zabelil z razpuščeno prekajeno slanino in ocvirki.«"
Kako se je majar na planini preskrboval s potrebno hrano za preživljanje? Ob koncu tedna navadno v soboto, je prišel v planino kdo domačih in prinesel planšarju «košt«, hrano' za prihodnji teden: kruha, moke, sladkorja, slanine, zaheie. pijače. Moški je to prinesel na krošnji, ženska v jcrbasu ali košu. Prinašavcc hrane je nato ostal v planini vso soboto, pomagal ma|ariti, nato je v nedeljo naložil pridelani sir, skuto, mohant 423 in maslo na krošnjo in vse to odnesel domov v vas.
w ?,tJ,CfSJn druiZBbnoJžlv|Jen|e pastirjev: Pastirsko življenje v planini se loči od tistega v vasi tudi po tein, da planžar pravzaprav nima nikoli prostega dneva. Ne bi smeli reci, da je delavnik mejarja ves dan napet z opravili, pravega časa za daljši počitek, razen ponoči pa pastir res nima. še tedaj, ko vardevajo živino, pridni planšarji iščejo m nabirajo zdravilna zelišča in mahove. Morda ima največ časa in tudi najbolj razpoloven je p anšar proti večeru, ko je že postoril dnev.nB opravila: dovtipi, vesele naqa-jivkc, širok smeh petje — vse kar kipi iz teh otrok narave (F. S. Finžgar). Zapeli so tedaj radi, tudi zaigrali, kot to pove v odlomku Tušek mlajši-•Ko so sedela dekleta tako okrog po enonoglh stoleh, kakršnih se poslužujejo, kadar molzejo krave jih je jel Anton prositi, da bi kaj zapele. Pa niso mogle peti, ker je bila zmolkla tista, ki čez poje ... Na to se oglasi fant. ki je čutil v sebi godcev puklio Bom jaz eno zagodel! Sel je in prinesel kmalu lz svoje koče strašno velik .Blechinstrument, bombardon po Imenu, in jel je nanj bombardirati tako, da so se zbudile vse krave okrog stanov....« Seveda ni bilo vsak večer tako veselo v vesoljskih kočah Večeri so navadno minevali v pogovorih o drobnih vsakdanjih skrbeh, v mislih na oprav la, ki so čakala planšarje prihodnji dan. Mlade sn rade burkale zgodbe ki so jih pripovedovali starejši in izkušenejši pastirji, kot na primer, Podrobar s Koprivnlka ki je povedal tole »resnično» povedko Josipu Korošcu:
»Nekoč, ko sem bil še mlad, sva nabirala s tovarišem .cijanove' korenine za konie na Prevalu proti Skednjevcu. Nasproti pride oče starega Jeklarja in nam pove to le- Ravno tukaj smo nekoč počivali, ko smo prišli s planine Jezcrca, pa megla se jc vila proti Vršacu. V teh-le čereh proti grebenu se pasejo in najokusnejša zelišča prigrizuiejo prav lep. skoraj bel. gamsi Pričnemo ukati in kamenje metati, pa gamsi niso nič kaj bojazljivi. V tem prideta okoli grebena proti nam dve lepi beli ženi. Zaviti sta v tančico Oči se jima kar iskre. Takoj si domislimo, da sta beli ženi — .rojcnici'. Vprašamo iu" kam gresta, pa sta le z glavo zmajevali. Eden izmed nas pomoli proti njima okovano palico, pa ji takoj zlomita .štekelj', železno konico. Zdaj nas izpreleti groza, ker se tako bleščita in nam grozita, pa Jo uderemo proti Mišeljem vrhu. Za nami pa treska in grmi da si ne upamo veliko nazaj pogledavati proti Prevalu. Več let ni nihče qnal oast živine gori spričo bojazni pred belimi ženami. Planšarji smo se vsi bali	'
Povedke o belih ženah, mitičnih bitjih gorskega sveta, niso pozabljene niti danes Domačini v Podjelju so mi leta 1978 pripovedovali, da so nekoč živele na Velen polju Hotlinah"6 Zene' S° POn°ei prihajBle k malariem in Pile mleko. Skrivale so se
čas bi bil, da bi bile takšne in tudi druge povedke iz našega gorskega sveta zapisane in strokovno razlezene saj bi nam bil tako mnogo bližji duhovni svet našega gorjana Tako pa ostajamo večkrat skoraj praznih rok. kot na primer sedaj, ko bi radi poznali in vedeli za duhovni svet naših prvih zmagovalcev Triglava. Trije med njimi so bili pravzaprav kmečki ljudje, zrasli v duhovni klimi rodnega Bohinja. Zavrti s predsodki so se pogumno gnali proti vrhu, najbrž ne samo zaradi obljubljenega plačila, še boli v zavesti, da premagujejo miselni svet, iz katerega so zrasli in kateremu so pripadali zmogli Vn° SV°b°dnl S0 Se lehko fizično loti" nalo9C in jo na koncu tudi pogumno
Končajmo naš pregled o življenju planšarjev na Velem polju s tem, kako Je planšar ninah druzabne stlke s Pastirl| v SV0Je'" Pašnem zaselku pa tudi v bližnjih pla-
Ugotavljali smo, da je v začetku 19. stoletja v bohinjskih planinah planšarilo več kot 6 msto majarjev m majarlc. Med domačimi v Bohinju živi še danes spomin na »nekda " P'a"'"e«?<""i v dolini pravzaprav opustele in so se mladi prese lj v poletne planinske koče. Nikakor si ne smemo predstavljati, da so živeli planšarji v planinskih
Ä.^ffi' a b-rr 3tik°,V- ^!adi 50 iskali in našli Priložnosti, da so se obiskovali lnJUVartl a { druzabno zivljen B. 2iva vez med dolino in planino je bil npr vsako tedenski obisk domačega človeka, ki je prinesel »kešt. pa tudi novice iz val? in z bhznjih planin. Majerje in majerice so seveda obiskovali tudi vsi tisti, ki so ime delo v gozdu drvarj , oglarji pa tudi nabiralci rude. Planinske steze in po 1 niso niko samevale. Priložnosti za družabno življenje so se ponujale tudi ob praznikih ko so se plansarj. zavrte i ob takt h »zibenšrita» in -štajariša« in še drugih podobnih pfesov Dekleta so za taksne priložnosti povezale posebne .planinske šopke», sestavljene Iz InTJn'nJn6°a)' 3ViŠča ln T^ Navezovale ®o jih celo na palice kot ob sfovesu Ä'Eni 0 ,razu,I,evanJu ™d P'ansarji sosednjih planin ne vemo dosti, smemo pa trditi fa ^	' ma)a,r' Z Vele-?a P?'ja in P|anino pod Miäelj vrhom dobri in pri-
jateljski. Zato je bilo marsikomu težko, ko je prišel dan slovesa in se je bilo treba preselit na n.zjo planino. S pomočjo domačih so »nabasali, opremo na krošn e in se odpravili na pot ob glasnem pozvanjanju »ta zvončšste-.	■»"«»rgo m se
c'išlLSr/1°ina koneG- PosPre2li" smo planšarje na poti proti senožetnim planinam kjer so ostali do prvega snega. Po vrnitvi v vas se Je bilo treba majarlem soet Drilaaoriiti Življenju v dolini; marsikdo si je celo moral poiskati zaslužka med Rrji ogH rudarji In zelezarj. v fužinah. Do pomladi, ko se Je začelo znova življenje v gorah! 424
OPOMBE:
' Po Zoisovih zapiskih Je F. Richter opisal prvi vzpon na Triglav takole: «Prvi poskus, da bi prodrl do vrha Triglava In hkrati našel upodrto pot d« tja. ja tvegal Lorenz Willomltzer. uracnl rarncolnik v Stari Fužini ob pomoči lovna na gamse Rožiča ir, rtda-jev Matevža Kosa Iz Jereke ter Luka Korošca iz GorJuJ. 24 avgusta 1778 so se vzpeli do planšorskih koft na Velem polju. 25. avgusta so preiskali tri dela gora In našli naludabncjšo put navzgor, imenovano Zeleni plaz. Naslednjega dne, 26. avgusta, so takoj, ko se Jo zdanilo ši Iz Velega polja na levo proti zahodu, nato skoraj diagonalno v smeri lugozahod neverovzhod in oo petih urah hoda prišli do omenjenega Zelenega p azu Z vrhu je baja ranocelnik Willomltzer videl vse koroška in kranjske gore. Tržaški zaliv Kras In Dolenjsko. Štajersko gorovje. Celovca: / Jazerom. samostan Osoje, ZII|sko dolino do Tirolska. Beneško gorovje, Oglej, Bovško dolino, goro Višarja. 3elo peč, Rateče in nnvja.« F. Richter. Die Wocheln Illyrisches Blati, IB, II. maj 182t. 75—80.
*	Isti, prav tam.
3 s Gabrovec, Latcnsko obdobje na Gorenjskem. AV 19. 1966 , 243 si
i p S vi: I j.sa k, Raziskovanja prazgodovinsko naselbine na Mostu na Soči, Goriški letnik 1, Nova üorlca 1974 5
s S Gabrovec Prazgodovinsko arheološko gradivo za preučevanja rala na Slovenskem, SE 8. 1355, 9 si. Isti' Laterisko obdoble na Gorenjskem, AV 17. 1SGG. 243—271; A Rjazanocv, Po poli železarskega Bohinja, železar. Tehnična priloga, leto 5. 1963 . št. 2. 43 si. Prim. D Svoljšak. Utrinki o gospodarstvu Posočja v slarejši železni dobi, Goriški letnik 3. I97B. 65 si.	41 . .. ,„,	.
*	A Rjazanccv, Tehnični železarski muzej železarne Jesenu:« v Julijskih Alpah. P s/ u4. 1964 . 265 s ' V firlbar Najdiščno poročilo o sondah na Llpanci, Geografski zbornik 3, L|ubljnna ir-55, 321 si.
» A. Mellk, Planino v Julijskih Alpah, Ljubljana 1950, 100 si.	,	.
» Isti 11 d 225_226; prim. V. Novak. Prcdrmnanske, romanske in germanske besede v slovenskem gorskem
pastirstvu. Linguistics 15, Ljubi,ana 1971), 109—114.
» A. Rjnzancev, Tehnični železarski muzej železarne Jesenice v julijskih Alpah. PV 64, 1364, 285 si.
r. p' Ko^DŠoc"'poskus'delitve slovanske materialno kullure ra podrečju Karantanije. ZČ 15, 1B1 157—184. c a'. Rjazancev. Po poti železorskegn Bohinja, üelzar. Tehnična priloga, leti» 5, maj 1983. št. 2, 59.
" p' ora^enauer, UstcJIčevanle koroških vojvod in država karantarsklh Slcvcncov, ljubljena 1952 , 43» si. k P Skok Etlmologijski rječnik hrvatskega ill srpskogn Jeziku, knjiga 3, Zagreb 1973, 573.
n F. Ccklin, Bohinj in Triglav, PV 77, 1977 , 5 -7; BS-7U; 129-144.	. ____
» Radovljiški urbar Iz leta 1570, sir. 338. Prim. M. Kos. O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda. Geog-afskl vestnik 32, 196Ü, 131. " F. Ceklin, n. d. 67. » Isti, 134.
" V^Novak, Odkup In Ureditev služnostnih pašnih pravic v Bohinju (Slovenija), Zbornik filozofske fakultete 2, Llubljonn 1955, 293—299.
« Pr|m.8pk'B|,azn:'kUKo1ektivna kmečka posest, v Guspodaiska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih paneg, 1. zvezek. Agrarno gospodarstvo, Ljubljana 1970. 156 si. a Prim. F. Gornik, Rlfid v levdaini dobi, Bled 1967, 104 si.
" Terenski sradlv^/T Novakove, kustodinje Gorenjskega muzeja v Kranju. Zahvaljujem se JI. da je dala zapiske iz lela 197B na voljo in da mi jc dovolila to gradivo objaviti. V nadaljnjem navajam njeie zapiske kot; Terensko gradivo A. Novak, 197B.
» Terensko gradivo A. Novak. 1976	..........,	.., ____ ...
» Terenski zapiski -.0 8. 1973. dr. M. Dolenca. Srednla vas ki nn jih Ja ljubeznivo covoli uporabkl. »Pripovedni motiv o .ajdovcu- (divjem možu), ki je raučii plaišarja delati sir iz sladkega mleka, je ra/širjen med vsemi alpskimi nan .Ii. Dr. I. Grafenauer (Slov. pripovedka o ujetem civjem nrozj Zc, 6-7 1952—1953 124—153- Isti. Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retlJSKimi — B. SE 11. 1958. 49 57). |e sodil da 'raj bi pripovedke ohranilo resnično kulturnozgodovinsko jedrn, ki govori o tem, da so se v 5 in' 6 stoletju Germani in Slovani v Alpah naučili od starosclskih Hetoromancv plamnjenja Ir širjenja J« M. Tušek, Die V.'ochein und der Trlglau, lllyrlsclies Blatt, št. 48. 191. h Terensko gradivo A. Novak, 1976 ä» A. Mellk. n. d. 269 261. « Terensko gradivo A. Novak, 1976. " M. Tušek, n. d. 191.
« Franciscejski kataster k. o Studur, 1826. v Arhivu Slovenlle.
37 M Tušek, n. d. 191. Prim. Jos. Wester, Hoja na Triglav pred sto leti. PV 34, 1931. BO—81. 5» R Lnžar, Slovenske planine v risbi In sliki. PV 36. 1935, 204.
3' Povpraševal sem stare može. majarje na Velem polju, aH so imeli stanovi kdaj og-aje okrog koč Odgovorili so ml (1978), da so še pred 50 leti imele koče lesene ograje, postavllcne iz rtv«!, navpičnih kolov, povezanih med seboj s smrekovimi -ročl., vmes pa vodoravno položena tanjša smrekova debla. '« Prim A Novak, Plnnšarsko stavbarstvo v Bohinju, Snovanja, Kranj 10. aprila I97t>, št 2 27. 4i r Cevc Die Sennhütten auf Pfosten In den Julisehen Alpen und ihre Bedeutung for europaische Bauforschiuig. Alpes orientates 6, Munachli 1972, 25—44.
« Konce prejšnjega stoletja so še poživljale pedebne koče, kot ih poznamo v Bohinju nekatere planine v avstrijskih In Švicarskih Alpah. Na voljo Imamo poročilo s planine Barneusa v Svlc (T Cevc. n rt. 38J In s Klackl-Alm v Dachstelnsklh Alpah, ki govore o tem, de so na omenjenih planinah konec 19. stol. živeli pastirji v kočah, vzdignjenih nad tla na poldrugi meter visokih lesen h stebrih. S cor pa tudi s» dandanes prebivajo pastirji v Dachstelnsklh Alpah v nadstropnih koci,h, I tajo pritlični dal stavbe zgrajen Iz brun. Takšne kočo naj bi bile podobne prazgodovinski hal štat»W hll . Prlm F C. Lipp, Sonderdruck aus .Festschrift für Richard Plttlonl zum siebzigsten Geburtstag-, Wien 1976 , 611 833. " V. Novak, n. d 311.
" LatjMOM "sc živeli blizu Velega pol|a zraven gamsov, belih zajcev, lisic In planinskih orlov tudi še medvedi, ki so mnogo črede poklali. Prim. M. Tušek, n. d. 191. « M. Tušfik, n. d. 191.
" F. Ceklin, Štirje srčni možje, PV 88, 19BB, 322.
'« A. Novak, n. d. 28.	„	. _
" J. Tušek. Potovanje krog Triglava, Slovanski Glasnik 1869, st. 1, 37. M Terenski zapiski A. Novak, 1978.	, . , ,
si A. Novak, Katalog k razstavi PlanSarstvo v Bohinju (brez letmcej. 425 » j. Tušek, n. d. 39.
" »Ofemtek. Ima vidno mesto tudi v Mencingerjevemu spisu Zlato pa sir. Sirček jo t>ll .silno lep. rumenkast. z rožicami In srčki popisen po sredi |e oa Imel precej širok pas. kakor bi bilo rakaj napisano.. Namenjen je bil kot darilo dekleta ljubemu. Prim. J. Mencinger, Zlatu pa sir, Zbrano delo, prva kniioa. Ljubljana 1981, 111
54 F. Kocbek. Savinjske Alpe. Celje 182B, 90.
" A. Cevi:, Velika planina — življenje, delo In Izročilo pastirjev. Liubljana 1972, 44—45. 54 nokepisno gradivo dr. M. Dolenca, zapisano 1973 v Srednji vosi.' isti, firav tam.
!! M. Ložar, Slovenska ljudska noša, v: Narodopisje Siovoncov 2, LJubljana 1952. 139—230.
R. Hacgiet, Oryctographla Camiollca 1, Leipz g 1778. 44 F. Kotnik Slovenske starosvelnnsll, Ljubljana 1943, 21 si. " M. LoSar, n. d. 191—192.
ß F. S. Finžgar, lriglav — planinska idila, Coljc 1950, 81 » D. Zamik Prvič r,a Triglav, PV 73, 1973 , 410 54 J. Tišck. n. d. 37.
" Jos. Korošec. Carodejna znamenja, vraže in pripovedko ob -Triglavskem pcgor|u.. PV 8. 1902. 193—194. " Zapisal T. C. 10. 3. 1970 v Podjelju.
TE PRESNETE CIGARETE
Dr. HERBERT ZAVERŠNIK
Odkar sta Lane in Dracke leta 1506 prenesla tobak v Evropo, se je ta kultivirani del sveta, ki je še vedno sežlgal čarovnice, krivoverce in prepametne ljudi, razdelil v dva tabora: eden je kadil, drugI Je shajal brez dima. Kajenje je danes izredno razširjeno po vsem svetu In pomaga krajšati zemljanom življenje. Morda je to tudi prav. saj bi sicer ljudi bilo preveč. Tako pa umirajo tudi za »tobačnimi vzroki«: najde jih pljučni rak, srčni infarkt, možganska kap, režejo jim eno nogo ali obe. Kadilci pa vztrajajo na tem, da je tudi kajenje koristno, da pomirja živce, preprečuje agresivna dejanja in prekomerno težo. Vemo tudi, da tobak močno zmanjšuje tek. Menda so zaradi tega tudi v partizanih tako radi kadili. Ampak, kaj vse so kadili! Človek ne bi verjel, kaj vso se lahko uporabi za kajo. Partizan je kadil lubje različnih dreves pa smrekove storže, lešnikove lupine in še kaj. To je tri, drobil in zavil v časopisni papir, seveda če ga je dobil: vse je prišlo prav za tisto, kar smo pred vojno šteli za -božjo travco« — tobak. V partizanih so bili najsrečnejši tisti, ki nikoli niso kadili in niso vedeli, kako dobro d6, če imaš cigarereto v ustih in globoko vsrkavaš njen dim. Tudi jaz sem bil med tistimi srečneži, ki niso poznali tega užitka. Res mi je bilo zato bivanje v partizanih mnogo lažje. Neverjetno: borr.i so lahko zamenjali zadnji košček kruha, svojo zadnjo srajco sli pulover, dali celo čevlje samo za to, da so dobili nekaj tobaka. Da ta trditev ni iz trte zvita, naj izpričam z zgodbo iz tistih časov. Že nekaj časa se je med nami šušljalo, da bomo Izvršili neko akcijo in siccr nekje v severnem delu Štajerske. Nihče ni vedel, kakšna naj bi bila in še posebej, kakšen naj bi bil njen namen. Kam bi sicer s konspiracijo! Šele ko so me poklicali v štab zaradi dogovora o akciji, sem zvedel, da je akcija namenjena tobaku. V tistem mestecu pod Pohorjem — to je izvohala naša obveščevalna služba — je bila nakopičena glavna zaloga tobaka za Spodnjo Štajersko in je bila že nekaj tednov do vrha polna. Obveščevalna služba je dobila tudi podatke, koliko je vermanov, koliko orožnikov, vojaštva pa da ni. Tako je prišlo do odločitve, da bo naša trinajsta napadla mesto in da bo to akcija za cigareto. Saniteta pa je dobila resnejšo nalogo: v mestecu je bila tudi lekarna. Tam bi bilo treba pobrati vse, kar je potrebno za našo sanitetno službo. Ekonomi so seveda dobili nalogo, da nas preskrbijo z živežem in z drugimi potrebnimi stvarmi.
Bilo je približno ob pol desetih zvečer, ko smo se z našo obveščevalno previdno bližali mestecu. Bila je trda tema. Kot nalašč nI bilo lune. Pridno sem so spotikal in sproti preklinjal korenine, štore in kamenje, ki so ml bili neprestano na poli. Že tako sem slabo videl v mraku, ponoči pa prav ničesar. Čudil sem se, kako so naši obveščevalci včasih v takem varno našli pravo pot. No, ker nisem bil obveščevalec, ampak zdravnik, sem lepo sledil. Hodili smo drug za drugim: naš bolničar Ivan, za nJim jaz, za menoj kurir Martin. Prišli smo na rob gozda. Pred nami je šumljal potok, čezenj je držal most, na mostu pa — glej ga zlodja, ie stal civilist s puško. Naš obveščevalec Savo pa je nekoč najbrž bral indijanske zgodbe in mu je prišla na misel stara znana prevara: Zagnal je čez stražo kamen na drugo stran potoka. Reskl Je napravilo, stražar je snel puško in se zagledal tja. kjer je nekaj čudno počilo. MI pa lepo tap tap navzdol za njegov hrbet. Savo mu pritisne med pleča brzostrelko In mu pravi, kakor jo navada: »Samo migni, pa si oplel za zmerom.« Ubogi revež! Ko se je obrnil, je bil 426
tako bled, da smo lahko dobro razpoznali njegove potezo, čeprav je bila še trda tema. Postavili so ga bili no stražo, da čuva kaj jaz vem, nejbrž prehod čez potok, ki bi ga mi prav lahko prebrodili. No, civilista je vzel eden od naših v varstvo, ml pa naprej proti mestecu Rečeno nam je bilo toliko časa počakati, dokler ne padejo prvi streli, nato pa moramo čimprej do lekarne, dobiti lekarnarja in odnesti vse, kar bi bilo za nas vrednega.
Zdelo se mi je, da čakamo že celo večnost, ko je zdajci zagrmelo. sledilo je kratko streljanje, potem pa se je razvil pravi peklenski ples: pokale so puške, regljale strojnice, grmele granate. Streljali so z vseh strani, vendar daleč od nas V nebo je švignilo nekaj barvnih raket, tako da je bilo za nekaj časa svetlo kakor pri belem dnevu. Hitro smo se po tistih nekaj ulicah bližali centru mesteca. Savo je dobro vedel, kje je lekarna. Ampak, glej ga zlomka! Vhod v lekarno je bil trdno zaprt z železno navojnico — roleto. Klicali smo, zvonili, nihče se ni oglasil, vrata pa so bila trdno zaklenjena. Savo se je na hitro odločil: »Strela nebeška, malo plastike nastavimo, pa bu stvar v redu.« Rečeno storjeno. Pritrdili smo plastiko (močno zavezniško razstrelivo, na videz kakor guma) pod roleto, prižgali vžigalno vrvico, stekli za hišo, že v naslednjem trenutku pa Je zagrmelo, rešetka je odletela, kakor bi jo bil odpihnil veter. Koj zatem se je pojavil ves preplašen lekarnar in nas prosil, naj mu za božjo voljo ne uničimo lekarne. Veleli smo mu. naj hitro zbere stvari, ki so za nas potrebne. Svetili smo si z baterijami. V naglici smo pobrali vse, kar smo pač takega videli. Bili sta tudi dve veliki vreči z nekim belkastim materialom. Vse smo naložili na voz. ki je stal pred vrati nalašč za naš »nakup«. Ko smo bili že pri kraju, nam je lekarnar sam prinesel še jodovo raztopino, alkohol in nekaj razkužil. Takrat se od nekje ves nasmejan pojavi naš Martin: »Dohtar. veš kaj sam našel!« Na majhnem vozičku, kje ga je ta vrag staknil, ne vem, je pripeljal tri velike vreče kakava. To je bil nemški enotni kakao, že slajen, zato si ga lahko hitro pripravil. Naložili smo seveda še ta kakao na voz in že smo drdrali iz mesta, še nismo bili daleč, ko sta se zasvetili na nebu rdeč! raketi, znamenje za umik.
Kaj se Je dogajalo okrog cigaret, kdo bi to vedeli šele ko smo prišli iz mesta, smo zagledali vozove z volovskimi vpregami natovorjene do vrha z velikimi zavoji. Hitro je šlo nato navkreber na naše varno zeleno Pohorje. V višini zadnjih selišč nekako 800 m visoko smo se ustavili. Vse je bilo izvršeno pravočasno, v redu, hrez Izgub. Kasneje so nam pripovedovali, da so naši bataljoni blokirali vermane in orožnike v vojašnici, tako da ti sploh niso mogli nili nosu pokazati. Ni se bilo bati, da bi na3 kdo motil. Akcija je potekla bliskovito, nobeden ni bil ranjen, nobeden ni padel. Ko smo se ustavili nad zadn|imi selišči, so najprej razdelili cigarete po bataljonih. Nekaj vreč s cigare'ami so namenili bolnicam, druge pa bataljonom in četam. Sanileto je zanimalo predvsem, kaj smo vse koristnega uplenili. Vsega je bilo dovolj: povojev, vate zdravil, injekcij, posebno sta nas pa zanimali tisti dve veliki vreči, za kateri smo mislili, da Je v njih obvezilni material. Glej ga spaka, ko smo ju odprli, smo ugotovili mesečne vložke. Na ta račun Je padlo precej pikrih, pa tudi šal. Večji del tega »posebnega plena- smo poslali v bolnice. Še večje veselje pa smo imeli z Martinovo najdbo. Omenil sem, da je našel kakao. Odprli smo ga kar tam in ga jedli z žlico Bil Je izredno fin prah in je med smehom uhajal tudi skozi nos. še tja do novega leta smo se sladko vsekovall.
Delitev plena še nI bila končana, ko nam Javi obveščevalna: žandarji in vermani prihajajo naravnost nad nas. Naš komandant Mllenko ugotovi, da so se ustavili pred jaso, kakih 300 m od nas. Ko sc je sovražnik približal na strelno daljavo, jih je naša zaščita seveda takoj zasula s strojničnim ognjem. Milenko je gledal skozi daljnogled pa komentiral- »Sunce jim žarko, pa vidi, oni ocu pozicijski rat — ukopavajo se. Jim bom tako| da! pozicijo — krvi |lm Isusove!« In žc je dal prvemu bataljonu ukaz za napad Nekaj minut zatem je bil zrak čist. Bilo je zabavno opazovati tisti žandarski tek čez drn in strn. Sovražnik je pustil večino orožja, vse lopate in nahrbtnike na mestu kjer se je hotel ukopati, samo da si reši golo življenje. Ker se sovražnik ni ustavil ga tudi naši niso dalje zasledovali. Sledila Je »priprava za premik«. Ves potek orqaniziranega premika partizanov je bil izredno dobro urejen, natanko je bilo odrejeno, kaj gre v predhodnico, kaj v izvidnico, vrstni red bataljona, kje bo štab in odseki, med katere je spadala tudi naša sanlteta, kateri hataljun bo na «začelju«, kaj bo končna zaščita. Ko se je vse to razporedilo, potem Je bilo šele sledilo povelje za premik. Saniteta In sanitetni bolničarski vod sta bila nekako v sredini, zdi se mi, za prvim bataljonom.
Kako lep Je bil pogled, ko smo prišli v redkejši gozd ali na kraj, odkoder smo lahko od daleč gledali tisti pohod naše brigade! Ljudi sicer nisem videl, le rahla meglica se ie predla nad brigado Ne, nI bila jutranja meglica, ni bil tisti čadasti pajčolan, ki ga mimogrede raztopi jutran|e sonce — bil je omamni tobakov dim, ki se je sukljal nad glavami srečno brigade. Narod je kadil, narod je kadil z užitkom.
V nahrbtniku vsakega borca je bilo tobačne zaloge vsaj za dva meseca. Samo kadilci 427 lahko razumejo, kakšen občutek razkošja je bil to.
STRMA ZIMSKA POT
(Dularjeva zajeda v Jalovcu) MILAN VOŠANK
Gledam sliko, gledam jo, podobo naše gore v malem in pride mi, da bi zavriskal da bi za vpil, raztresel naše dejanje v podivjane vetrove, da bi ga raznesli, podarili vsem kot veliko povest, povest o dneh samote, trpljenja, veselja In sreče
L°n70,nknPn0P° dne j6'	P00ličnih umisl1. ki silijo na papir, polno nemirnih pogledov
skozi okno na sive veje dreves, na vrhove zelenih rek in zasneženih grebenov
i* ™ X,na Se.PrM^°iP° S0bil V pefii praskela °9enJ; tako domače, prijetno je, pa tako zaprto; sami zldAvi. Le spomini se prebujajo in žive: tam je bilo vse tako grozeče divje, odprto in mrzlo.	'
Začelo se Je takrat, po odru je divjal kodrolast kitarist v svetlečih se oblačilih udarjal je po strunah In množica iz teme ga Je občudovala, mu odgovarjala	'
Govorili smo o gorah, o zimi; bila so tu dekleta, ples, nasmejani obrazi Pod stropom dvorana se je vrtinčil cigaretni dim in Janez Je razvozlal' skrivnostne Zoranove poteze.	°
Odločili smo se, da gremo skupaj.
Sredi decembra se je vreme zjasnilo, tisto predzadnjo nedeljo smo diveli na Gorenjsko zijal, smo v stene od daleč, v ponedeljek zvečer smo se odločili, v torek popoldan smo s težkimi nahrbtniki odrinili. Jalovec!
™?Ä5a/ed?! Doslei.sem naf1i° le mislil, trepetal v občudovanju, julijo sem jo pozimi"	nJ6na prev,3n0St 89 mi <e zdela nemogoča. Zdaj pa naj bi jo preplezal
Decembrsko jutro.
Neslišni kriki prvega sonca prebujajo nebo. Ni me strah, ne čutim tesnobe le veliko vrhove Je me 1,1 iStOCaSnD ra7aanja. Janez prepričuje Zorana, naj slika ožarjene
Potem se je vrv napela, prijazna luknja pod steno je ostala sama.
PLEZALSKA SREČA V KANADSKI SAMOTI
nnS » Kosa. vidni član ekspedicije v Loganske gore. je na kratko opisal svoj prvenstveni vzpon v SV steni gore Proboscis. Med drugim pravi: -Kako srečni smo bili da smo prišli na vrh. Smer Ima idealno linijo, večji del smo plezali prosto. Iz Fiat Topa jo bila stena Probosclsa videti strma, gladka, odurna. Skoraj nam je Jemala pogum Po dveh dnevih počitka smo tesnobo pregnali. Dan pred vstopom sva z Gustavom «pripravila« ledenik pod steno in prvih 100 m v steno pritrdila vrvi. Veter je bil še sumljiv, videti pa je bilo, da bomo lepo vreme le ujeli za rep. Vstopili smo trije in se hitro »prijumarlll« (pripraskali) ob pritrjenih vrveh. Plezalski slog v Biq-wallu moraš prilagodit, situaciji: Priti čimprej čez steno, prvi plezalec mora biti neobremenjen da se cim lazje in hitreje vzpenja. Vse kline Ja treba izbiti, tako daleč od ljudi je vsaka plezalska potrebščina dragocena. Seveda smo zaradi hitrosti večkrat pritrdili vrv In s prižemami skrajsuli plezanje drugemu in tretjemu v navezi. Več mest v smeri ima absolu no previsnost, to pa pri današnji tehniki nI prehudo,- Doživeli so tudi n hame na vrvi k sreči ob popolnoma navpični steni in v 16 urah steno zmogli. Bivakira f so na vrhu, vso noč jo ros.lo, zjutraj pa so se znašli v megleni ruščavl Vdeli so južni greben, vendar niso imeli pojma, kako poteka. Mestoma je bil oster, vmes so bili navpični odstavki, morali so jih premagati z vrvmi. To ni bilo lahko, vsa oprema e bila namočena, premočeni so bili tudi sami. Prišli so v škrbino, s katere so se morali povzpel, na Monut Contact. Okoli 12 so bili na vrhu. Zjasnilo se je, lahko so ugotovil kje in kam se morajo spustiti. Kmalu Jih je megla spet zagrnila In jim vzela vsako' orientacijo. Imel. pa so srečo, zadeli so - na slepo - pravo krnico pod steno. Spet se je nebo nad njimi In okoli njih ubrisalo, zagledali so ledeniško jezero, krnico nad njo 500 m navp.cne južne stnee, ob kateri so sestopili. Južno steno so leta ' 1964
n e kaj s ve d rovce vS' ' ^ McGrficen' Zsbili 30 klinov, med njimi tudi
428
Prsti ledene, vrvi se zapletajo, v divjo samoto odmevajo prve kletvice. Janez izgine za ogromnim previsom. Tanka, bela vrv, prosto viseča v zraku, se napne in potegne v steno ogromen nahrbtnik. Zoran se muči s prižemami in stremeni. Sedaj gre zares. V steni smo v tej mogočni steni, navpik presekani z ogromno zajedo, ki visi navzven in je naježena s kupom rjavih klinov.
Sedim v luknji, urejam vrvi, rdeča, plava, vijoličasta, tri različne barve, trije bradati plezalci, trije značaji in ena velika ideja, ki naj se uresniči.
Začel je Zoran. Že prvi meter si je moral iztrgati z lestvico. Nato mu je šlo hitreje, Janeza je pri tem zasipal s snegom, da je ta komaj zdržal na stojišču. Sinoči smo hoteli steni ukrasti skrivnost. Videti Je bila kopna, za nas ugodna. Današnje jutro je to potrdilo, naša morala Je zrasla.
Janez že vpije nekje nad Zoranom. Na vso moč hitim proti prvemu stojišču. Pod njim mi prsti otrpnejo, da se z vso ihto zatečem k prižemi.
Da odmotam vrvi, moram nekajkrat prehoditi ozko, zasneženo poličko, ves čas pa upam, da ne bom odletel v sneg pod steno.
Spet plezam, nI ml do nihanja na vrvi, zato se rajši držim klinov, varujem pa se na zgoraj vpeti vrvi s pomožno vrvico in s prižemami.
Vpet v nekaj klinov visi Janez ob steni, vrv mu počasi drsi med rokami. Iz stene venomer lete kosi snega, kaže, da ima Zoran tam zgoraj težavno delo. Zabijem klin, so vpnem in čakam. Razgled je tukaj že lepši, gozdnate, zelene Karavanke na vzhodu sploh ne kažejo zime, nazobčani greben Ponc pa Je videti nedotakljiv. Cez vse je razpeta ogromna sinjina neba.
Vrvi se napno, prijatelj odhiti navzgor. Izbijem nekaj klinov in se 3pravim na njegovo mesto. Nekaj časa stojim v stremenih, nato očistim poličko in se usedem. Skalovje je mrko, odbijajoče, le ozračje je kot magična, nevidna zavesa. Konec decembra Je, pa sploh ni hladno.
Zgoraj vidim rob, zdi se tako blizu, da vanj podvomim, verjetno bo konec stene nekje daleč zgora|, se še ne vidi. Skalovje čudnih oblik je ostro zarezano v nebo. Kako lepe vsemlrsko spojene barve!
V čakanju mineta dve uri. Začne se spet prodor v navplčnost. Veliki nahrbtnik zadene ob steno, skupaj z njiin se približujem ogromni luknji. Visim na vrvi, vpeti v kline, vsako izpenjanje je sila težavno, bojim se, da bo vrv z mano vred zanihala nad globino. Izbijam nove kline, nahrbtnik se zatika in me spravlja ob živce. Vse skupaj pa se lc pomika navzgor.
Zajeda. Nekje sredi nje me pričaka Janez. Stoji na polički pod, luknjo, zgoraj za robom vpije Zoran.
»Ko smo se nagledall, smo po suhi grapi hudournika iskali pot nazaj. Dalj časa smo se držali potoka In se pasli na Jagodah In robidnicah, svoje brašno smo že davno pospravili. Tudi te poti je bilo konec, a šele zvečer, ko smo dosegli avstrijski zasilni tabor. Tu smo našli nekaj zmrznjenega mesa, spati pa se nam tu ni dalo: roji moskitov so nas zagrnili, poleg tega je bilo vse na nas premočeno, preobleke nobene. Sestopili smo še 700 m niže in našli svoje tovariše.
Tri dni zatem je minilo vse: Doživeli smo štiri tedne ekstremnega alpinizma v kanadski divjini, zanesti smo se morali samo nase, nobene zveze s civilizacijo nismo imeli. Preizkušnja, velika avantura.« (Po ÖTZ 1977/11).
T. O.
VARSTVO NARAVE IN GOZD
Švicarska revija za gozdarstvo (Schweiz. Zeitschr. für Forstwesen 1977/7) je objavila članek o problematiki varstva narave, češ da sa preveč cepi, premalo pa osredotoča na celotno, splošno varstvo našega okolja. Ponekod se že uveljavlja to načelo, npr. v MGnchenu so »društvo za varstvo alpske flore in favne« preimenovali v »društvo za varstvo gorskega sveta«. Kaj malo koristi ukrepati za varovanje redkih rastlin in živali, če pa se istočasno še naprej ruši njihovo naravno okol|e z brezobzirnim zazidavanjem, vertikalnim prometom, pistami, cestami, sekundarnimi bivališči, z množičnim turizmom itd. Varstvo narave od včeraj mora biti danes varstvo okolja za ohranitev -biosfere-Zaradi takih nazorov |a veljava gozda zrasla, strokovnjaki imajo pred očmi ravnanje z gozdom In marsikaj kritizirajo. »Zmagoviti mrak smrečnatih puščav« — pod tem geslom je graški institut za varstvo okolja opomnil, da v umetno pospeševanem smrekovem biotopu ni vse v redu: Neugodno vpliva na vodno gospodarstvo, kemično In biološko siromaši tla, s plitvimi koreninami 3e ruši talno ogrodje, obuboža pa tudi
Spet ostanem sam. Ne veni, ali bo danes se kaj plezanja zame, ali pa bom čez noč o3tai kar tu. Glasen, a nerazumljiv pogovor nad menoj mi ne pove ničesar. Dan počasi ugaša, sončna svetloba se počasi pomika proti vrhu Kotove špice, nato izgine, čez steno se potegnejo velikanske sence, ki vedno bolj temnö. Ozračje se ohlaja, na nebu ugledam prvo zvezdo.
Tedaj mi Janez zavpije, naj ostanem kar spodaj, ker zgoraj ni prostora. Bivak v steni. Vedno se nan| pripravljaš počasi, ker se ga najbrž bojiš. Trepetaš, da bodo ure dolge, pa si ga tudi spet vesel, češ saj bo za njim prišel nov dan, novo plezanje In morda celo rob stene. Z vsakim najmanjšim opravkom hočeš zapraviti čim več časa. premakniti svoje misli v drugo življenje, čeprav je vse skupaj pred tabo, velika realnost, stanje, ki ga ne moreš prenarediti.
Na čelado nataknem baterijo, na poličko postavim dve goreči sveči. Venomer so oziram v dolino v čudnem, neznanem pričakovanju. Tam spodaj ždi tišina s svojo strašno močjo, razširja svojo samoto, ki me vedno bolj zajema in požira.
Potem pridejo glasovi od zgoraj. Voščimo si lahko noč. Tovariša potegneta nahrbtnik k sebi.
V	triglavski steni sva z Rokom bivakirala skupaj. Kljub mrazu sva se zamotila s pogovorom; v Civctti naju je stena z Milanom razdvojila, vsak zase sva čakala Jutra na ozkem prostorčku v neizprosni vertikali.
V	tej dolgi zimski noči bom spet sam, ne bo prijateljevih, včasih že kar nesmiselnih besed, dolgočasnih sicer, pa vendar močno potrebnih. Bo le strupen mraz, bo le drgetanje v pričakovanju jutranje zarje.
Zabijem nekaj klinov, nanje obesim opremo, v prostorno luknjo potisnem bivak-vrečo, vanjo spalno vrečo, v to pa še nahrbtnik za noge. Čevlje obesim na klin, nase navlečem vso obleko, čez vse oblečem velikanski veston in se stlačim v vrečo. Hitro mi je toplo, na mraz kar pozabim.
Od zgoraj se vsipa srenasta skorja snega. Tudi prijatelja se pripravljata na noč.
Kljub žeji tlačim vase hrano in bonbone, pomešane s snegom.
Plamen sveče riše pošastne sence. Večajo in manjšajo se, zdi se ml, da žlv6.
Veter se igra s snegom pod steno in zasipa naše sinočnje stopinje. Težko smo bredll
in gazili sneg pod steno. Pod Travnikom je metal naše sence mesec, pod Šitami se je
skril, da sem v gosli temi prijatelja za seboj le slutil. Ob steni Jalovca se je spet
pokazal in s svojo svetlobo lajšal zadnje težke korake.
Nekje nad Ratečami je trepetala lučka. Pri sveči začnem brati »Anteno«, ki sein jo našel pod steno. Počasi zadremljem, čez nekaj časa pa me začne boleti desna stran. Obrnem se in spet berem. Dokler črke ne zaplešejo in mi dobrotni spanec ne veli. naj se zaupam sanjam.
vegetacija, mikrofavna; tudi ptiči nimajo radi takega umetnega biotopa, čeprav je to Indija Koromendija za škodljivce (smrekov prelec, lubadar). Pa še prave katastrofe, ki jih v takem monokulturnem sestoju dela lomiveter ali, kakor se bolj po nemško pravi — vetrolom. »Če češ uničiti gozd, sadi samo smreko.« je napisano na spominskem kamnu v Breitentalu. — Nekaj resnice je gotovo na tem. vsa pa najbrž ne. Morda je v ozadju tudi nestrpnost, nepočakanost: V želji, da bi se kubiki industrijskega lesa čim bolj množili, človek opušča misel na ugodno življenjsko okolje dreves, živali, rastlin, ljudi.
T. O.
»SOLIRANJE« V JAMARSTVU
Jamarstvo in alpinizem imata veliko skupnega. Medtem ko si alpinisti prizadevajo priti po čim težjih in lepših smereh v najkrajšem času na vrh sten, želijo jamarji prodreti čim globlje v brezna, kamine, razpoke in vodne sifone. Zato ni čudno, da se tudi v jamarstvu vedno bolj pojavlja samohodstvo. Iz tujih jamarskih revij povzemam nekaj novic.
Francoz P. Penez iz Vedena (Vaucluse) se je od 5. do 6. avgusta 1976 prvi sam spustil na dno 1122 m globokega brezna Gouffre Berger (Isere, Francija) in se dvignil v 19 urah. To je drugo najgloblje brezno na svetu (prvo Je 132B m globoko Complexe de la Pierre St. Martin). Premagal ga je s pomočjo vrvne tehnike — sistem »cordelettes«. Uporabil je 43 m dolgo vrv in 300 m pomožnih vrvic. Imel je 17 kg težak nahrbtnik. Isto leto je Italijan G. Badino sam raziskal G40 m globoko brezno Gouffre de Caracae v Obmorskih Apah, za kar Je porabil 27 ur.
Tudi Patrick Pener (S. C. Regaille) in G. Blou sta opravila spust v Gouffre Berger v 22 urah z enakim sistemom.
V veliki luknji pod steno smo sinoči našli udobna, v pesek zakopana ležišča. Bil je trden spanec do ranega Jutra.
čez glavo si potegnem bivak-vrečo in skušam zaspati. Sanjam o pijači in si v usta stlačim pest snega.
Spanca ni, zrinem se na rob luknje In se naslonim na komolce —, na jasnem nebu se med zvezdami premika rdeča pika letala.
Luna riše pravljične sence vrhov, ostri greben Mangarta žari v svojem ledenem oklepu, če bo šlo tako naprej, bomo Jutri vsekakor izplezali. Zoran je že precej visoko, vrvi so napete. Velika želja po uspehu, po robu stene mi napolni telo. To je kot dišeča omama, kot nekakšno zamaknjenje.
Naveza štirih je pred leti prvič pozimi v treh dneh preplezala to smer, še prej pa je nekaj navez obrnilo. Ni šlo. Za Karavankami mirno ždl megleno morje.
Preplezati Dularjevo zajedo sprva ni bila naša namera. Hoteli smo se preizkusiti v Šltah, v Triglavu ali v Špiku. Toda slabe razmere drugod so nas pripeljale sem. Tu je bil videti prehod še najlepši.
Spet se potegnem v bivak-vrečo, dremljem, a ne dolgo. Skozi možgane ml drvi množica stvari, razblinjajo se v ozračju, ki jih v hipu zbriše.
Z Janezom sva se spoznala po naključju, preizkusila sva se v Zajedi spominov v Ste-narju, postala sva si prijatelja. Drugače je bilo z Zoranom. Dolgo sva se spoznavala v dolini, šele nato skupaj preplezala dve težki smeri, »Zmaja« v Ojstrici in »Steber« v Dedcu. Oboje jc veliko plezalsko dejanje, uvod za skupna put v Jalovec. Lepa je ta noč. Zvezde utripajo, množica lučk, med katerimi iščeš svojo. Stene pod sabo ne vidim, previsno pada do snežišča, previsi so tudi nad menoj. 2iveti z gorami, živeti z n|ihovim utripom, spoznati jih do dna .... dolge so gorske poti ..., moji prvi plezalni koraki so bili mladostno, brezglavo hrepenenje, brez občutka za pravi smisel početja. Z leti Je stvar postala resnejša, plezanje je postalo ena od življenjskih idej.
Nekoč nisem vprašal zakaj in kam, šli smo za sanjami. Danes žive v spominih nepozabni trenutki takratnih norosti. Kako srečna sva bila s Hansom, ko sva preplezala ZZ v Raduhil Vsaka pot gre navzgor, širi se njena razsežnost, če je le volja in moč. Ali nisem zato to noč v tej luknji sredi previsne stene?
Navpične plošče Kotove špice me spominjajo na francoske gore, na montblanški granit.
Spet se pugreznem v dremež, v razburkano gnečo sanj, v mlečno belo meglo, polno obrazov, ki jih poznam. Obrazi drug za drugim počasi zblede, le eden ostane, skušam ga objeti, mu zašepetati nekaj besed, njen nasmeh pa lebdi v soju daljnih prelivajočih
Samohodstva v jugoslovanskem |amarstvu ne poznamo. Edini »solisti« so biologi, ki hodijo večkrat sami nastavljat vabe za živali v lažje dostopne jame. Drugi »poizkusi« pa so nastali večinoma bolj po sili razmer kot iz želje po samohodstvu. Soliranja pri nas še nI, Jamarstvo je še preslabo razvito. Društva so slabo opremljena, pa tudi člani še premalo poznajo moderno jamarsko tehniko.
Franc Malcčkar
ATOMSKI ODPADKI V ALPAH — ŠE ENKRAT
V lanskem letu smo poročali o problemih z atomskimi »smetmi« v Švici. V »Les Alpes« 1977/11 je bilo objavljeno pismo geologa Marcela Burri. profesorja na univerzi v Lausanni. Geolog opozarja, da sta oba članka v »Les Alpes« polna zmešnjav, pomanjkljivosti in propagandnega tona tistih, ki so ä priori zoper atomsko energijo. Burri se vprašuje, zakaj^se CAS sploh razburja, ko pa je ameriška komisija za atomsko energijo poskrbela za poglobljeno študijo, kam z visoko radioaktivnimi atomskimi odpadki. V tej študiji Je v celoti izključila garate pokrajine in to zato, ker je gorska pokrajina podvržena premočni eroziji, ker po njej dere zelo gosta mreža hudournikov, ker so pečine zelo razpokane in nalomljene in ker je tudi seizmično neprimerna. Nesmisel je primerjati udar iz atomskega smetišča, pravi geolog, z udarom iz vodne pregrade. Izkušnje iz Malparseta In Vaionta so pokazale, da pregrada, ki jo zruši vodni pritisk pokrije dolino s stotinami žrtev. Nesreča iz atomskega visoko radioaktivnega smetišča pa bi morila 250 000 let in več. Nesmisel je trditi, kaj premore to ali ono skladišče, če človek ni poučen, kaj je radiacija. če ta naleti na skale, jih segreje do visoke temperature. Člankar trdi, da je Švica bogata z anhidritom. Tu ni res, odgovarja geolog Burri. In sploh je informacija v obeh člankih o atomskih »smetiščih« v Alpah zelo slaba, sodi i3ti geolog.
se barv, njeni lasje vihrajo v vetru ..., strese me mraz, obraza ni več, le nejasno vidim blede zvezde in rahlo rdeči vzhod. Kmalu bo dan.
Zoran vpije Janezu, koliko je ura. Da pretrgam enoličnost okrog sebe, se še sam pridružim vpitju.
Nerodno se pripravljam k plezanju, skalni obrisi postajajo vse jasnejši. Pritisne oster mraz.
Na vrv obesim prižeme s stremeni in pričnem telovaditi navzgor. Prcvisnost postaja vse manjša, dokler se ne raztegne v ogromne plošče. Tu bolj plezam, ne potegujem se s prižemami. Janez leži na nekakšni polici, vrvi so napete. Odhitim po ploščah do Zorana. Pod manjšim previsom razmotava vrvi, dve privežem nase in se ovesim z vso opremo. Naredil se je lep dan, poln bleščečega sonca, poln valujočih barv v romantičnih odtenkih. Dolina Tamarja je zalita z belo meglo.
Prišla Je vrsta name. Začnem plezali, počasi gre, klini so redki, ves čas imam občutek, da se bodo še ti izruvali. Previsna stena me na vsak način hoče vreči raz sebe, neugnano rinem naprej, se raztegujem na ozkih gredinah, zabijam noge v poči, stopam v stremena, grabim za ostrimi oprimki: Priplezam pod črno streho. V kotu pod streho leži kup starih zagozd. Le komu so služile!
Pod streho prečim do ozke, zasnežene poličke. Slarih klinov ni dovolj, zato zabijem šc svojega, stresam sneg z oprimkov, nazadnje pa ni več kam prijeti in že blngljam v stremenih sredi previsne stene. Prehod je videti sila težaven, zato se odločim za varovanje kar tu, v stremenih. Privežem se k steni, tesno pripnem vrv za Zorana, drugo pa si vržem čez ramena za varovanje. Prijatelj se počasi — s prižemami — pomika proti meni.
Naslonim se v vrvi in čakam. Stena pod mano strmo pada do plati, rdeča in bela vrv
prosto visita v zrak.
Še tri raztežaje, oznanja Janez.
Zoran čez mene spleza do konca police, po nekakšni zajedi, nato hitro izgine za rob. Vrv drsi, zgoraj pojo klini, spodaj v prevesih preklinja Janez, na beli vrvi se pozibavajo nahrbtniki.
Danes bo konec navpičnega potovanja, stopili bomo na vrh in se vrnili v dolino. Spet bo siva megla, cestni hrup, mračne predavalnice. Ostali bodo le spomini.
Včasih je tako lepo živeti od spominov. Mar ne?
Med sivimi stavbami bom iskal stare slike in ko si bom zaželel novih, bom spet oprlal nahrbtnik.
Jutri grem na akademijo, da pogledam, če sem opravil izpit iz filozofije.
Sedeli bomo za mizo, polno piva. in prijatelji bodo spraševali. Vse. o tem in onem.
In nekoč bom o vsem tem napisal zgodbo ...
Vrv se izteče. Zoran vpije, naj začnem plezati, Janez, naj ga počakam. Začne sc besedni boj. Odločim se. da po zaledeneli polički splezam do zajede. Hitim, da mi otrpnejo prsti in pod stojiščem se z veseljem zatečem k prižemam. Janez izbija kline v prečki.
Z Zoranom potegneva nahrbtnike k sebi. Po precej široki, zasneženi polici odhiti Zoran za rob.
Pritrjena vrv se napne, prijatelj spodaj se vleče navzgor. Oprtam nahrbtnik in varovan od dveh strani zaplezam na polico. Kar težko je, čeprav se prej s stojišča nI zdelo Sipek sneg drsi navzdol. Vrvi se pravokotno obrnejo v zasneženo grapo. Varujem Zorana na zasneženem hrbtu, ko zabija kline v zadnjem" raztežaju in meče navzdol kose snega.
Dan se je že prevesil v drugo polovico.
Rob stene Je tako blizu, da bi se ga dotaknil, pa vendar še zelo daleč. S težkim nahrbtnikom in kupom Dpreme okrog pasu začnem plezati, vse se mi zatika me vleče navzdol. Nazadnje mi je vsega dovolj, zavpijem soplezalcu zgoraj naj pritrdi vrv, pripnem prižeme in kar brez stremen počasi rinem navzgor. Izmučen se znajdem na ogromnem snežišču.
Smeri je konec, vrh pa je še daleč, ponosno se zasaja njegova konica v temno plavo nebo.
Bliža se mrak, spet sonce zadnjič osveti Kotovo špico in se za Mangartom poslovi Stena Malega Jalovca se pokaže v vsej svoji veličastnosti.
Po sipkem snegu spleza Zoran na greben. Na grebenu Clvette mi je bilo kljub izčrpanosti žal. da je konec plezanja. Tokrat sem tega veäel.
Dolina Je še tako daleč. Kje daleč In globoko so luči. Vame rine neka čudna tesnoba Strah, ki si ga ne znam razložiti.
Zgoraj na grebenu si navežemo dereze. Vodstvo prevzame Janez, po snežišču preči navzgor, na naslednji greben. Zvezali smo vrvi, da bi ga dosegel. Ob vrvi hitim po njegovih stopinjah. Snežišče postaja vedno bolj strmo, dokler se ne zoži v skalno zajedo In nad njo raztegne v ogromno, poševno planoto.
Odpre se pogled na Julijce, v Trento, do morja. Doline na severu so zalite z meglo, na Jugu jasne. Lučke naselij utripajo. Vabijo. Okrog lune Je barvast obroč kot svetniška gloriola.
Zvljemo vrvi In zmečemo odvečno opremo v nahrbtnike. Po ozkih, ne preveč strmih poličkah odkolovratimo proti razu na levi. Pod nami jc strmina nenadoma presekana, spodaj slutimo ogromno steno; korak postane opreznejši.
Zaustavi nas v 3trmino položen kamin, zalit s snegom. Janez ga hitro prepleza, z Zoranom pa se raje naveževa. Plezanje se konča na ogromni snežni ploščadi. Počasi, drug za drugim se po njej vzpenjamo navzgor. Zasadiš cepin, stopiš dva koraka, ga izdereš ..., tako smo hodili tudi v strminah Mont Bianca. Iz snega gledajo ogromne skalne klade. Strmina postaja večja, snežišče se oži.
Janez pohiti naprej, vidim ga, kako izgine za robom, trenutek zatem se razleže vrisk, poln radosti in veselja.
Poda mi roko in me potegne na vrh. Nahrbtniki padejo v sneg, ponovi se prijateljski
obred: Stisnemo si roke, izpolnili smo drzne sanje, premagali navpičnost.
Zakaj se ne znam na grebenih ali vrhovih gora glasno veseliti svojega dejanja? Zakaj
sem vedno tiho, zakaj iz mene ne odmevajo čustva ob višku doživetja?
Sedim na nahrbtniku In nemo zrem v ogromno obličje Mangarta, v njegovo tlsoč-
metrsko steno. Janez vpiše naša imena in vzpon na zadnjo slran raztrganega zvezka.
Na grebenu Mangarta sveti lučka, tam je koča.
Dolina Trente sc zdi kot začarana, koča daleč spoda| v Tamarju pa kot privid, ki si ga želiš.
Vržemo nahrbtnike nase in se po ostrem snežnem grebenu napotimo v dolino. Pot je dolga, ponekod se močno vdira v rahel pršlč, drugje se je spet treba loviti na ostrem snežnem ali skalnem grebenu. Po strmem žlebu se spustimo z vrvmi. Spieka, z vršnega grebena Jalovca še vsa majhna, postaja vedno večja. Prava gora je. Mehak sneg v temnem ozebniku nam ne dela težav. V luninem siju se večajo naše sence.
Naših stopinj izpred dveh dni ni več. zasul jih je sneg. Vsak zase gazimo v dolino, se opotekamo, padamo v sneg in motovilimo naprej.
Kot pred dvema dnevoma nam stena Sit vzame mesečino. Travnik pa jo vrne. Hojo nam tu lajšajo še nezasute stopinje. Velika snežišča pod Poncami mi prinesejo spomine na samotne poletne poti. Bo res konec pravljične pustolovščine?
Za kočo nas pogoltne gozd. vase nas sprejme uhujena steza proti Planici. Steber Mojstrovke žari v meščevl svečavi.
Šc enkrat se ozrem v velikansko piramido naše gore. Velika temna črta v njej je Dularjeva zajeda.
Jalovin.-: Dularjeva zajeda, ocena VI. višina 30C m; 21. in 23. decembra 1977 plezali Janez Mariičič. Zoran Bsšlln (oba člana AO Ljubljana-matica) in MIlan Vošank (član AO flavne); efektivnega plezanja 19 ur. To je bila drune zimska ponovitev to smeri; v steno smo vstopili v sredo 21. decembra ob C. uri zjutraj, na vrli Jalovca pa smo prišli v četrtek 22. decembra ob 18.1b.
433
OBVESTILO
Obveščamo, tin homo z rednim dežurstvom v rasi planinski koči no Bljelih Stl|enafi začeli s 3. junijem t. I..
Koča na Bljelih Stijenah bo odprta letos: 29. 4 2 5. 1978 3.-4., 10,—II., 17 tU. in 24. 25. junija: 1 —2., 8.-9., 15. 16., 22. 23. in 29.—30. julija; 5—6., 12.-13.. 19 2(1. ir 28. 27. «vgiista; 2-—3., 9,—tO., 16. 17., 23. 24. in 30 9 1. 10.; 7.-8. In 14,—15. oktobra 1S7B.
Dežurstvo se začne ra navedeni dan ob 12. In se konča ob 12. V Izlemnlh primerih so po dcaovcru dežurstvo lehko prBj začne In pozneje korča. Prosimo, da večje skupinske obiske najavite na nBslov naäega društva all na telelon [041) 561-022.
Koča Ima 15 ležišč In postrežba. V bližini |e stalno odprto -Herčevo planinsko zeve. tlSče- s 39 ležišči.
Mimo dežurstvo Jc možen obisk Bijclih Stijcn v tem zavetišču. V tem primeru vzcmlto s seboj odejo.
Vabimo na Bijele Stljenel	PD -Rade Kcnčer. — Zagreb
TRIGLAVSKO BREZNO 1977
TOMAŽ KOŽELJ
Vsakdo si mora sam najti možnost, da v bedni in neizogibni vsakdanjosti zaživi višje in večvredno življenje.
(Maeterlinck)
Spomladi enkrat je na sestanku kranjskih jamarjev vzniknila ideja o Triglavskem breznu. Hitro smo sc navdušili za to, a je zanimanje kmalu splahnelo. Poleti pa se je spet nekdo spomnil in začele so se priprave na akcijo. Prvotni namen je bil. da posnamemo film o akciji in tako počastimo 200-letnico prvega vzpona na Triglav. Snemalec je postal Rado. Vrgel se je v dogovore s TV, vendar jih vsa stvar nI preveč zanimala. Tako smo sklenili, da film sami financiramo. Pravzaprav ga je Rado največ sam. Le akumulatorje In reflektorje smo dobili pri televiziji.
No, nazadnje je akcija le stekla. Najprej je bila transportna akcija, na kateri je nekaj članov znosilo del opreme na Kredarico. Za datum glavnega naskoka smo določili 29. oktober. Zadnja dneva pred akcijo smo mrzlično pripravljali opremo in nakupovali celo gore hrane. Po vseh organizacijskih težavah se Je la začelo. V težko naloženih avtomobilih smo v četrtek popoldan drveli proti Krmi. Vkrcal sem se k Tomažu, kopilot pa je bil Sablja. V Radovljici nas je zaneslo na pivo in tako smo kmalu postali dobre volje. Nazadn|a smo se le zbrali v Krmi. Naši obrazi so bili prav veseli. Ko pa smo iz avtomobilov vlačili kupe opreme, smo se hitro zresnili. Vsak je računal, kako bi prišel do najlažjega bremena. Nazadnje pa smo vsi imeli take nahrbtnike, da te je že ob pogledu nanje minila volja do življenja. Drug drugemu smo pomagali, da smo si jih sploh lahko naložili. Počasi smo odcapljall proti Kredarici, ki Je bila nekje neopredeljlvn daleč. Sploh ne vem, kdo jo je postavil tako daleč in tako visoko. Počasi sem se ogrel in kmalu sem bil na čelu kolone, ki se je vse bolj trgala. Mrak je počasi legal med vrhova, na nebu so se prižigale prve zvezde. No, to vodstvo se mi je kmalu maščevalo.
Triglavski jamarji 30 pripravljeni, da se vrnejo domov
Zamišljeno sem hodil v temi brez baterl|e In tako sem namesto proti Kredarici, zavil proti Staničevi koči. Kam Jo maham, sem opazil šele čez nekaj časa. Zamalo se mi je zdelo, da bi se vračal, zato sem Jo raje ubral kar po svoje. Nad mano se je risala temna gmota Rži in tja sem se usmeril. Z ogromno omaro na hrbtu sem lezel čez skalne prage in »veselo- preklinjal. 2e ves naveličan sem nazadnje le prilezel ria Rž. Po grebenu je šlo lažje in kmalu sem se znašel na Kredarici. Nižje sem slišal glasove ostalih članov, ki so že razmišljali, kam sem padel. Nekaj časa sem se drl in kmalu smo bili vsi skupaj. Z razgrajanjem smo uspeli prebuditi meteorologa, po kratkem klepetu in čaju pa smo hitro pospali.
Ko sem se zbudil, je bilo čudovito jutro. Nebo je bilo kot umito. Počasi se spravimo pokonci. Prva ekipa, ki bo pripravila del brezna za naskok, se že pripravlja, špičaki (tisti, ki naj bi šli do dna) pa se leno pretegujemo pu pogradih. Da ne bi dobil ležalne bolezni, me določijo za kuharja. Hočeš nočeš se moram spraviti pokonci. Po nekaj genialnih prebliskih in stranskih izumih mi uspe pričarati nekaj, za kar sem trdil, da je polenta z golažem. Vsi se niso strinjali s tem, ampak kaj morem, če se ljudje ne spoznajo na kuharsko umetnost. Sam sem iz varnostnih razlogov raje pojedel sardine iz konzerve. Po tem zajtrku je piva ekipa hitro odšla proti vhodu v brezno, najbrž iz bojazni, da bi jim ne skuhal še kaj. Tako je moja kuharska kariera padla v vodo, pravzaprav v brezno. Kmalu smo ostali le še trije špičaki: Sablja, Rožle in jaz. Nekaj časa smo še postopali naokrog, nato pa smo se vrgli na tarok. Na začetku, ko ml vsa zadeva še ni bila čisto jasna, sem hitro dobival. Ko pa sem počasi dojemal, zakaj sploh gre pri taroku, mi je šlo vse slabše. Tako sem se taroka kmalu naveličal. Igra nas je tako izmučila, da smo kmalu pospali. Šele pozno popoldne smo se zbudili in se odpravili do vhoda v brezno. Malo sem se silil s fotografiranjem, v glavnem pa smo si ogledali, kako poteka delo v breznu. Iz globine so prihajale vzpodbudne novice. Rado je neutrudno uničeval metre filmskega traku in ovekovečeval vrle jamolazce. Pozno zvečer smo se spet vsi zbrali na Kredarici. Ni treba posebej poveduti, da smo spel zbudili vse živo v koči. To pot si je kuhal vsak sam, tako da sem imel mir. Naredili smo načrt, po katerem naj bi naslednji dan skušali doseči dno. Število špičakov se je zmanjšalo, tako sva v ekipi, ki gre do konca, ostala le midva s Sabljo, Rožle pa bo ostal pri glavnem sidrišču in naju čakal. Dolgo časa sem bil buden in razmišljal o jutrišnjem spustu. Ali bom zmogel? Nazadnje me je le premagal spanec. Sanjal sem, kako ležem po lestvicah v brezno in globoko spodaj se mi iz teme reži Lucifer. Skoraj sem že prilezel do njega, ko me je nekdo na srečo zbudil in me rešil. Počasi sem se spravil pokonci. Najprej sem sc vrgel na hrano. V posodo sem nametal razne pripomočke, malo pokuhal, nato pa sem se delal, da jem kosmiče. Nazadnje so m! že pri ušesih ven gledali. Po tej požrtiji sem se začel oblačiti. Cel kup oblačil sem navlekel nase, čez vse to pa sem si navlekel še pajaca, ki mi ga Je nalašč za to akcijo sešila Rožletova mama, V breznu, ki ga oklepa led, gotovo ne bo tako toplo kot na Ažurni obali. V nahrbtnik sem si nametal še nekaj opreme in se odpravil proti vhodu. V jutranji tišini sem prečkal triglavski ledenik. Okoliške vrhove je že ožarjalo toplo sonce, jaz pa sem se odpravljal v temno, hladno globino. Le kaj me je pičilo, da ležem v mrzle luknje? Mar bi ležal na toplem soncu in pil pivo, ne pa da si hodim nabirat revmo v mraz in mokroto. Neki psihiater je nekoč Izjavil, da smo jamarji duševno neuravnovešeni ljudje, seksualni prepotentneži, kronični alkoholiki, permanentni morilci, ljudje z močnimi občutki manjvrednosti, kronični lenuhi in nepopravljivi anarhisti. Dodal jc še. da sploh ne bi rabili umobolnic, če bi bilo jamarstvo bolj razvito. Saj bi človek kar verjel temu možaku. Iz tega razmišljanja me je zdramilo vpitje članov, ki so prihajali k breznu. V vhodni dvorani smo si uredili štab in sc začeli spuščati po pripravljenih lestvicah. Do sidrišča za glavni spust, ki je bilo v globini okrog 70 m, smo morali spraviti kup lestvic In vrvi. Nazadnje je bilo le vse na svojem mestu. Med spuščanjem sem občudoval fantastično igro narave. Vse naokrog je bil sam led. V soju karbidovk se Je vse bleščalo. Glavno sidrišče je bilo v zanimivi dvoranici. V njeni ledeni steni je zijala odprtina, ki se je nadaljevala v ozko ledeno cev. Začeli smo spuščati vrvi In lestvice. Kmalu je bilo vse nared za spust, še nasmeh In Sablja Je Izginil v neznano temo. Telefonska žica se je hitro odvijala in pričala, da gre vse v redu. Kmalu se je zaslišal glas, da jc na dnu. Pripravil sem se za spust. Pripel sem vrvno zavoro in stopil na rob. Pod mano jc zijal okrogel leden Jašek, po katerem je curljala voda. To je pa udobje »de lux«. Posmcjem se v fotoaparat in vzdignem palec. Srečno! Odženem se od roba in že drsim navzdol. Po 40 m ledene cevi se znajdem v stropu ogromne dvorane, visoke 100 m. Ustavim se nad črnim prepadom. Globoko spodaj vidim medli soj karbi-dovke. Čudovito jc. okrog mene Je venec ogromnih ledenih sveč. Tudi po več metrov so dolge. Spet se spuščam. Vse hitreje drsim po mokri vrvi. Zaradi trenja se je vrvna zavora segrela, da se kar kadi Iz nje. Raje malo zavrem spust, da se ne bi vžgal. Vrv se razleguje kot elastika, nazadnje pa mi le uspe. da še kar uspešno pristanem. Dno dvorane je razbit leden kaos. Polno je serakov, razpok, skal. Stene so skalnate, ob stiku 7 ledom pa zijajo temno brezna. S stropa kaplja voda. včasih pa prileti tudi 435 kos ledu. ki se z zloveščim truščem raztrešči na tleh. Med raziskovanjem sva našla
ostanke prejšnjih odprav: kup zmedene telefonske žice. vrečke, preperelo spalno vrečo Po kratkem počitku začneva pregledovati brezna. Odločiva se za tistega, ki je videti najgloblje. Treba je pripraviti sidrišče. Razpok v skali ni na pretek. Nazadnje pa en klin le obtiči v skali. Na pogled ni preveč trden, zato se odločiva, da zavrtava šc svcdrovcc. Prav prijetno je sedeti na ledenem roglju in vrtati luknjo v skalo. Čez nekaj časa nama to uspe in kmalu Sablja binglja na vrvi in se spušča v razpoko med ledom in skalo. Po 30 m pride na ledeno polico In ugotovi, da se brezno še nadaljuje. Hitro sem pri njem. Imava samo še eno vrv In nekaj klinov. Tudi vponk nama že zmanjkuje. Vseeno se odločiva za še eno sidrišče. Nobene pripravne skale za svedrovec ni, tudi razpoke so bolj čudne. Zabijem klin, ki precej nizko poje, zato zavrtam v led dva ledna klina, ki dobro primeta. Led je trd, zrnast, ponekod skoraj bel, drugje črn in svetlikajoč. Počasi in previdno se obesim na vrv. Klini držijo. Spuščam se počasi, meter za metrom drsim v globino. Po 30 m sem na tleh. Odpncm se in se razgledani. Sem v majhni dvoranici. Tla so prekrita z gruščem, stene na eni strani so ledene, na drugi pa skalnate. Sablja je hitro pri meni. Skupaj pregledujeva prostor, vendar ne najdeva niti najmanjše luknjice, kjer bi se dalo prodreti naprej. Torej tak je konec. Pri brskanju najdem grb In podpise Poljakov, ki so bili tu leta 1972. Vse skupaj pustim na dnu. Naj ostane tam in priča, kam vse človek lahko pride. Treba bo nazaj. Pripraviva si prižeme. Prvi pleza Sablja, nato pa še jaz. Na površje sporočiva, kako je bilo in kako globoko sva prišla. Čeprav nismo presegli globine, Izmerjene na prejšnjih akcijah, sva kar zadovoljna. Odločiva se za počitek, saj naju čaka šc 200 m plezanja po lestvicah. Privoščiva si še pest rozin, saj je to prva hrana od jutra. Na dnu nahrbtnika najdem škatlico žvečilnega gumija. Tega nama je dal Rožle, da si ga nabaševa v usta. da nama od mraza ali pa od strahu ne bi šklepetali zobje. Hitro še malo poslikam okolico, nato pa se lotiva merjenja. To je kmalu končano in počasi se spravim na lestvice. To bo še zabava. Ravno tam, koder visijo lestvice, teče voda. Zrak je topel, saj ima skoraj 1&C. Veselo se poženem kvišku. Po kakšnih 30 m pa imam zabave dosti, 1'ripnem se na lestvice in počivam. Voda mi veselo teče za vrat in namaka obleko. Spet ležem naprej. Vse večkrat počivam. Presneto vroče mi je, čeprav sem premočen do kože. Preklinjam, zakaj nismo postavili vitla, 3 katerim bi naju potegnili na svetlo. Na Krcdarici ga sicer Imamo, ampak kaj mi to pomaga. Počasi se vlečem naprej Lestvic sploh ne štejem več. Koliko je še do vriia? 10, 20, 50 m ... Meni se zdi, da jih je 1000. Naposled 3e le prlvlečem do Rožlcta. Stisne mi
Levo: Janez Sabolak-Sablja se spušča v Gigantsko brezno (globina ca. 50 m), desno Avtor članka v Gigantskem breznu [KO m vertikale)
Pomenek na Kredarici — od leve proti desni: Davo Preslnger, Tomaž Koželj, Tomas Plenina, Rado Smerdu
roko in me lopne po hrbtu. Kmalu postanem boljše volje. Sablja že pleza kvišku, Bušman pa mi ponudi topel kakao, najboljši ta hip. Sedaj ni več daleč do vrha. Transportna ekipa že spravlja ven kolute lestvic. Imenitno se mi zdi. ko pride s površja glas, da lahko grem. Privežcm se na vrv in stopim na lestve. Čutim, kako sc vrv napne. Kar pošteno vlečejo fantje zgoraj. Tako veliko lažje plezam. Težave mi povzroča zmrznjen kombinezon, zaradi katerega se komaj premikam. Vsega imam že dosti, ko nazadnje le zagledam nad sabo režeč Tomažev obraz. Zadnje metre hitro zlezem. Komaj sproti odgovarjam na vsa vprašanja. Nekaj časa še sedim v vhodni dvorani in počivam. Zebe me že tako, da se komaj sproti tresem. Tresenja se kaj hitro naveličam, zato si oprtam svojo opremo, vzamem še nekaj kolutov lestvic in se odpravim proti Kredarici. Hitro sem zunaj. Počasi lezcm čez ledenik. Z vsakim korakom sem bolj utrujen. Mokra obleka mi srka šc zadnje moči. Premišljujem o toplem soncu, topli postelji, še pivo bi najraje imel toplo. Nekako se mi le posreči priti do koče Ostali planinci mc gledajo kot marsovca, jaz pa se sploh ne zmenim zanje. Preveč sem utrujen. S sebe zmečem premočene cape in zlezem v suhe hlače. Potem stopim še na pivo v toplo meteorologovo sobo. Počutim se kot v raju. Počasi si urejujem misli, kaj vse sem sploh počel danes. Noč je že, ko se začnejo zbirati še drugi člani. Vendar zadnjega sploh ne dočakam. Prej zaspim.
Počasi se prebujam. Večina je že pokonci, zato tudi Jaz vstanem. Pred kočo nosimo kupe opreme. Vse bol) dvomim, da bomo vse to prenesli v dolino. Polnimo nahrbtnike in vzdihujemo. Ves čas pa se pogovarjamo o včerajšnjem dnevu. Meni pripade še ta čast, da lahko nosim poleg drugega akumulator. Kar zanaša me. ko si naložim tovor. Na srečo gremo vsaj navzdol. Pot sa vleče kot kurja čreva. Počivati ne upam, ker ne bl mogel vstati s tako težo. Nazadnje ml le uspe pricapljatl v dolino. Poča3i se nabiramo in mečemo opremo na kup. Silno nas preseneti Tomaž, ko iz prtljažnika potegne zaboj piva. V hipu ga razgrabimo. Akcija se počasi bliža koncu. Pospravljamo stvari, tlačimo jih v prtljažnike in na strehe avtomobilov. Nazadnje vkrcamo še svoja trupla In se odzibamo proti domu. Misli pa se še vraČHjo nazaj, v temine Triglava. Skoraj pol leta Je že minilo od takrat. Sedim v topli sobi iu misli mi romajo nazaj v brezno, ki sega globoko v nedrja našega Triglava. Vse slabe stvari so že pozabljeno. Pred mano se le še trenutki veselja in tovarištva. Pred mano se odpirajo temni rovi, obdani z Iskrečim ledom. Kot v pravljici. In vesel sem. da sem eden redkih, ki so 437 videli to čudovito umetnijo narave.
Nadmorska višina vhoda v hrezno je 2400 m. Leži med triglavskim ledenikom in robom stene pod značilno glavo. Globina je 280 m in tako globoko smo na naši akciji tudi prišli. Na začetku je kazalo, da se bo mogoče dalo priti globlje kot na prejšnjih akcijah. Vendar se naše upanje ni uresničilo. Z barvanjem so ugotovili, du se voda, ki teče z ledenika v brezno, pojavi v Vratih, v izviru Bistrice. Višinska razlika ined vhodom in izvirom je 1200 m in toliko bi bilo lahko globoko tudi brezno. Koliko od te poti pa je prehodne, bo pokazala prihodnost. Akcija je potekala od 29. oktobra do 2. novembra. V breznu nas Je bilo 12, 4 člani Društva za raziskavo jam Ljubljana, drugi pa iz kranjskega društva. Udeleženci smo bili: Tomaž Planina, Rado Smerdu. Janez Sabolck. Marija Sabolek, Davo Preisinger, Jože Tomazin. Dare Manfreda, Stane Lomovšek, Vaško Novak, Srečo Kunčift in Tomaž Koželj.
OD PROKLETIJ DO DURMITORJA
J02E OOBNIK
[Nadaljevanje in konec)
Z vožnjo po dolini Ibra proti Kosovski Mitrovici nismo imeli sreče. Kmalu za Raško smo zagledali pred seboj dolgo kolono vozil, ki so stala ob cesti, z nasprotne strani pa ni bilo nobenega vozila, šofer Jože je ustavil avtobus, vodja potovanja pa Je ukazal, naj se ne oddaljujemo. Izvidnica je šla pogledat, kaj se je zgodilo, da ne moremo naprej. Ker jih ni bilo kmalu naza|, smo sklepali, da jc kolona dolga. Do konca nismo videli, ker jc cesta zvita. Zgodnje popoldansko sonce je pripekalo, zato smo polegli v senco ob cesti in čakali. Izvidnica se Je vrnila s sporočilom, da je na cesti težka nesreča. V njej so izgubili življenje štirje Francozi, z avtomobilom so trčili v tovornjak s prikolico. Čakajo na gasilce iz Prištine, da bodo razrezali avtomobilsko pločevino in iz nje potegnili mrtve. To lahko traja več ur. Vodstvo izleta je napravilo kratek posvet. Zaskrbelo nas je, kaj bodo mislili naši pobratiml Iz Peči, ki nas bodo med 16. in 18. uro čakali v Banjici pred Pečjo. Kako jiii obvestiti, da pridemo z zamudo? Kje bomo prenočevali, če Jih ne bomo našli? Je kakšna obvoznica? Blizu je ni bilo, pač pa precej daleč naokoli. Odločili smo se za ta obvoz. Naslednje Jutro so nam povedali kako prav smo napravili. Cesto so odprli šele ob enajstih ponoči. Odpeljali smo se nazaj do Raške, pa preko Novega Pazarja in Rožaja v Peč. Nad Novim Pazarjem se cesta strmo vzpenja na greben med dolino Raške na severu in Ibra na jugu. Obe dolini sta čudoviti. Voda obeh rek zeleno modra, brzice, slapovi, na vsaki strani visoka strma pobočja. Odkrili smo nov, neznan svet. Iz Rožaja, kjer zapustimo Ibar, se po novi moderni cesti pripeljemo na 1710 metrov visoki preval na Mokri gori, potem pa se v ključih spustimo v prostrano Metohijsko kotlino.
Pred Pečjo smo prišli na cesto Kosovska Mitrovica -Peč. Takoj smo se odpeljali v smeri proti Kosovski Mitrovici do Banjic, kjer naj bi nas čakali naši pobratimi. Nismo Jih našli, zato smo se odpeljali v Peč. Upali smo, da so zvedeli za zaprto ce3to med Raško in Kosovsko Mitrovico. Mrak se je že spuščal, v Peči so že prižgali ulične svetilke Avtobus smo pustili blizu pošte, potem pa odšli proti društvenemu domu PD »Dje-rovica« na drugi strani Pečke Bistrice. Kako veselo Je bilo snidenje! Vendar zaskrbljeno Povedali so, da so nas dolgo čakali na dogovorjenem mestu. Ker nas ni bilo, se je ena skupina odpeljala nazaj v Peč, druga s predsednikom Jevtičem pa nam naproti proti Kosovski Mitrovici. Pa kaj ko smo zaradi nesreče na cesti prišli popolnoma z druge smeri! Odšli smo v njihov dom ob bregu Pečke Bistrice. Pred vhodom sprejem, planinke so nam podarile cvetje, bratski objemi in poljubi. Ne vem. če smo bili v domu pol ure, ko Je prišla še skupina planincev s predsednikom Mlloradom Jevtičem. Predsednik Jevtlč nas Je pozdravil, nam izrekel dobrodošlico in povedal, da smo njihovi gosti. Seznanil nas je s tridnevnim programom in povedal, da bomo naslednji večer gosti predsednika skupščine občine Peč. Potem nas Je pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD PTT Peč in nas povabil na obisk k njihovemu kolektivu. Okrepčali smo se po dolgi vožnji Iz Ljubljane in ogledali lep planinski muzejček v društvenem domu, v katerem Je na vidnem mestu listina o pobratenju planinskih društev PD Djerovlca Peč In PD PTT Ljubljana ter darila našega društva. Videli smo, kako so ponosni na zbirko priznanj, fotografij, daril in dokumentov, ki pričajo o bogati 50-letni dejavnosti njihovega društva. Skrbno so hranili bogato dokumentacijo, ob kateri njihovi mladi planinci, ki jih ni malo, spoznavajo bogato dejavnost svojih prednikov, še posebej me je presenetil ponos mladih ljudi, ki so bili z nami, in njihovo spoštovanje do 438
starejših planincev in do dela, ki so ga opravili. Mislim, da bi se Slovenci lahko pri
njih marsikaj naučili.	,
Stanovski tovariši iz Peči 30 nam pripravili v hotelu lep tovariski sprejem. Prcseneceni smo bili. saj z n|lmi nismo imeli nobenih poslovnih stikov. Pozdravil nas je direktor TOZD PTT, nas seznanil s stanjem in razvojnimi načrti njihove organizacije in nam zaželel, da bi se dobro počutili v njihovem mestu in na Prokletijah. Vse tri dni je bil z nami stanovski tovariš Suljo Kemendl, ki Je vnet planinec in zelo aktiven član PD -Djerovica«. Naš predsednik se Jim Je zahvalil za pozornost in gostoljubnost In Jim za spomin izročil monografijo »Ljubljana«. Pozno v noč smo ostali med nJim!, potem pa smo se v spremstvu naših pobratimov odpeljali do novega, lepega motela »Nora«. Prokletije so gorstvo dinarskega planinskega sistema na njegovem jugovzhodnem koncu. Raztezajo se od Skadarskega jezera do Kosovske Mitrovice. Južni del Prokletij je v Albaniji. Ime samo veliko pove. Okoliški prebivalci so se planine bali. Nepristopni vrhovi, volkovi, medvedi, risi in druga divjad je morila drobnico, govedo in konje, ki so se pasli na planinskih pašnikih, strela zelo rada udarja v vrhove In drevesa, nevihte besnijo in planinski hudourniki so tudi nevarni. Ljudje so goro preklinjali in se je bali. Jugoslovanski del Prokletij sestavljajo tri skupine, ki Jih delijo globoke 111 ozke doline Pačke in Dečanske Bistrice. Te skupine se lepo vidijo z najvišjega vrha Jugoslovanskega dela Prokletij. Djerovice (2656 m). Prva skupina se razteza od Meto-hljske kotline do Mokre planine in Cakora, to Je severni venec nad dolino Pečke Bistrice z najvišjimi vrhovi Hajla (2400 m), Ma|a Rusolija (2381 m) in Štedin (2272 m). Druga ali centralna skupina se razteza med dolinama Pečke Bistrice na severu in Dečanske Bistrice na jugu skupine. Najvišji vrhovi te skupine so 2uti Kamen (2522 m) In Malje Nedžinat (2341 m) nad Pečko Bistrico, Koprivnik z Veternikom (2410 m) In Kršem Cvrlje (2460 m) ter Streočka planina z vrhom Maja Streoc (2377 m) nad Dečansko Bistrico. Tretja skupina se razteza med dolino Dečanske Bistrice do Jugo-slovansko-albanske meje, ki poteka po južnih in jugozahodnih grebenih te skupine. Najvišji vrhovi v tej skupini sn Rosa Zogit (2296 m) na Junički planini nad Metohijsko kotlino. Djerovica (2G56 m, na|vlšji vrh Kosova in Srbije) v osrednjem delu te skupine, Maja Kurvala (2303 m) nad Ločansko Bistrico na severni strani Djerovica, Maja Rops (2502 m) nad Kožnjarsko Bistrico, ki je pritok Dečanske Bistrice tar Dogdaš ali Marjaš f2530m — drugi najvišji vrh Kosova in Srbije), Starac (2426 m) In Devojački Krš (2046) med dolinama Dečanske Bistrico in Čakorjem.
V tej skupini so še planine med Plavskim jezerom in državno mejo s pomembnejšimi vrhovi Maja Spalita (2207 m), Ujkov krš (2275 m) in Maja Rozit (2522 m). Po vseh trah vrhovih na jugu Plavskega jezera teče državna meja. Najvišji vrh albanskega dela Prokletij je Maja Jezerce (2694 m).
Prokletije sestavljajo v glavnem škrlljavci, apnenec in dolomiti. Goli grebeni in koničasti vrhovi imajo različne barve od temno in svetlosivih. do rumenobelih, svetlo-rdečlh in zelenih.
Prokletije so v spodnjih predelih pokrite v glavnem z listnatimi gozdovi, med njimi pa so skromne njive in pašniki. Na srednjih višinah rastejo pretežno iglavci. Nad gozdno mejo na višini okrog 1800 m 30 prostrani planinski pašniki. Samo navpične stene nekaterih vrhov In najvišji grebeni so skoraj brez vegetacije. Posebna značilnost Prokletij so potoki in jezera. Ljudstvo Je kar štiri reke imenovalo Bistrica — Pečka, Dečanska, Kožnjarska in Ločanska. Voda v rekah je zelo hladna, izviri so močni, tečejo pa v ozkih globokih dolinah In med skalnatimi stenami (Pečka Bistrica skozi Rugovsko klisuro). kjer sonce sije le malo časa. Večina jezer leži precej visoko, le največje Plavsko jezero je na višini 900 m. Posebno lepa so visokogorska jezera: Veliko Djerovičko jezero (2320 m), Malo Djerovičko jezero (2360 m). Jezero bez dna (2280 m), Veliko Nedžinatsko iezero (1870 m). Ridsko jezero (1970 m) in Vlzltorsko jezero (1750 m). V vseh jazerlh je voda zeleno modra in ko jih gledaš z vrhvo, se ti zdi. da so kot modra očesa med skalnatimi stenami ali na planinskih pašnikih S Prokletijami sem se srečal trikrat. Prvič sem jih obiskal leta 1972 po zboru planincev PTT Jugoslavl|e na Kopaoniku, drugič leta 1975 po enakem zboru na Popovi Sapki in tretjič to pot ob vzponu na vrhove planinske poti osvoboditve »Planine Jugoslavije«. Vsakikrat sem bil član večje skupine planinskega društva PTT Ljubljana. Člani tega društvo so Prokletije še večkrat obiskali. Planinsko društvo PTT Ljubljana je povezano s Prokletijami že od leta 1956. ko jih je obiskala manjša skupina in se jc takrat smrtno ponesrečil član našega društva Stane Tomšič. Zato pridemo večkrat v ta prelepi planinski svet počastit njegov spomin. Od leta 1956 dalje pa vezejo člane PD PTT Ljubljana In PD Djerovica Peč tesne prl|ateljske vezi in iskreno tovarištvo, ki je našlo potrditev v pobratenju obeh društev avgusta 1976. V nesreči spoznaš prijatelja in ob tragični nesreči v Prokletijah sn Stanetovi tovariši našli prijatelje med planinci v Peči] ki so jim pomagali prenesti mrtvega tovariša v dolino in pomagali urediti prevoz v Ljubljano. Mrtvemu planincu, ki ga niso poznali, pa so ob slovesu iz Peči pripravili ganljivo slovo. Od takrat dalje so drobne nitke pletle prijateljstvo 439 med člani obeh društev, ki so v dobrih dvajsetih letih postali iskreni pobratimi. Veliko
Počitek ob jezeru »Brez dna« pod ostenjem Djerovlce
Foto Jofe Dobnik
ie razdalja med Pečjo in Ljubljano, toda ne tako velika, da bi preprečevala naše sodelovanje. Radi se Imamo in ne moremo drug brez drugega. V zadnjih letih se srečamo ze vsako leto In nI bojazni, da bi se naše bratstvo ohladilo. Mladi rod obeh društev se prav tako lepo razume kot starejši. To pa jamči, da bo bratstvo obeh društev živelo in se utrjevalo in da bodo planinske poti še velikokrat popeljale ljubljanske planince na vrhove, v doline in k jezerom na Prokletijah In da bodo slovensko koče prijateljsko sprejemale nase brate in sestre iz PD Djerovica v Peči.
V	nedeljo, 21. avgusta, nas je prebudilo sonce, tam za Pečjo pa so nas pozdravljala Prokletije. Po zajtrku smo se odpeljali proti Rugovski klisuri in naprej po cesti proti Cakorju. Ta dan smo šli planinci obeh društev počastit spomin pokojneaa Staneta Tomšiča k stenam nad Nedžinatskim jezerom.
V	začetku čudovite divje Rugovske klisure, kjer se med navpičnimi stenami prebija in peni zeleno modra Pečka Bistrica In kjer je prostora samo za rečico in ozko cesto, nas je pričakala večja skupina planincev iz Peči. Tu imajo pečki planinci svoj studenec mrzle planinske vode. Po njihovem običaju so nam ob njem izrekli pozdrav in zaželeli srečno pot po Prokletijah. K obveznemu požirku mrzle vnda so dekleta ponudila koščke domače slaščice. Cesta se vzpenja po obeh straneh Bistrice, na vsski strani pa so najprej skalnate stene, potem pa strma pobočja z malimi zaselki na južni strani V vasici Kuciste smo izstopili in dolga kolona planincev je odšla proti Nedžinatskamu jezeru Na celu kolone kakšnih 80 planincev obeh društev je bil naš dragi »cika Dusko«' Ze tretjič nas je vodil po tej poti. Tokrat ima že 86 let, pa Je še vedno krepak In zdrav
prava planinska korenina. Pot drži dobro uro po gozdu, iz katerega se tu In tam odpre 440
Pri planinski koti »Na Pločlcah-pod Djarovico zadaj Maja Kurvala
Foto Jože Dobnik
441
pogled na dolino In na vasice na pobočjih nad n]o. Potem pridemo na obsežne planinske pašnike s pastirskim naseljem. Tu je bil julija 1956 zbDr planincev Jugoslavije. Od tu ogledu|emo obsežna pobočja Hajle na severni strani Pečke Bistrice In vrhove proti Čakorju. Škoda, da se je vreme pričelo kisati. Zavijemo po strmi poti v gozd, po dobri uri hoje se svet odpre, zagledamo mogočne stene Malje Nedžinat (2341 m), levo v daljavi Žuti kamen (2522 m), na travnatem robu pod skalami pa zeleno modro Nedži-natsko jezero (1870 m). Ker vreme ni obetalo nič dobrega, smo takoj odšli k spominski plošči Stanetu Tomšiču, ki sc jc tu ponesrečil 5. julija 1S56. Pot od jezera do spominske plošče so uredili in zaznamovali naši pobralimi iz Peči. S tem so omogočili planincem, ki gredo mimo jezera na Malje Nedžinat ali Žuti kamen, da se lahku povzpnejo do spominske plošče. Od plošče je čudovit pogled na jezero.
Počastili smo spomin planinskega in stanovskega tovariša. Delegaciji obeh društev in pokojnikov sin, ki je prav tako ptt delavec in član PD PTT Ljubljana, so k plošči položili vence, planinci pa sveže cvetje. Po minuti molka sta v Stanetov spomin spregovorila njegov tovariš Maks Skribe, ki je bil pri nesreči navzoč, in tajnik PD Djerovica llija Savič, glavni organizator pomoči našim planincem pri tem dogodku. Kakšnih 00 planincev obeh društev se Je udeležilo spominske slovesnosti. Posijalo je sonce. Kako čudovit pogled na zeleno modro vodo jezera, med navpičnimi stenami, temnimi smrekami, zelenimi pašnikil
Vrnili smo se k Jezeru. V daljavi nas Je pozdravljal Žuti kamen, ki še vedno čaka na naš obisk. Pečki planinci so na trati ob jezeru pripravili planinski piknik. 2e zgodaj zjutraj so s konji znosili hrano In pijačo Iz tri ure oddaljene doline Pečke Bistrice.
Mladina obeh društev se je še okopala v jezeru, potem pa smo morali v dolino. Strm sestop, s poti pa prelep razgled na vrhove Hajle. Mokre planine in Planinice pred nami, na prepadne stene Malje Nedžinata. Kolona planincev se je razvlekla. Prisrčno smo se nasmejali črnolasi mladinki Jeleni iz Peči, ki jo je ožulil čevelj. Nekaj časa Je hodila bosa, potem pa je zajahala konja. Prvič je bila na konju, pa še brez sedla. »Člka« (sploh nI bil star, pa ga Je tako klicala), ki je jahal na drugem konju, je bil ponosen na lepo sopotnico. Kar naprej Jo je pogledoval in še cigareto ji je ponudil. Pametna konja, vajena takih poti, sta oba srečno prinesla do avtobusa. Jeleno pa zvečer niso več bolele noge, pa tudi na žulje |e pozabila. Plesala je In tako temperamentno vodila kolo, da smo jo občudovali vsi, ki smo popoldne videli njene žulje. Zvečer smo bili ljubljanski in pečki planinci gostje predsednika skupščine občine Peč Radeta Zvicerja. Povabil nas je na slovesno večerjo, na kateri Je bilo 00 planincev obeh društev in predstavnikov družbeno-političnega življenja občine Peč. Povedati moram, da je bil predsednik občine Peč predlanskim v Ljubljani in na Vršiču ob pobratenju planinskih društev PTT Ljubljana in Djerovica Peč. Z njim so bili tudi sekretar občinskega komiteja ZK Peč, predsednik občinskega odbora SZDL Peč in še nekaj uglednih predstavnikov občine Peč. Predsednik občine je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril zadovoljstvo občanov in družbeno-političnih organizacij, pomen pobratenja planinskih društev PTT Ljubljana in Djerovica Peč. ki krepi bratstvo med slovenskim narodom in narodi, ki žive na Kosovu. Občina Peč in vse družbeno-politične organizacije moralno in materialno podpirajo delovanje planinske organizacije, ker se zavedajo velikega pomena planinstva za krepitev obrambnih sposobnosti naših občanov. Predsednik PD Djorovlca Mllorad Jevtič Je izročil našemu društvu v spomin na srečanje veliko kristalno vazo, meni kot predsedniku PD PTT LJubljana pa zlato značko PD Djerovica. Razglasil Je sklep občnega zbora PD Djerovica, da se pot iz Kučišta do Nedži-natskega Jezera in naprej do spominske plošče Imenuje «Tomšičeva pot« v spomin na pokojnega člana našega društva. Zahvalil sam se v imenu PD PTT Ljubljana predsedniku občina In družbeno-polltlčnlm organizacijam ter planinskemu društvu Djerovica. Dili smo res zelo presenečeni nad pozornostjo ln gostoljubnostjo, ki smo je bili deležni v Peči. Člane pobratenega društva In predsednika občine sem povabil na otvoritev prenovljene Poštarske koče na Vršiču in na proslavo 25-letnlca PD PTT Ljubljana. Planinskemu društvu Djerovica so ljubljanski planinci poklonili umetniško sliko Triglava, predsedniku občine in vidnim predstavnikom družbeno-političnega življenja in planinskega društva pa monografijo -Ljubljana« in slovensko lutko. Po slovesnosti je zaigrala godba za ples, zvilo so je kolo bratstva, zapeli srno. nad Metohijo so na jasnem nebu svetile zvezde, ki so pozdravljale srečne ljudi.
Ponedeljek, 22. avgusta 1977. Noč je bila kratka, čakala nas je dolga pot do karavle ob albanski meji. Najprej so nam razkazali zanimivosti mesta Peč, ki ima kakšnih 50 000 prebivalcev Zelo zanimiv je stari trgovski in obrtniški del mesta. V centru mesta je veliko novih modernih zgradb. Zelo lep pogled na Peč in na vzhodni del Prokletlj |a od spomenika NOD na terasi nad mestom, fu nas je seznanil z najpomembnejšimi dogodki iz zgodovine mesta in njegove okolice ter z NOB na tem območju, pa tudi 7 razvojem občina naš prijatelj Janko Jankovič, načelnik UJV za Metohijo in odbornik PD Djerovica, ki nas ja poleg predsadnika društva in še nekaterih članov spremljal ves čas našega obiska.
V Dečanih smo si ogledali znameniti samostan, potem pa smo se pripravili za 6 do 7 ur dolgo pot. Pa smo zopet doživeli prijetno presenečenje. Na travniku nad samostanom so na3 pričakala vojaška terenska vozila. Z njimi so vseh 70 planincev prepeljali pod karavlo na višino kakih 1800 metrov. Slaba cesta se najprej zvija po obsežnih kostanjevih gozdovih po grebenu med Dcčansko in Ločansko Bistrico, potem pa 3e prebije čez planino Vokš nad dolino potok Erenike do karavle, ki stoji nad zgornjim tokom tega potoka v bližini jugoslovansko-albanske meje. Res nas je zelo »pretreslo«, saj je bila cesta ponekod zelo slab kolovoz. Vojaški šoferji so jc bili navajeni. Kmalu po prihodu se je razbesnela močna nevihta in so se poti in kolovozi spremenili v deroče hudournike.
Od popoldneva do drugega jutra smo bili gosti simpatičnih čuvarjev naše meje. Zasedli smo vse prostore od jedilnice do spalnice, Popoldne smo se stiskali v karavli pred vrati, opazovali nebo in divjanje hudournikov. V kollinici pod nami je ob potoku pastirsko naselje. S strmega pobočja Juničke panine so so vanj stekali hudourniki. Kako ljudje in živina prestanejo takšno nevihto? Kam se umaknejo? Saj jim najbrže vodi zalije preproste domova? Pa je res prokleta planina! Sami smo jo spoznali ob besnenju nevihte, treskan|u In bliskanju. Zato smo bili to popoldne še holj hvaležni vojakom, ki so nas prepeljali iz doline, in pobratinom, ki so poskrbeli za prevoz in namestitev v karavli. Med vojaki smo našli tudi dva Slovenca: enega iz Litije, drugega iz Slovenskih Konjic.
Zvečer je dež ponehal. Zato so vojaki prižgali na trati pred karavlo taborni ogenj nam v čast. Okrog ognja smo vo|aki in planinci razvili Kozaračko kolo, zapeli slovenske in druge narodne pesmi, pripovedovali dovtipe in kramljali. V karavli se je zgnetlo 70 pla- 442
Nad dolino Kužnjarske Bistrice, nad n|o greben Kožnjaka
Toto Jože Dobnik
nincev. Tesno drug ob drugem smo polegli in zdelo se nam je, kot da smo na Kredarici — poletno soboto. Kje so spali vojaki, |e ostala vojaška skrivnost. Torek 23, avgusta. Po zajtrku smo se planinci in vojaki zbrali pred karavlo. Predsednik PD PTT Ljubljana se je v Imenu planincev zahvalil vojakom za gostoljubnost in jim dal priznanje za vestno izpolnjevanje težkih nalog. V spomin jim je izročil monografijo »Ljubljana« in nekaj slovenske planinske in turistične literature. Ker drži pot do vrha Djerovice v neposredni bližini jugoslovansko-albanske meje, je odšlo z nami tudi vojaško spremstvo.
Jutranje sonce je obsijalo obširne planinske pašnike. Ves čas smo imeli čudovit pogled na planinski greben, po katerem teče državna meja. Ta greben se razteza od Metohijske kotline do Plavske doline In je tudi naravna meja jugoslovanskega in albanskega dela Prokletij. Iz grebena, ki Ima pretežno okrog 2000 metrov nadmorske višine, klpš tudi do 2500 metrov visoki vrhovi. Zadaj za grebenom so se tu in tam pokazali iz oblakov ostri skalnati vrhovi albanskega dela Prokletij, ki dosegajo tudi čez 2500 metrov nadmorske višine.
Po dobri uri hoje smo prišli na Malo Djerovico (2205 m). Od tu smo zagedali vrh njegove višje sestre in če bi šli naravnost po grebenu navzgor, bi bili na njem v dohrl uri Toda gostitelji, so nas peljali po južnem pobočju Djerovice na zahodno stran, ker so nam želeli pokazati še eno lepoto Prokletij, jezero »Bez dna«. Pot proti jezeru se je precej vlekla, izgubljali pa smo tudi na višini. Ko se je pot prevesila na zahodno stran, smo se srečali z majhnim potočkom, ob poti In v dolini pod nami pa je bilo več malih jezerc modre barve. Jezero »Bez dna« (2280 m) leži v kotanji pod zahodnim oste-njem Djerovice. Temno zelena čista voda pove, da je zelo globoko. Potem smo se po travnatem pobočju povzpeli nad jezero.
Vsa skupina je srečno prišla na vrh Djcrovicc (2656 m). Svoje veselje smo delili z našimi pobratimi, ki so nam povedali, da tako velike skupine še ni bilo na vrhu. Veseli smo bili. da smo prav člani našega društva postavili rekord v obisku Djerovice. S tem, ko je bila odprta jugoslovanska planinska pot osvoboditve, se bo obisk Djerovice prav gotovo povečal. Z vrha je lep razgled na celotni masiv Prokletij, naš in albanski. Ne severni strani vidimo v bližini hrbet Maje Kurvale (2303 m), levo od nje vrh Maja Rops (2502 m) nad Kožnjarsko Bistrico, za njim pa Bogdaš (2530 m) In v daljavi 2uti kamen (2522 m). Na jugu se pogled ustavi na zobčastlh vrhovih albanskih Prokletij. Žal ogrinjajo vrhove oblaki in se ne vidi daleč, tudi najvišjega vrha Prokletij Maja Jezerce (2694 m) ne vidimo. Povedali so nam, kaj pomeni ime sosednje gore »Maja 443 Kurvala«: »Maja« pomeni »vrh«, »Kurvala« pa »nikoli več«. Pred mnogimi leti je na tem
vrhu skupino ljudi zajelo hudo neurje s točo in sodro. Ljudje so se premraženl vrnili in rekli, da tja gor ne pojdejo več. In gora je dobila svoje ime.
Spustili smo se po severnem pobočju Djerovice na planino Pločice. kjer stoji planinska koča PD Djerovica iz Peči [2125 m). Z vrha smo se najprej strmo spuščali po zelenem skriljavcu. potem pa smo prlšl na obsežne, precej ravne planinske pašnike. Iznad planinske Plocice smo zagledali planinsko kočo Skupina domačih planincev se je sama ze prejšnji večer povzpela iz Dečanov. Posedli smo na trato pred kočo. Pridružil se nam ie cel trop otrok iz bližnjega pastirskega naselja. Obdarili smo jih s čokolado in bonboni. Kmalu nam |lh je zmanjkalo. Pobratimi so pripovedovali o problemih vzdrževanja planinske koče. Odpro jo samo za najavljene obiskovalce, domači planinci pa lahko dobijo ključ v društvu. Pokazali so hribček na robu planine nad kočo, s katerega je lep [a^led na Djerovico in Majo Kurvalo. Za svoj zadnji domek si ga je izbral priljubieni Cika Duško. Tu zeli biti pokopan.
Počitek pri koči je bil kratek, saj smo morali biti zvečer v Andrijevici. Povzpeli smo se na greben nad Pločicami, potem pa smo se čez planinske pašnike z več pastirskimi naselji spustili v do ino Kožnjarske Bistrice. Pot po ozki cesti ob reki pa se je precej vlekla. V zgornjem delu je dolina precej široka in prodnata. Kmalu se dolina zoži med pobočji Koznjara in Maje Kurvale. Tu smo se srečali z gozdnimi delavci, ki pripravljajo les za prevoz v dolino. Planinci iz Peči nas tolažijo, da pot po cesti ni dolaa In da bomo kmalu v naselju Koznjar, kjer čaka avtobus. Njim, ki so to pot prehodili že velikokrat najbrž res ni bila dolga, nam pa se je hudo vlekla. To pot se Je zgodilo da je skupina razpadla na manjše skupinice. Dve in pol ure hoje po trdi cesti nas je precej utrudilo razpoloženje pa se je vidno izboljšalo, ko smo prišli do avtobusa. V Kožnjaru se Koznjarska Bistrica izliva v Dečansko Bistrico. V čisti in hladni vodi smo se umill in se po dolini Decanske Bistrice odpeljali v Dečane. Nad dolino smo videli v skale vklesane vdolbine, samostanske celice, v katere so nekdaj prihajali menihi iz samostana Dečanl, kl so tu ob kruhu in vodi delali pokoro in molili.
V hotelu Dečani so nam pobratimi pripravili poslovilno kosilo. V slovo sta spreqovorila predsednika obeh društev. Poudarila sta. da nas Je to štiridnevno srečanje še boli povezalo in da smo si postali še bližji. Oba sta zaželela, da se kmalu spet vidimo Pobratime smo povabili v Slovenijo, oni pa nas na proslavo 50-letnice svojega društva Pri avtobusu smo si toplo stisnili roke, tudi solze so spolzele po licih. Iz avtobusa smo pomahali v slovo, potem pa se pod globokim vtisom velikih doživetij dolgo časa nismo sprostili. Kedar je človeku lepo, jc najraje sam s svojo srečo in občutki. Noč se ie počasi spuscala, v dolini so se prižgale prve luči, nas pa je zagrnil mrak gozdov proti Hozaju.
Trikrat sem hodil po prokletijskih poteh. Trikrat je peljala pot Iz Kučišta pod steno nad Nedzlnatskim jezerom do spominske plošče pok. Stanetu Tomšiču. Dvakrat sem prečil pogorje Malje Nedžinata od Nedžinatskega jezera do Bjeluhe pod Cakorjem Enkrat sem bil na Djerovlcl. Ce bom le zdrav, bom še prišel v te gore. Šc so vrhovi' doline in Jezer^ ki jih nisem videl. Njihova lepota in prvobitnost me vabita, pa tudi mnoge člane PD PTT Ljubljana, ki so spoznali delček tega čudovitega gorstva. Vabijo pa nas tudi nasi p aninskl bratje in sestre iz Peči, ki imajo toplo in dobro srce za vse ki jih pridejo obiskat.
NAŠI PLANINSKI KURIRČKI Kurir
Poslala sem sinka z nujnim sporočilom našemu predsedniku Perhavcu. Mali qa ni našel doma, doma je bil le njegov brat, predmetni učitelj na naši osemletki Poročal mi ie tako le: »Perhavca ni bilo doma, a jc tovariš Perhavec rekel, da bo že on to stvar sam uredil!«
Ni v sorodu
Moj mož je obiskal svojega sina. zdomca v Kanadi. Tam je srečal nekega starejšega Ljubljančana, ki je prebiral Planinski Vestnik. Predstavila sta se drug drugemu Izsalie-ne.c s?Jft,n^7, : "Kostanjevlc? Ali ste kaj v sorodu s tisto Nado Kostanjevlc, ki Ima v tej številki članek?«	1
»Ne, v sorodu pa z n|o res nisem.« »Je no poznate?«
»O, še predobro, saj je moja žena.«
Zapisala Nada Kostanjevlc	444
POZIMI V STENI VELIKE BABE
FRANC LANGERHOLC
Bilo je lepo. Tudi mraz je bil. In megla, oblaki, slabe razmere. Vendar — to je bilo: zdaj pa je le še nepopisni občutek sreče. Sreče, ker naju je gora spustila na svoje ponosno teme. Ni naju pohral plaz, nisva zmrznila v mrzli steni in tudi z zadnjimi močmi nisva prigazila v dolino — tako zeleno in varno.
Načrt za to smer je zorel že od lanskega poletja, ko sva jo s Tonetom kar nanavezana »preletela« v slabih dveh urah. Spraševala sva sc, kakšna smer je to — polna rušja, borovcev in travnatih polic. Ni nama dala tistega, kar sva želela in pričakovala. In tokrat je v meni zagorel skromen plamenček upanja in želje, da se z njo spogledam še pozimi. Gotovo ne bo tako smešno lahko kot poleti, gotovo na vrhu ne bova razočarana nad smerjo. Kakor bi pihal z mehom, tako se je plamenček razvnel v mogočen ogenj. Kakor hitro bo vreme dopuščalo, jo s prijateljem poskusiva preplezati. Najtežje bo seveda spodaj — 120 m kamina pozimi gotovo ne bodo mačje solze. Nato pa — ni vrag, da ne bi šlo do vrha.
Vreme se je ustalilo, razmere so bile kolikor toliko dobre in neko sivo soboto naju je avtobus že tovorll po slabi cesti na Jezersko. Sprejme naju mrzel, vlažen zrak. O nahrbtnikih ne bi izgubljal besed — saj vsakdo, ki je hodil pozimi v gore ve, kakšna »mrcina« te jezdi In te tlači k tlom. Kmalu prideva do Jezera, koča vabi, vabi... Kaj nisva neumna, da greva v sneg, mraz in tveganje, ko pa je v koči tako prijetno toplo?
Velika Baba z vrisano smerjo; A bivak prvih plczalcev
445
Zakaj? Ze tolikokrat zastavljeno vprašanje se nemo odbija po stenah, grapah in stebrih Odgovora ni. Čakava — mogoče ga ho prinesel divji veter, ki se mu vrhovi smrek že spoštljivo klanjajo? Ali pa ga bodo prinesli oblaki, ki se kakor otroci podijo po nebu' Zaman čakava. Nikamor se nama ne mudi. Premišljujeva. Se dobro, da dostop ni prestrm. Vprašanja se kakor ostri noži zapičijo v možgane in vrtajo kakor požrešen črv. Kako bo, kakšne so resnične razmere, kdaj bova na vrhu? Glas zvona v dolini naju opozori, da se je dan žc prevesil v popoldne.
Pri vstopu sva. Večina opreme gre ne telo, v nahrbtniku ostane le še spalna vreča Ze prvi raztezaj pove. da smer ne bo šala. Spoštljivo strmi skoki, pokriti s pršičem so prva ovira na najini dolgi poti Se 50 metrov naju loči do začetka kamina. Na začetku kamina sva čutila, da sva pod najtežjim mestom v steni. Prijatelj mi radodarno odstopi prvih 40 metrov. Sedaj gre zares. Vsak oprimek, vsak stop jo treba izsekatl izpod ledu. Pa še ta preklemani pršič na ledu. Kar oddahnem se, ko Boštjan zavpije da je vrvi konec. Posebno doživetje pozimi je varovanje. Cepin zapičiš par decimetrov v sneg in .varuješ« prijatelja. Seveda je to le za videz, pa bolje Je nekaj kot nič. V ozkem kaminu se ne morava zamenjati v vodstvu. Torej bom moral še 40 metrov plezati prvi. Spet bo treba kopati, preklinjati, pa spet kopati, kopati. Udarec s cepinom mi razkrije čudovito najdbo — staro leseno zagozdo. Kako prijeten Je glas vponke, kako prijetno je zanesljivo varovanje. Zadnji raztežaj v kaminu vodi prijatelj Dolgo časa rije, vzdihuje, koplje in preklinja. Težko mora biti, si mislim, ko se Boštjan komaj opazno dviga. In res vse je prekrito s plastjo živega ledu. Vsak oprimek si mora izkopali, za stop sta mu le prednja zoba derez.
Razmere so se zgoraj zelo spremenile. Led Je zamenjal pršič. ki se ga nisva znebila vse do vrha. Nadaljevala sva čez zelo strme vesine, ugrezalo sva se do pasu In se grabila za revno ruševje, ki ga sneg še ni pokopal pod seboj.
Dan se je začel poslavljati, ko sva mokra in trudna priplezala do grahenčka. Bivak Kako romantična beseda v dolini, kako kruto resnično tu gori! Da se ogre|eva začneva kopati polico in čez uro je bivak nared. Da pa nama bo udobneje, se kot dva vneta obiralca pomaranč vrževa med ruševje, trgava vejice in z njimi zasipava ppllco To bova spala! Kar bojlva se, da ne bi potegnila spanja do poznega dopoldneva. Z dnevom že skačeva po polici in željno pričakujeva toplih sončnih žarkov S spanjem seveda ni bilo nič. Sprva Je še toplo, nato pa začne mraz prodirati vse globlje — vsako rezo najde ta spak, da ti zagreni življenje. Nato gledaš zvezde in temno dolino pod sabo. poslušaš divji veter In prisluhneš govorici vesolja. Gledaš zvezde pa uro pa spet zvezde pa uro. Le dneva noče in noče biti. Sit vsega zlezeš globoko v vrečo glavo potisneš tja k nogam in želiš le spati, spati.
Merila svetloba naraščajočega dneva naju zbode v neprespane oči. Noge so otrdele nekaj časa rabiva, da jih spet razgibava. Še dobro, da za začetek ni pretežko Malo navzgor pa malo desno pa spet navzgor. Iščeva najlažje prehode sredi razbitega skalovja. Pod gladkimi, nagnjenimi ploščami se ustaviva. Poleti so eden najlepših delov v smeri, zdaj pa so na debelo pokrite s pršičem. Spet kopljeva oprimke in stope spet gre prav počasi. Pa še pravega varovanja ni. Na široki polir.i se ustaviva Najtežje Je za nama vendar se zdaleč nisva na vrhu. še par zahtevnejših mest in zagaziva v globok pršič vršne kupole. Pršič. Kako lep za smučanje, pa tako mučen za svežo qaz Ob dveh popoldne stojiva na vrhu. Vesela sva, pa vendar ne smeva biti preveč brezskrbna; ne sme še odpasti oklep skrbi, kajti čaka naju še naporen sestop po grebenu Dva raztezaja se še varujeva, nato pa se izpostavljeni greben položi in nama omogoča čudovit sestop. Nato zgrešiva pot in sestopiva po strmi grapi, ki naju pripelje prav v dolino Tu pa veselja ne pokvari niti nahrbtnik, ki se je spet prav nesramno zredil niti gladka ccsla. po kateri se kot pijanca opotekava na Jezersko, niti možakar, ki nama pove, da sva zamudila zadnji avtobus.
OPOMBA:
Centralna smer v z. steni V. Babe. Višina smeri 950 m, ocena ill, 2 zimska ponovitev opravila 7. in 8. 1. 1978 v 11 urah Boštjan Kekec in Franc Langerholc (AO Škofja Loka).
446
TRIJE PRVENSTVENI DNEVI
ANDREJ ŠTREMFELJ
Gore nad Baltorom so kot podobe Iz sanj. Uspeh in tragedija na meglenem, od vetra zbrušenem Skritem vrhu postajata drobec alpinistične zgodovine majhnega naroda iz Alp. 2e ob povratku, na poti iz osrčja enega največjih gorstev sveta, na ogromnih prostranstvih ledene reke Baltora sem mislil nanje, na pcščico drobcenih, pa vendar tako lepih in mogočnih gora, gora. v katerih sem se učil alpinistične abecede. Ob zvezdnatih nočeh pod zaledenelimi zemeljskimi velikani so mi misli uhajale domov, k mnogo manjšim, pa zato nič manj veličastnim goram, ki so vrste visoko nad našimi alpskimi dolinami. Pred očmi so se mi zvrstile podobe domačih gora, podobe, ki jih ne bom mogel nikdar pozabiti.
S težkimi nahrbtniki na ramah hitiva po poti proti 2relu. Prijeten hlad, ki prihaja od snega, nama hladi razgreta čela. Sneg je trd kot kost. Spretno poskakujeva po kamenju, zažrtem v te zadnje ostanke zime. Tiho je, le sem in tja zaropota kak kamen, ki ga sproži nerodna človeška noga.
Dani se že, ko jo ubirava Iz 2rela kar naravnost navzgor po grapi pod steno. Sem in Ija se ustaviva za kratek čas, loviva sapo in si ogledujeva steno. Poševna poklina v gladkih ploščah je najin današnji cilj. Tako izrazit naravni prehod pod nosom tolikim dobrim alpinistom, pa še nepreplezen! Kar malo čudno se nama zdi. Morda pa pogled vara in nakazanih razčlemb ni? Morda? Toda poizkusiva vseeno. Več kot odbiti naju stena tako in tako ne more.
Pod steno si natočlva hladne vode, ki curlja izpod snega. Ledeno mrzla je. Po široki gredini se vzpenjava proti mestu, kjer se pričenja poklina. Pogled navzgor je kar obetaven. Malo se podpreva, potem pa se ovesiva s kovačijo.
Nestrpen sem. Kako neki mi bo šlo, ko že tako dolgo nisem plezal? Skoraj štiri mesece je, odkar smo odšli v Karakorum, In le nekaj dni. odkar smo se vrnili. Toda žeja po plezanju je neizmerna. Pri bratcu si izgovorim prvi raztežaj.
Črna, kompaktna skala s hrapavimi oprimki se ml postavi na pot. Telo se Db dotiku prstov s skalo vznemiri. Kako lepi občutki! Prsti božajo kamenino, sem in tja najdejo oporo, se je oklenejo in telo se počasi dviga navzgor. Sprva so gibi še okorni, toda trema kmalu mine In skladnost gibov, dobro razčlenjena skala, veselo igranje duha. vse se združi v harmonično celoto, v plezanje.
Previs! Oprimki postanejo majhni, vedno manj Jih Je, pa še ti so nerodno razporejeni. Harmonija se poruši, v telo se naselilo čudni občutki, po glavi se podijo zmedene misli. Ali se ni morda hotenje duha vzdignilo nad telesne sposobnosti, ali si nisva postala v tej dolgi razdvojenosti s skalo tujca, ali me ne mara več, se me hoče otresti?
Vse skupaj traja le nekaj trenutkov. Prsti se še močneje zagrizejo v skalo, telo se izvesi nad praznino in si išče položaj, ki mu zagotavlja ravnotežje. Mišice se nepnejo kot strune. Kakor znani občutki! Duh se sprosti nad praznino, veselo zaigra.
Ne, plezanja ni moč pozabiti.
Klin na sto|lšču veselo poje. Tlesku vponke sledi enakomerno pobiranje vrvi. Tako gre raztežal za raztežajem, nobene omahljivosti več.
Poklina postaja vedno bolj neizrazita. Zajetni previsi se bohotijo nad njo. Mk sprotno premaguje težave. Izstop iz majhne leve mu dela precej težav, toda za mojstra njegovega kova ni ovir. »Hudičev krempele« se zažre v skalo, slaboten zven klina, ki ga razpoka ni hotela sprejeti, nekaj kletvic, ropot stremen in glasno sopenje pomagajo premagati težnost tudi tokrat.
Razčlemba, ki naju je vodila ves čas vzpona, se Je Izgubila v lažjem svetu. Nenavezana napredujeva proti robu stene. Ogledujeva si gladke plati Trikota, preko katerih zdrsne pugled pod steno, v čudovit gorski svet na Ledinah, in še niže, v smrekove gozdove nad Jezerskim.
Z vrha plava pogled dalje preko Karavank, s ponosnim Stolom in vitko Košuto, pa vse do nazobčanih grebenov Julijcev, katerim kraljuje mogočni Triglav. Krnica pod Srcem z bleščeče belimi stenami, ki se pnö nad njo. Ta delček naših gora se mi je od prvega srečanja naprej zdel pravi raj. Vedno sem rad zahajal v ta kot. Steno Frdamanih polic dobro poznam. Vedno me je navduševala s svojo strmino in 447 svojevrstno kamenino, ki omogoča čudovito prosto plezanje.
Že o prvem mraku se spotikava po gozdu in motiva popolno jutranjo tišino. Iz gozda stopiva na trdo melišče, po katerem se napotiva pod steno. Kamenje je sem in tja poraslo s travo In mahom, družbo pa jima delajo šopi ruševja In posamezni macesni. Višje kot sva, manj ]a zelenja, kot da bi se plašno umikalo pred kamnitim zidom, ki se navpično poganja Iz mellšča v nebo in ga skuša doseči.
Pogosto otipavava steno s pogledi. Kar tesno nama je pri srcu, tako strma in nedostopna se nama zdi. Mič kolikokrat sva si ogledovala gladke plati In previse v levem delu stene. Tanka črta poči nama je dajala upanje na uspeh.
Kljub poznemu poletju imava še precej opravka s snegom, preden se spustiva do vstopa. Nejeverno gledava navzgor. Čudne misli naju obhajajo. Le ena pesimistična beseda bi zadostovala in že bi odstopila od nameravane poti. Kje naj se sploh lotiva te vertikale?
Po lahkem svetu na levi se vzpnem precej visoko, tako da pogledam steni iz oči v oči. Tudi od tu ne kaže nič bolje. Vendar si v mislih najdem prehode, ki naju bi morali pripeljati preko plati do poči, ki prereže najbolj strm del stene. -Mkl Ta bo pa zaglodana! Vsaj poskusiti morava!« Tudi on se strinja, saj sva bila že prevečkrat tu, da bi se tudi danes praznih rok vrnila v dolino. Poizkusiva, če ne bo šlo, bova vsaj vedela, koliko Je v tej steni ura.
Mk se vzpne prvih nekaj metrov kar po Schinkovi smeri, nato pa preči po polici pod veliko žmulo. S težavo premagam prvo zoprno mesto in se znajdem pod krušljivim previsom. Težko stojim, no morem ne naprej, ne nazaj, klin pa noče In noče v skalo. Na robu obupa sem že, ko so z goljufijo spravim še kak meter više, se prilepim pod previs in končno zabijem klin. Tu sem zadnjič pomislil na to, da bi opustila poskus v tej nori steni.
Prehode čez plati sicer najdeva in celo lepi so, samo pro3to plezanje, vendar so težavo tolikšne, da le počasi napredujeva. Zgornji previsni del stene se vse bolj grozeče pomika nad naju. Kot renčeč pes nama reži v obraz, zobe pa nama bo pokazal kasneje, ko se bova spoprijela z njim.
Popoldne prideva na rampo, ki v nadaljevanju preide v tiste poči, ki predstavljajo ključ vzpona in nama vlivajo upanje v uspeh. Po nekaj metrih lažjega sveta se spoprimem s strmo zajedo ...
Noga poišče majhno stransko oporo, roka zapusti zajeten oprimek in se upre v nasprotno steno. Zvok odkrušene luske In nato padajoče kamenje, vme3 pa filmska predstava padajočega telesa, ki se odbija s polico na polico in končno konča v globini. Le redko človekovi možgani delajo s tako naglico.
Trenutki v življenju alpinistov, dolgi kot večnost. Telo nc uboga več glave, človek je zdrsnil na lestvici razvoja za eno stopničko. Nagonsko se prilepi za skalo in z vso močjo zagrebe roke v skrotasto polico. Potem pa grobna tišina, ki jo moti le močno razbijanje srce.
V	navpični zajedi sem že povsem pri močeh. Na pomoč morajo trije klini, ki pa ne rešijo uganke, kako se skobacati v lijak, ki je prekrit s previsom. Končno ml uspe in kmalu sem na stojišču.
Pot naprej ni nič kaj obetavna. Navpična zajeda, ki je proti koncu raztežaja močno sluzasta. Mka dodobra izmuči. Za nameček pa dobi še sila neudobno stojišče pod veliko krušljivo streho.
V	poči med streho in steno brcam kot riba na suhem. Zabiti ne morem, zato gvozdim na vse načine. Le po centimetrih se pomikam navzgor. Hudičev krempeljc in streme me dokončno rešita Iz zagate. Toda težav zato še ni konec. Iz navpične in gladke poči se umaknem v levo. Majhnih previsov in strehe tu ne manjka. Nekaterim se spretno izmaknem, drugim pa pokažem zobe. Dan gre počasi h koncu, jaz pa že vedno visim v tem neskončno dolgem raztežaju. Zajeda, po kateri se vzpenjam, so konča pod majhno streho. Izbor klinov za pasom je že zelo boren. Cez rob prestopim v drugo zajedo, toda moči pojemajo, stena pa me neusmiljeno tišči navzven. Takoj mi je jasno, da klina ne bom več zabil. Mrzlično sežem za pas, kjer imam nekaj zagozdlc na zankah (nem. Bikeilen). Žo z napol ihtavimi kretnjami mi uspe eno spraviti iz vponke. Na srečo je prava in se lepo usede v poč. Vpnem vponko In streme in končno svo-bodneje zadiham, še nekaj metrov poči in dve dobro zataknjeni zagozdici me pripeljeta na majhno poličko pod previsom. Preostanek dneva izkoristim za dva dobro zabita klina. Mrak je žc, ko Mk prične s tem raztežajem. Kline izbija kar na pamet, kar mu presenetljivo dobro uspeva. V popolni lomi ne manjka kletvic in isker ob slabo namerjenih udarcih kladiva. Pozno ponoči pripleza na stojišče. Pa baterije?, boste vprašali. Z mojo si sedaj sveti eden od a3.kolsklh nosačev na relaciji Korofan—Bardumal (ali kje drugiej druga pa počiva v bivaku pod Srcem, kjer sva |o pozabila.	448
Prostora na polički je bore malo. Previs nad polico naju hoče Izriniti v globino Preeei časa mine preden si urediva bivHk. Vetrna vreča nama seže le do kolen. Noge tičijo v stremenih ali pa bingljajo nad globino.
Veliko noči sem že prespal, takole pod milim nebom in v steni, toda ta je brez dvoma ena najbolj izpostavljenih Mk! Ko naju bi mama videla, kaj! Bolje, da ne Vso noč ne bi zatisnila očesa.
Mraz grize prav do kosti. Bližajoča se jesen dela noči hudlmanovo mrzle. Le sem In tja malo zadremljem. Pogosto se presedam po veliko premajhni polički Nogi s+a ml zaspali, kajti stremena su se zarezala v mišice. Nočno tišino včasih zmoti hrup avtomobila ki z žarometi tipa po asfaltni cesti v dolini. Luči v vasi se mi zde majhne kot roj kresnic. Po glavi se ml podijo različne misli. Pred očmi mi vstajajo podobe belih velikanov nad Concordijo. Kako Je človek smešen. Vedno sanjari o tem. česar nima Zvezde počasi bledijo, veliki voz je na koncu svojega nočnega popotovanja. Na vzhodu se je nebo obarvalo s fantastičnimi barvami. Vas v dolini pa je še zavita v jutranji mrak. Udje so otrdeli od dolgega sedenja. Počasi in silo nerodno se pripravljava na vzpon. Ob pogledu na gladko in previsno poč nad nama izgubim ves tek do težke jutranje plezarije. Taka je pač naša usoda. Namesto zajtrka dobiš težko poč, ki ti Iznije se zadnje moči, ki so ti ostale.
Od vode zlizana 3kala ne nudi niti najmanjše možnosti za varovanje. Ne morem se spraviti iz stojišča v poč. Mkovo stokanje me opozori, da že predolgo stojim na njegovi rami. Hitro se potegnem v poč. Toda kaj sedaj? Navzgor ne gre in ne gre Vse Je tako gladko, da se počutim kar nebogljen. Se enkrat mi krempele priskoči na pomoč.
Poč se malo položi, tako da lühko zajamem sapo. Nadaljevanje je videti še bolj težavno Za lusko zabijem klin zaradi morale, saj kaj boljšega tako ne spravim skupaj Dve uri napenjam vse svoje moči, da preplezam raztezaj nad bivakom. Sedaj vsaj veva da naju stena ne bo več odbila.
Razčlembe naju prisilijo v levo. Znpet navpična poč, pa gvozdenje in sopihanje Pozna se mi, da se moči, ki sem jih pustil v Aziji, niso še povsem vrnile. Tak sem kot cunia Stena pa se ni popustila.
Mk se napenja v zajedi, ki jo zapira zajeten previs. Ta mu bo pa dal vetra. Toda glej ga zlomka. Enkrat pa se naju je vendar usmilila. Skozi previs je luknja, sicer ozka a vendar je. Za prehod skoznjo je treba sleči vso alpinistično ropotijo in jo privezati za vrv, da jo potem potegneš za seboj. Cesa vsega se ne spomni tale mati narava Široka razkreka v kaminu je še ena poslastica te smeri. Skozi kamin se ponuja lep pogled v dolino. Najlepša pa je to, da ob izstopu iz kamina prideš v resnično lažji svet Ob stisku roke na vrhu mi Mk pomežikne. Njegova stara navada, ki pa mi pove vse
Sestavek se nanaša na dve prvenstveni smeri:
Smer po špranji. S stena Dolgega Hrbta in smer Ccbellca, SV stena Frdamanih polic. Plezalo Marko in Andrej štremfol|.
S stena Dolgega lirhta — Smer po špranji;
Prva plezalo Andrej In Marko Stremfe j. 27. 8. 1977. Ocena IV. en raztezaj V, Aj, višina stene 450 m. čas prvih plezalcev 5 ur.
Dostop po smeri 33 (Vodnik .Ravenska Kočna-J. pod desno stran stebrička levo od rdeče zajede, kjer poteka smer Kemperle-Murovcc
Opis: V izrazito poševno poč in po njej proti desni štiri raztezajo v zglaleno dno grape. Od lu po desni steni navzgor, nato levo po strmi gledkl zajedi na stojišče v lažjem svetu. Od tu raztezaj proti levi navzgor, nato po ploščah pod previsi desno In po razu stebra več raztefajev na sam vrh Dolgega hrbta. Sestop po markiran, smeri na Ceškn kočo
SV stena Frdamanih polic — Smer »Čebelica.:
Prva plezala Andrej In Marko StremfelJ. 3. In 4. 9. 1S77. Ocena V, A,—Aj. trije raztežaji VI. višina
samostojne smeri 450 m, čas prvih plezalcev 22 ur.
Dostop po smeri 335 v Plezalnih vzponih v julijskih Alpah.
Opis: 15 m po smeri 335 in leve na podstavek pod trebušast mi platmi Ccznle In ob strehicl na stojišča Prečka preko krušljivih lusk v zajedo Po njej in levo na stojišče. Poševno levo navzgor na polico in 25 m cesno navzgor na stojišče no začetku rampe. Po rampi razlažaj levo za stolp In dalje ped zajedo. Po zajedi dva raztežaja na stojišče pod streho. Po poči navzgor In prečka pod streho v levo poč. Po nje| do strehice in desno po poči na stojišče (bivak prvoplezalcevl. Po poči in nekaj metrov pred koncem lovo In navzgor na stojišče. Po lažjem svetu levo In navzgor pod poč. Po poči in levo čez ploščo na stojišče. Rahlo levo in po lahkem svatu pod zajedo, desno od stolpa. Po zajedi in kaminu ra travnat greben. Po nJem v smer Je s i h-Potočni k in po njej nn rob stene. 449 Sestop kot pri smeri 335.
VZPON NA NAJVIŠJI IRANSKI VRH -DEMAVEND (5671 m)
ZVONE ANDREJCIČ
Datum na koledarju kaže 9. september.
V	dnevnik si zabeležim samo kratek stavek: »Danes počivamo v vasi Rhine [2100 m].« Vanjo smo prispeli včeraj zvečer po celodnevni vožnji z minibusom, v katerega smo se vkrcali v vasi Rudbarak, ki leži v podnožju pogorja Alam-Kuh. Lepa avtomobilska cesta nas je vodila skozi najbolj zeleni pas širnega Irana ob Kaspijskem jezeru. V njem smo si privoščili osvežujočo kopel, nato pa smo se v restavraciji spet enkrat do sita podprli. Proti večeru smo se že vzpenjali po vijugasti cesti, speljani na pobočjih mogočnega Demavenda. Naša končna avtobusna postaja Je bila vasica Rhine, ki leži 2100 metrov visoko na pobočju Demavenda in je izhodišče za vzpon na vrh. Udobno smo se nastanili v prostornem domu iranske planinske zveze. Jutri, 9. septembra, bomo imeli dan počitka.
Zjutraj nas je kot vsako jutro prebudilo sonce In modro nebo brez oblačka. Nekaj cssa smo lenarili pred domom, potem smo šli pogledat v vas, tipično arabsko naselje. Hiše so kvadratne oblike, nizke, zgra|ene iz kamenja in lesa. Tako zelo se stapljajo s pokrajino, da so od daleč skoraj neopazne. Precej časa hodimo po ozkih ulicah, ki so si zelo podobne, dokler se končno ne naveličamo tudi tega pohajkovanja. Sonce kljub preccjšnji nadmorski višini še vedno neusmiljeno pripeka, zato se spet prileže prijetna senca na dvorišču planinskega doma. Jutro 10. septembra.
Povsem normalno se nam že zdi, da jc nebo brez oblačka. Ob šestih zjulraj se odpeljemo z majhnim kamionom iz vasi še više po slabi In prašni cesti do višine 2300 metrov, nato pa peš odrinemo naprej. Pobočja so v tem delu še položna ni delnn porasla s travo in bodečimi lišaji. Od višine 4000 metrov pa postanejo gola in proti vrhu tudi zasnežena.	.
V	prvih popoldanskih urah dosežemo veliko zavetišče, ki je postavljeno na visim
Skupina radovlllSklh planince» In alpinistov na vrhu Demavenda [5671 m)
4250 metrov. V nJem je urejeno dvajset ležišč, vendar ne prespimo sami. Z vrha se vrne majhna skupina Nemcev, poleg tega pa se Jutri namerava povzpeti na vrh tudi skupina iranskih planincev.
Nasploh je planinstvu v Iranu zelo priljubljeno in razširjeno, o čemer smo se lahko sami prepričali. Vedno bolj pa se uveljavlja ludi alpinistična dejavnost.
11. september.
Ob drugi uri po polnoči smo vsi nared za odhod. Proti vrhu se odpravljamo polno-številno, to se pravi, da nas je v koloni kar dvajset. Vendar slabo počutje nekaterih že po slabi uri hoje skrajša kolono za nekaj članov. Počasi nadaljujemo vzpon po vedno bolj strmem, s strjeno lavo pokritem pobočju.
Na vzhodu nebo zažari In postane vražje mrzlo. Biti mora okoli petnajst stopinj pod ničlo. Veter postaja vse močnejši. Demavend opravičuje svoje Ime, pravijo mu namreč -gora vetrov«. Vzrok za zelo pogostne vetrovne dni je v tem, ker se na tem območju stika dvoje različnih podnebij. Suh in hladen zrak iranske visoke planote se meša z vlažnim in toplim iznad Kaspijskega morja.
Ko nas ujamejo sončni žarki, smo že na višini 5000 metrov. Ker nekatere že pošteno daje sapa, se naša kolona močno razvleče.
Proti vrhu zamenja lavo žvepleni drobir, iz zemlje pa mestoma uhajajo žvcplcni plini, ki močno motijo normalno dihanje.
Vrh predstavlja najvišji rob s snegom pokritega ognjeniškega žrela, kajti najvišji iranski vrh je pravzaprav speči ognjenik.
Do desetih dopoldne se nas na vrhu zvrsti enajst. Tako smo uspešno končali naše romanje po iranskih gorah.
P. S.
Opis prvenstvene smeri v Siah Sangu:
Smer poteka v zahodnem delu ostenja Siah-Sanga in orientacijsko nI zahtevna. Prvih tristo metrov poteka po ledenem ozebniku, katerega naklonina se z višino stopnjuje. Sto metrov pod robom stene se razdeli v tri krake. Desni krak je globoka grapa z značilno rdečo krušljivo skalo. Po njej na rob stene.
PLANINE NA MATAJURJU
JANKO PERAT
Končno sem na svojem popotovanju po tolminskih planinah prispel na matajurske. Matajur se z naše strani, to je z doline Soče in s podolja kobarlškega kota — od Kobarida pa do meje z Italijo — dviga dokaj strmo. A ta površina Je po velikem delu gladka, zato so po teh strminah vsenaokoli. zajedajo visoko v gozdni pas številne senožeti. Zadnja leta se spet bolj in bolj zaraščajo v gozd. Edino senožeti Livške kotline so izjema. Pd še tod ostaja iz leta v leto več senožeti nepokošenih in grmovje Jih vse bolj prekriva.
Ta strmi zagon Matajurja iz doline Soče se nekako v nadmorski višini med 900 in 1000 m ublaži in preide v obliki zelo prostrane terase v razgibano visoko ravan. Ta se še enkrat, v strmem zagonu, povzpne v sam vrh.
Na tej visoki ravni so štiri lepe planine. Pašniki teh planin se začenjajo na obrobjih vasi, nekako v višini 900 metrov in se povzpno pod vrh do višin 1500 m. Vse prekrivajo površino 737 ha. Na teh planinah so pasli govedo; le v enem predelu tudi konje. Drobnice pa tod, vsaj v večjem številu, niso pasli, odkar ljudje pomnijo. Vse te planine so razmeroma zelo lepo dostopne; do vsaka je moč priti po cesti, po kateri so nekoč že vozili tovornjaki. Tudi peš ni daleč do njih. Največ dve url hoje iz vasi, ki jih izkoriščajo. Zato so bile te planine nekoč v živinoreji Livške kotline In Kobariškcga podolja zelo velikega gospodarskega pomena. Bile...
Nekoč se Je po teh planinah paslo okrog 600 govedi In 100 konj. Letos pa se je tod paslo le 122 glav goveje živine, trije konji in en osel.
Na svoji poti skozi te izumirajoče planine sem najprej prišel na planino Sleme. Pašniki te planine se začenjajo pri 900 m in se pri Tršci zgubijo v labirintu robov na 1400 metrih, ob vznožju najvišjega vrha — Babe.
Planina pripada pašni skupnosti vasi Perati, Avsa, Piki, Plohi in Jevšček. Lani so pasli na njej čredo 50 junlc in 5 krav. Zanje je skrbel samo en pastir. Pa še tega sem srečal v gorski senožeti, ko |a obračal seno.
Saj res. Kam pa naj bi mu živina ušla? Na sosedno Idrsko planino? Saj se je od tam še tistih 5 junic, ki jih je kmet iz Idrskega še prignal v planino, zateklo k večji čredi na planino Sleme. Gotovo jim je bilo dolgčas na prostranih pašnikih tako samim. Govedar Avgust Faletič od Peratov. ki je skrbel za čredo na planini Sleme, mi je povedal, da je te junice nekajkrat zagnal nazaj, a so se vsakokrat spet vrnile k čredi. Nakar se jih je naveličal odganjati, saj mu niso povzročale posebnega dela, in paše je itak na pretek več kot za vse.
Na Idrski planini, koder jc peljala moja pot, sem na konjskem delu pašnikov najprej splašil srnjaka, ki sem ga zmotil v njegovem dopoldanskem dremežu. Jezno bokajoč je protestiral in se zatekel v goščavo jelševja, ki vsepovsod hitro prerašča nekdanje gladke pašnike, na katerih je nekoč veter kodral grive konjskim čredam. Še malo naprej sem naletel na razrit svet, ki so ga preorali divji prašiči. In na tej preorani zemlji sem našel zaponko vojaškega opasača in naboje za nemško in italijansko puško, vse na enem kraju. Vse je bilo rjavo in skoraj razpadlo.
Da, tod |e divjala prva svetovna vojna. Po tej poti je 26. oktobra leta 1917 prodiral Rommel in zavzel vrh Matajurja Sam s svojimi dvestotimi würtemberSklmi lovci. In na tej poti, ki se je začela na Mengorah pri Tolminu, šla prek Kolovrata In končala z zavzetjem Matajurja. |e Rnmmel zajel nič manj kot 150 italijanskih oficirjev, 9000 vojakov in 81 topov.
Na ta nekdanji pohod so me spomnili oksidirani naboji za nemško In za Italijansko puško. Oboji na kupu, na obrnjeni travnati ruši. ki so jo minulo noč obrnili divji prašiči. Ob tej najdbi sem se spomnil puščavskih bitk v Libiji, kjor seru se tudi sam, skupaj z nekaj stotinami Slovencev spopadal z enolami »Afrikapanzerarmee«, ki jI Je poveljeval Rommel.
Vrh naäega Matajurja
Foto J. Perat
452
Ivan Stih. Bo zdrSai na planini?
Toto J. Perat
Pobral sem trofeje in nadaljeval pot. Žejen sem že od daleč opazil dolgo betonsko korito za napajanje živine. Pohitel sem, da bi se odžejal, toda korito je bilo prazno in skozi vodovodne cevi ni pritekla voda. Najbrž so bile kje zgoraj poškodovane. In na koritu, še popolnoma ohran|enp,m, je bila v beton vtisnjena letnica: 1. 9. 1954. Zgoraj, na gričku, nad koritom Je »konjska guta«, nekoč bivališče konjarjevo, kazala svoja gola rebra.
Niže od korita, le nekaj sto metrov po položnem bregu, pa so stali moderni stanovi Idrske planine: dolga štala in na koncu nje mlekarna. Vse pod eno samo, dolgo streho. S črnih okenskih odprlin pa so visele razmajane polknice. V mlekarni so se naselili netopirji. Trije konji, ki jih ob prihodu nisem opazil, so se mi bližali v drncu. Najbrž so menili, da je prišel njihov gospodar in jim prinesel sladkorček. Tam, od koder so prišli, sem opazil še osla. a je bil očitno prelen, da bi mi prišel bliže. Konji so se ustavili kakih dvajset korakov stran od mene. Gotovo so spoznali svojo zmoto. Samo črn vranec mi je prišel še bliže. A tudi ta mi ni popolnoma zaupal in me jc iz nekaj metrov nezaupljivo motril Nato so se vsi obrnili stran, se začeli pasti in se niso več zmenili zame.
Od tam sem jo ubral počez skozi Svinsko planino. Tudi ta, na|manjša planina na Mata-jurju, je opustela. Pred leti so jo še rabili člani pašne skupnosti iz vasi Svlno pri Kobaridu.
Hitel sem naprej. Nekoč sem te steze prav dobro poznal. Takrat še niso bile zaraščene in pot je bila lahke. Zdaj pa jih jc ponekod žc zelo preraslo grmovje. Moral sem se potruditi, da nc bi zašel. Ob robovih stezä pa so sc razrasle visoke trave in razno bodičevje, ki me je praskalo po nogah. Skozi vso to goščavo sem se opletal, kakor bi bil pijan. Sonce je žgalo. dajala me je žeja čisto na koncu, sem vedel, da bom prišel na vojaško cesto — še dobrega pol kilometra pa bom prišel do lovske koče lovske družine Kobarid. Tam bo voda! Tam se bom končno odžejal. Toda prišel sem h koči in z grenkobo videl, da ima polkna zaprta, vrata zaklenjena 453 jn vodnjak zraven koče je bil zaklenjen...
Obupan In žejen sem se usedel.
Ko sem hudo malodušen takole sedel pred lovsko kočo, v kateri sem slutil hladno vodo, 3em po kdove kolikem času spet glasno pošteno zaklel. A glej! Kot bi ta klctvica imela neko čarobno moč, sem že naslednji hip zaslišal v hribu, visoko nad seboj brnenje motorja, in čez nekaj trenutkov je že pripeljal Izza gorskega hrbta. Kmalu sta se ustavila pri meni ob koči dva mlada fanta, in prvo, kar sem Ju vprašal, je bilo, če imata ključe od lovske koče. Ampak, smola pa taka! Ključev nista imela, ker nista bila lovca. Imela pa sta •— pivo!
In to steklenico piva smo potem bratsko izpili, čeprav sta me fanta silila, naj jo kar sam popijem do dna. A tistih nekaj požlrčkov piva Je bilo zame nepopisen užitek. Nikoli ju ne bom pozabil in upam, da sa bomo še kdaj srečali, da bi se jima oddolžil. Fanta sta bila namenjena v Sužlško planino. Do sem h koči sta se nekako pripeljala na mopedu po zapuščeni in zanemarjeni vojaški cesti, ki jo od prve svetovne vojne sem za silo vzdržujejo 3ami uporabniki planin, da morejo spomladi po njej pripeljati potrebno opremo za mlekarno v planini in da jo jeseni spet odpeljejo. Ta cesta pa se je tu, prav na tem kraju končala. Prelevila se je v ozko »mulatiero- In sa vijugasto zgubljala okrog zatrepa. Zato smo jo mi mahnili peš.
S ceste skozi bukov gozd, po položnem pobočju navzdol, smo že po nekaj minutah prišli do globokega brezna, pa smo ga pustili za sabo, ne da bi se ustavljali ob njem. Ustavili pa smo se slabe četrt ure naprej pri drugem, veliko bolj divjem, bolj globukem breznu — pri Ličevcovi jami. Tu pa se nismo mogli premagati, da nc bi vrgli vsak svojega kamna vanj In šteli sekunda, kdaj bo udaril na dno in spet smo sc prepričali, da sa zadnjega padca ras ne da več slišati. Poslušali smo le, kako so se nskaj dolgih sekund kamni odbijali od stene prepadnega brezna, dokler se niso še ti glasovi zgubili nekje v brezdanjih globinah.
Od te Jame smo se potem obrnili pravokotno navzdol In dobesedno stekli po strmem pobočju. NI minilo četrt ure In že smo bill mad kravami, ki jih je govedar ravnokar zaganjal proti stajam v dolinici pred nami, kajti bližal se |e čas popoldanske molže. Krave s polnimi vimeni so voljno sledile klicu pastirja.
Sužiško planino, kamor smo prispeli, so leta nazaj uporabljali staniki Iz Sužlda in Starega Sela pri Kobaridu. Nekaj deležev so imeli tudi posamezni kmetje iz Kreda, Trnovega in Smasti. Zadnja leta pa so na širok oodprli vrata tudi vnanjkom, vsem. kdorkoli bi rad poslal svojo živino v planine, samo da bi planina šc živela. In ti vnanjki so prignali svojo živino na to planino, ker so njihove planine že izumrle. Leios so imeli na Sužiški planini svoje krave ali junice, poleg stanikov še vnanjki iz Ksmnega, Krede, Potokov, Lader, Smasti in Trnovega. Vsi skupaj pa so komaj spravili skupaj borih 50 molznic in 17 junic.
Planina jc na Matajurju največja. Pašniki se zečanjajo na višini okrog 1100 m, koder se svet od strmega vzpona iz sužiškega podolja izravna v položnejše, s močno razgibano pobočje. Pašniki se potem končajo tik pod matajurskim vrhom, v višini 1500 m; pod samim vencem robov, ki objemajo vrh.
Se bolj proti zahodu, tik nad Nadiško dolino, je bila nekoč še Krejska planina, a so jo opustili že kmalu po prvi svetovni vojni. Nekaj najboljših mejnih pašnih površin te planine pa so enostavno »prlkl|učlll« Sužiški planini.
Ohojak (Nace Stih) iz Sužida pri Kobaridu, planinski mlekar
Folo J. Perat
454
Konjska »gulan (uta) razpada
Ko smo pritekli k mlekarni, sem imel le malo časa, da bi izmenjal nekaj besed z mlekarjem. V rokah je namreč že Imel mnlznik. mudilo se mu je na molžo. Krave, ki bi se bile rade znebile pritiska, so kar naprej mukale.
Mlekar Nace Stih, po domače Ohojak, spada med poslednje Mehikance na tolminskih planinah. Njiin je podaril domala vse svoje življenje, ves svo) trud in svoje znanje, pa tudi ljubezen Nace ima že 77 let. Letos je že osemindvajsetlč zapored za mlekarja na tej planini. V mladosti je nekaj let mlekaril tudi po drugih planinah. Se prej pa je bil pogonček na tej planini — dokler ni odrasel in se Izučil za mlekarja. »Oh1 Nekoč, da nekoč je bilo tu veselo. Razlegal se je vrisk fantov in smeh deklet, ki so prihajali k nam na obisk. Bili so časi, ko smo na tej planini pasli celo 300 molznic in namolzll po tisočdveslo litrov mleka na dan. To je bilo življenje! Danes je pa žalostno. Komaj petdeset krav smo z muko spravili skupaj in nad polovico jih je od drugod iz vasi ki so svoje planine že opustile. Kaj bo prihodnje leto, ne vem. Upam, da planina ne bo umrla pred menoj. Preveč žalostna bi bila potem moja smrt.
No, pa na svidenje! Krave me kličejo. Vi si pa kar privoščite .batude', kolikor vam srce poželi. Pa še kaj pridite!«
Spremljal sem ga še nekaj korakov do hleva In mimogrede še zvedel, da Je na planini samo 011 redno zaposlen. V pomoč pa mu prihajajo uporabniki, ki se zvrscajo drug za drugim in so dolžni opraviti po 5 delovnih dni za vsako kravo. Ob mojem obisku je Nacetu pomagal soimenjak Ivan Štih. Z njim sem se pogovarjal kar med molžo; z Nace-tom se nisem več mogel, ker me, med curki mleka, ni mogel več slišati. Bil je ze malo naglušen.
Od Ivana sem še zvedel, da namolzejo po 170 litrov mleka na dan, da večerno molžo posnamejo skozi plitvo korito, medtem ko jutranje molže ne posnamejo, temveč jo s posnetim mlekom od večerne molže predelajo v sir In skuto. Iz smetane vcccrne molže pa Nace izdela maslo. In od te smetane smo potem mi trije, mladeniča in jaz, pili kislo pinjeno mleko ali batudo. Pili smo ga do onemoglosti. In to kislo mleko, pa počitek na planini, sta ml spet dala moči in volje, da sem sklenil povzpeti se še na vrh Matajurja, da bl odondod užival lepote zahoda. Uro vzpona po tej tako okrepčujoči pijači, kaj pa je to zame?
Vsenaokrog je mir. Ležim sam, v čisti nedotaknjenosti narave, na dišeči cvetni preprogi na 'kateri so prevladovale temne barve opojno dišečih murk. Tam daleč za koničastimi vrhovi Dolomitov pa je ugašalo sonce. Na nebu majhni zlati oblaki, ki so potovali z vetrom.
Ležim In misli presihajo kot studenec v pesku prodnatega korita. In to staro rdeče sonce ugašajočega dne Je bilo tik nad obzorjem, skoraj že za obzorjem. Vrhovi gora so že Imeli podobe temnih vllinskih 3tolpov. Ujet v ukletost ča3a sem pil to lepoto. Muhaste misli pa so mi spet ušle k predmetu mojih potovanj tega poletja. Potovanj po tolminskih planinah. Pred nama in pod mano so se odpirala sijajna obzorja Zahodnih Julijcev, Karnijskih Alp in njihova predgorja. Tudi tam so planino. Veliko jih je In njihova Imena, daleč v notranjost deželo so lepa, zveneča — slovenska. Zvenš 455 kot pesem.
Idrska planina
Foto J. Peret
Kako napačno je sklepal zgodovinar Simon Rutar. ko je napisal v Zgodovini Tolminskega tole misel: »Od Italijanov naučili so se naši Slovenci sir delati. Da Je začetek sirarstva italijanski, kaže med druaim italijanski utež (nafa, onča), ki je po naših planinah v navadi..ter »Planinsko ime .Kašina' |e italijanskega izvora in pomeni .pristavo' mlekarnico.« (Vse na str. 72 omenjene knjige.) Kako revna opora za tako domnevo!
Ne glede na dejstvo, da niti ime »kašina« sploh nI samo italijansko, temveč je skupnega indo-evropskega izvora in kvečjemu dokazuje skupne vire planinske kulture alpskih narodov, ki se je v medsebojnih stikih oplajala. In prav pri oblikovanju te stare pastirsko kulture, nasi pradedje — Slovani niso imeli majhne vloge. O tem pričajo imena naših planin, planinskih orodij in prostorov v stanovih, ki so skoraj brez izjeme slovenska. Druga, neslovenska, pa imajo svoj izvor v govorici staroselcev. To so heserie ki jih ni najti v italijanskih niti ne v nemških slovarjih ali pa jih uporabliaio vsi alnski narodi.	'
Lahko pa mirno trdimo, da so naše slovenske besede in Izrazi prodrle zelo daleč na ozemlje onstran meje. kar dokazu|e vplive, ki jih je moglo Imeti samo razvito planinsko gospodarstvo Poslušajmo stara, lepa slovensko imena planin onstran državne meje' Matajurske planine onstran meje: Tam za 2elom, Tam za Tlako, Tu v Dolini Na Koritih Na Močilih, Za Dolino. Na Robcu, Na Lažeh okoli. Tam na Bab.
Rezijanske planine: Črni potok, Planinica, V Kotu, Na Kalcu, Lastavica, Gruhle V Nizkem Kila okoli, Tam za Javorom okoli.
Učejske planine: Ta na teh Tofih, Dolenje, Nizke okoli. Ta na ta meji Na Plaze Mali Kuk, Ronkot, Ta pod Zvrni Ta nad Zvrni, Rasenka, Gorenje Nizko. Terske planine: Tan za Ljeso, Tan po Tamorji, Tan za lipo, Planja na Meji, Strmac Kise-lica, Tan na Tace, lan za Topolom, Tan za Oro (Goro), Podbrska planina, Viškorska p anina. Broška planina.
No. po teh krajih še povsod živi slovenski človek. Ampak še naprej v Karnijl pa prek Tirol prav do svicarskih planin bomo v planinah culi. da planšarji imenujejo skuto — sirtc ali scuete Sirotko je sirte, deža Je dense, pograd je bongrad in tako naprej. Ni nam treha biti jezikoslovec, da bi v teh besedah ne čuli melodije domačih besed Prav gotovo je planinska kultura nastala v Alpah in verjetno je v naših gorah nastala prej kot v bolj odmaknjenih tirolskih, švicarskih ali francoskih Alpah. Odnndod ie potem kvečjemu vplivala na planšarsko in mlekarsko kulturo v spodaj ležečih dolinah in ravninah. no pa obratno.
Iz takih in podobnih razmišljanj me je zdramil hladen piš nagajivega vetra ki se ie prlpodil od kdove kod in že je odbrzel mimo. Pogledal sem okrog sebe in videl, da so iz 456
rdečo brazgotine večera že nastajale zvezde. Ustrašil sem se. če me bo ujela noč tu na tem kraju, v resnici že onstran meje. na italijanski strani.
Saj se noči nisem bal. Pomislil pa sem, da bi utegnilo postati pa le nevarno zadrževati se ponoči v neposrednem, najožjem obmejnem pasu, čeprav je podnevi, dokler je sonce, gibanje planincem in domačinom tod dovoljeno. Toda ponoči je to drugače. Lahko se ti zgodi, da te naenkrat zaustavi kak renčeč šarplaninski pes. zvest spremljevalec naših obme|nlh patrol. Nič manjše sitnosti pa ne bi nastale, če bi v tej pozni uri podel v roke Italijanski palroli, saj sem bil nekaj stn metrov na njihovem ozemlju: na markirani, planinski poli sicer, vendar...
Nemudoma sem pospravil svoje stvari In jo jadrno ucvrl spet na našo stran, stran nd strogega obmejnega posu. Ali skrb je bila ndveč. Nikogar nisem srečal. Samo luna, vsa okrogla, se jc vzdignila izza Podrte gore In pot navzdol skuzi to mesečino je bila nepozabna.
ISTRSKA PLANINSKA POT POZIMI
JOSIP SAKOMAN
Štirje smo bili: Franjo, Zinka, Anion Kroli in Ouka Duič. Krenili smo 19. januarja iz Zagreba z vlakom do Divače, de bi potovali z vlakom tudi od Divače do Podgorja, kjer je 1 kontrolna točka IPP — »Labinska republika« od Slavnika čez člčarljo do Učke.
V	Ljubljani smo opazili, da nemilo sneži. Snežilo je do Postojne, proti Divači pa je bilo vse manj snega. Od Divače do Hcrpelj ga je bilo še manj, več pa ga je bilo v Podgorju, kjer smo izstopili iz vlaka (šinobus) za Puio. Na postaji smo si dali potrdili planinske dnevnike in v lemni noči po obrnnklh Slavnika prišli do vasi Jelovice, kjer smo prebudili čuvaja naše kontrolne točke 2.
Na zahodni strani smo dobro videli luči Kopra in Trsta, tako da nam je tudi ta svetloba napovedovala slabo vreme.
Za Jelovlcami smo šli mimo vasi Dane po markirani poti in za daljnovodom. Tu smo srečali srne in zajce. Iz vasi Dane do vrha Žbevnice smo šli skozi meglo in sonce Domačini so nam rekli, naj ne gremo na vrh, ker se bo vreme skazilo. Kljub temu smo prtili po globokem snegu dn vrha Zbevnice. Siva Istra je bila pod snegom, bela Istra pa je bila vsa siva brez snega. Začelo je goslo snežiti, da smo se morali bolje obleči. Videli smo le nekaj korakov pred seboj. Snežilo Je do vasi Trstenika. Tu nas je Gryo Poropat pogostil s toplo pijačo in kavo. Niso nam verjeli, da smo v takem bili na vrhu Žbevnice. Potem smo prišli v Račjo vas, prenočili pri Stjepanu 7ivkovir.ii (tu so prenočišča za planince pa 20 dinarjev. Treba pa se je najaviti na pošto Lanlšče). Ponoči je pihala huda burja, ki nas je pričakala pred OrIJakom In Planikom. V Lanišču jc burja res divjala, toliko da nas ni metala po tleh. Ob 10 uri smo prišli v Brgudac. vasico pod Brajkovim vrhom. Vošcani niso verjeli, da smo prišli iz Račje vasi. še manj pa, da gremo do Učke. In smo šli. Bilo je res težko gaziti stari sneg in še novi. ki ga je bilo od 30 do 60 cm. Sem in tja smo zašli v žamete visoke ludi do dva metra. Ker smo poznali pot. saj smo jo sami markirali, nismo imeli težav z orientacijo. Iz Brajkovega vrha smo odšli opoldne, da hi na Poklon dospeli ob 19.30. Ta pot se normalno prehodi v 4 urah, mi pa smo hodili sedem ur in pol.
Med Županj vrhom do Planika smo spet srečali divjad, pa se nas ni bala. Kakor da bi vedela, da smo planinci. Pri zaprti planinski koči pnd Planikom se nismo mogli oddahniti, ker je bilo snega preveč. Težka je bila pot na vrh, počivali smo stoje, oprti na drevesa. Ko smo prišli iz gozda, smo prišli na »brisani prostor«, markacije so bile pod snegom In pod zameti. Čeprav se je mračllo in smo bili res žc zmučeni, smo morali priti dn doma na Poklonu. Tu smo bili razočarani, saj je bil dom do vrha poln otrok. Ali bo še prostora za nas? Vendar se je vse lepo uredilo.
Zjutraj se je veter pomiril, tudi snežilo ni. Ker je bila pot na Učko zatrpana z visokim snegom, smo mimo Veprinca zavili v Opatijo.
V	domu na Poklonu so nam povedali, da čez Planik v takem vremenu še ni prišel nobeden reški planinec. Naibrž res! No, mi smo prišli. Škoda, da nismu imeli s seboj
Krasni d se vračali v Zagreh čez Reko. smo gledali na vrh Učke. ves bel od snega, z morja pa je vel svež morski zrak. Na Reki smo kupili Vjesnlk. V njem je pisalo do so bili otroci no zimskih počitnicah na Platku odrezani od sveta. No, bilu nam je sele zdai Jasno, v kakšni situaciji smo bili mi štirje s svojimi 240 leti življenja. 457 Kar se tiče Planika, ga pozimi ne priporočamo.
VILKO MAZI - 90-LETNI, NEUTRUDNI PLANINSKI DELAVEC
EMIL ULAGA
Defektolog-surdopedagog in prvi slovenski logoped, socialni delavec za gluhe otroke, feljtonist. prevajalec In pesnik, fotograf, kartograf in neutrudni sodelavec Planinskega Vestnika kakor tudi sestavljalec učnih knjig za gluhe in avtor prvih slovenskih strokovnih del s področja logopedije se je rodil pred devetdesetimi leti (4. julija 1888) v Črnomlju. Uciteljeval je v Iga vasi, v Starem trgu pri Ložu in v Ljubljani. Kot vojak v prvi svetovni vojni je bival v prostorih takratne gluhonemnice. Na povabilo ravnatelja Trans Grma se je odločil za študij surdopedagoglke in ostal pri gluhih do upokojitve 1946. V svojem domu v prelepem smrekovem gozdičku pod Šmarno goro je še nekaj let nadaljeval logopedsko prakso, kmalu pa se je z vsem srcem posvetil planinstvu, kar vkljub zelo opešanemu zdravju neutrudno dela še sedaj.
Mazijeva publicistična dejavnost je znana Iz njegovih mladih let. V Ljubljanskem Zvonu (1913) je bil objavljen ciklus njegovih pesmi pori skupnim naslovom Žalne rože. V naslednjih letnikih te leposlovne revije vse do I. 1922 so bile priobčene črtice Via doloris, Amerikaner Veverica, Prepovedana pot, Iz zadnjega poglavja ter vojno-zgodovinski potopis Custozza-Solferlno. Poznan je tudi kot prevajalec iz poljščine (Reymont, Strug. 2eromski). Za Mladinsko matico Je v letih 1928 do 1930 urejal -Kresnice.. Sodeloval je tudi v Slovenskem narodu, Jutru, v Našem valu, Družinskem tedniku. Učltel|skem tovarišu, v Roditeljskem listu, v Glasu nedužnlh (z referatoma: V boju proti ječanju in Ucitej-logoped) in povsod, kjer je bilo potrebno s kleno besedo prikazati težave in potrebe slušno in govorno prizadetih.
Kot zvest sodelavec Frana Grma je bil tudi Vilko Mazl odličen praktičen fonetik in logoped. Nam mlajšim Je bil vzor nadvse požrtvovalne in samobltne pedagoške osebnosti, vedel je, kako se gradi govor gluhim. 2e I. 1923 je v sodelovanju s kolegoma Vito Zupančičevo, ilustratorjem in ročnim zapisovalcem na litografski kamen Ivom Erbežni-kom izdal Berilo za gluhe. L. 1930 pa je sestavil prvo tiskano knjigo za posebne osnovne šole. Iz arhiva Učiteljske tiskarne je izbral najprimernejše (dišeje ter izdal Ilustrirano čitanko.
Pomembno in najzaslužnejše Je Mazijevo delo na področju dotlej skoraj nepoznane logopedije. V samozaložbi je izdal I. 1935 brošuro Govorne motnje s posebnim ozirom na ječanje, ki je vzbudilo veliko pozornost. Po letih bogatih praktičnih izkušenj je I. 1948 izšlo njegovo najpomembnejše delo Preprečevanje in zdravljenje
Ugledni planinski kulturnik — senior Vilko Mazi pred svojim znanim delom »Triglavska panorama«, ki bo za 200-ietnico prvega vzpona doživelo slavnostni ponatis v veliki nakladi
je ca n| a. Obe deli sta nedvomno veliko pripomogli k razmahu nove veje slovenske defektologije, ki ji je prav Vilko Mazi dal prve temelje in jih s svojo izredno marljivostjo ter z organizacijsko sposobnostjo tudi realiziral.
Med obema vojnama se je Mazi dobro zavedal, da premnogi gluhi otroci potrebujejo tudi socialno pomoč, zato |e s prijatelji gluhih soustanovil Podporno društvo za gluho mladino, kjer |e kot tajnik vodil vso dejavnost. V okviru društva je izdajal brošure s perečo problematiko izobraževanja in poklicncga usposabljanja gluhe mladine. Tako je I. 1933 izšla knjižica Pomoč gluhonemi mladini in I. 1940 Pomoč najbadnajšim četudi po upokojitvi še ni popolnoma opustil dela s pomoči potrebnimi logopati, je veliko pisal za Planinski Vestnik, kjer Je prlobčeval resne in šaljive potopise, članke in razprave, vsega nad petdeset prispevkov. Svojo risarsko sposobnost in še večjo potrpežljivost in trmoglavo vztrajnost je pokazal z risanjem Triglavske panorame, za kar je v presledkih presedel na vrhu nad tisoč ur, katere je moral loviti za dober razgled. In kaj bi lahko še našteli iz njegovega dela za planinstvo! Za trobarvni tisk jc narisal enaintrideset zemljevidov za dr Brllejev Priročnik za planince 11950). sestavil Kazalo PV 1950—1960, 1960—1970 itd., Itd. Več let je bil gospodar planinske postojanke na Šmarni gori, kamor se lahko pride tudi po mnogo uporabljeni Mazijevi stezi na strmem pobočju Grmade s slovečinii »turncl«. Stezo ni le izbral in zaznamoval, temveč jo tudi lastnoročno nadelal in končno posvetil spominu 60-letnice SPD I. 1953.
Na šmarno goro je rad zahajal tudi dr. France Prešeren. Vilko Mazi zna vse njegove pesmi na pamet. Kadar v slabem vremenu nI mogel na gore ali iz planinske koče na turo, si je rad v spominu obujal ta ali oni biser iz Poezij velikega umetnika: Krst pri Savici, Sonetni venec, Gazele idr. Užival je razkošje pesniškega jezika, ki zmore v človeku pobuditi plemenita občutja, vznesena nad sivo vsakdanjost. Pa se je Vilko spet spomnil slušno in govorno prizadetih in ponosno napisal članek za pomoč In bol|še možnosti njihovega izobraževanja.
Vilko Mazi je človek širokega srca, velikih sposohnostl In Izredne marljivosti. Vzornik, gornik, viharnik... čestitamo In želimo mu še mnogo zdravih leti
DR. ING. DUŠAN LASIČ -ODLIKOVAN S KIDRIČEVO NAGRADO
Planinska In alpinistična javnost dobro pozna alpinista dr. ing. Dušana Lasiča. 8. aprila letos je izpolnil 70 let izredno delavnega in uspešnega življeja. Ko mu v Imenu planinske organizacije iskreno čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju, se čutimo dolžni, da mu čestitamo tudi k priznan|u, ki ga je prejel s Kidričevo nagrado — za svoje življenjsko delo. Ze v mladih letih se je uvrstil med vrhunske šibkotočne elektrotehnike In na tem področju dosegel tudi doktorat znanosti.
Že v začetku 1942. leta se je pridružil najnaprednejšemu delu ljubljanskih študentov v OF, prijel za delo v radijskem sektorju centralne tehnike pri CK KPS in napisal priročnik za partizanske veziste in tehnike. Leta 1943 je bil imenovan za tehničnega vodjo partizanskih rartio-delavnlc 99 d pri Glavnem štabu Slovenije. Leta 1944 je bil kot vodja strokovne ekipe dodeljen Vrhovnemu štabu Jugoslavije in tam deloval do osvoboditve. Po osvoboditvi je v odločilni meri prispeval k hitri rasti domače elektronska Industrije, izgradnji lastne razvojno-raziskovalne baze In k organizaciji pedagoške dejavnosti.
Slovenska elektronska industrija se Je po njegovi zaslugi in zaslugi njegovih sodelavcev vključila v mednarodno delitev dela.
Po osvoboditvi mu |a pokojni Boris Kidrič zaupal raziskovalni in razvojni program na področju vakuumskih elektronk in elektronskih naprav. Izdelal je kompletno programsko In Investicijsko dokumentacijo za izgradnjo skupnega objekta za pedagoško In raziskovalno dejavnost. V tem času je opravljal hkrati odgovorno funkcijo na univerzi v inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko, ki ga je sam ustanovil. S tem je zagotovil osnovne delovne pogoje za smotrno pedagoško in raziskovalno delo na fakulteti.
Z ustanovitvijo tehnološkega orientiranega raziskovalnega instituta za razvoj specialnih vakuumskih elektronk je zajel v program vrsto vakuumskih In elektronskih tehnologij. Vsa ta delovna področja je ves čas poglabljal, razširjal in prilagajal za reševanje kon-459 kretnih proizvodnih problemov v različnih gospodarskih panogah.
Ustanovil |a jugoslovanski komite za vakuumsko tehniko (JUVAK) in bil med Inlciatorji za ustanovitev Mednarodne unije za vakuumske znanosti in tehnologije (IUVSTAJ Bil |e prvi predsednik JUVAK In kot tak tudi član Mednarodne unije. Takrat zasnovani raziskovalni program na področju vakuumskih In elektronskih tehnologij ja tudi danes vključen v raziskovalne projekte za profesionalne sestavne dele v elektroniki, za polprevodnike in mikroelektroniko.
Kot akademski učitelj in znanstvenik je dr. ing. Lasič spisal več učbenikov za svoje predmete. Na popolnoma svoj način se je lotil znanstvena obravnave elektronk polprevodnikih nclienarnih elementov in teorije o prostorskem formiranju elektronskega snopa v Braunovih elektronkah. Bil Ja vnet pobornik za modernizacijo učnih programov in učnega procesa, sistematičen raziskovalec, vzoren učitelj in mentor mnogim generacijam elektronikov in vakuumi3tov v Jugoslaviji.
Dr. ing. Lasič pa je od mladih nog tudi vnet častilec in obiskovalec gorskega sveta odličen plezalec, smučar in fotograf, bralci Planinskega Vestnika pa ga poznajo tudi kot izredno premišljenega razsodnika, tenkočutnega, pronicljivega opazovalca In globokočutnega, plemenitega človeka. Ne nazadnje tudi kot avtorja, ki ima veliko jezikovno znanje in občutek za kulturo literarnega jezika, za njegov živi, plastični zvok in izraz, obenem pa kot avtorja, ki za vsako ceno izpoveduje resnico, četudi utegne biti neprijetna.
T. O.
O ZGODOVINI TRIGLAVSKE STENE
Ob letošnjem Jubileju Triglava je vznlkla misel, do bi veljalo natančneje proučili luril preteklost triglavske stene, saj se dogodki In Se posebno datumi vse prehitro pozabljajo. Vse, kur nI zabelimo, hitro Izpuhti: kar je zabeleženo, pa ne tnrll dostopno najširšemu krogu ljudi, je prav tako skoraj brez vrednosti.
Grob pregled važnejših podrtkov |e i ziel v začetku :e:a v edieiji Slovenski almanah 78, ki ga vsako leto izdaja CGP L>elo. ?al po |e bilo za pripravo almanaha zein malo česa In 3e Je varj prikradlo več napak. (Najhujša je lista, takoj na začetku str. 164. da ju steno prvi preplezal Andrej Komac, čeprav je iz nadaljevanja razvidno, da nI bilo takol) Za pripravo teksta, ki bo i/Sel v drugi polovici leta pri mariborski založbi Obzorja (delovni naslov knjige ja -Vrli nad vrhovi«) ni bilo bistveno več česa s to razliko, da se ml j» med tem nabralo precej podatkov, ki so marsikaj osvetlili nekatero pa — Sal — tudi zavili z megn zmešnjave. Kl|ub temu pa bo ta sestavek lahko spodbudil nadaljnja zbiranje podatkov, dodatno osvetljevanje dogodkov, preverjanje datumov In drugih dejstev o pomembnejših porovitvah. Kaj nas predvsom zanima, kje opažamo največ vrzeli?
Prazno ja npr. of «loh je od leta 1911 dc 1922, vsaj Mira Marko Dcbellakova za ta čas ne navaja nobenih alpinističnih dogodkov. Zakaj sta bili potem v razmaku komo| enega dne kar dve ponovitvi? In koliko jih je bile 22 7. 1022 v Steni? Le Zimmermann In Zor (imeni?), kot navaja Debelakove (PV 49. str. 208) ali šlirjo, kot navaja Kveder v svojem Članke (PV 22, str. 171). Kdo je poskusil mesec dni pred njimi .. .?
Zelo maio vemo tudi. kaj se je dogajalo v Steni [In v vsej Triglavski skupini) ter v Vretih med drugo svetovno volno. Vemo. ca so plezaii še juliju in avgusta 1941, pa celo leta 1943, da so posamezniki hodili na vrhove . . . Toda potrebovali bi več konkretnih dejstev, do kje so bile npr. oskrbovane postojanke kje so se zad-ievale partizanske enote . . .
Bavarsko smer je menda prva ponavljala neka dunajska naveza. — Kilaj, katera plezalca sta bila to. |e o tem vzponu kje kaj napisanega? Pri 2 ponovitvi (1. slovenski) pa vemo le za navezo Luckman-Ravhekar. Verjetno sta plezala v začetku julija 1931 (In ne 1932. kot smo mis lil doslej) Natančno ne vemo.
Tudi o prvih ponavljalcih smeri po Jugcvem stebru ni natančnih podatkov. Odkril sem. da sta Jo že B avgusta 1941 ponavljala Brujan In Mrak. Čeprav je še do nedavnega prevladovalo mlšljenjo da je bila prva ponovitev opravljena šolo po vojni. Je morda znan Se kak vzpon pred tc ponovitvijo.
Za kratke nemško smer vemo. da je bila 2—3-kral ponovljena v zimskih razmerah (po sedanllh »normah«). Ali jo je kdo plezal v času koledarske zime?
Za boljše poznavanje zgodovine Stone bi bilo zanimivo Izvedeti tudi podrobre|5e podatke o prvih plezalcih nemške (posebno Könige In Relnla. ker o Domenigun nekaj vemo), pa tudi bavarske smeri.
Se in še bi lahko nizal vprašanja, ki se nehote In sama od sebe zastavljajo ob prelistavanju zbranega gradiva. Toda za to bo še eas ko se boste oglašali s pripombami (kritike, popravki . . .) na ob|nvl|eno gradivo. Sporočite jih na urBilništvo. na Planinsko zvezo Slovenije uli na| moj osebni naslov. 7a vso so že vnaprej lepo zahvaljujem.
Franci Eavenc Tiigemcrjeva 2 61000 Ljubljano
460
DRUŠTVENE NOVICE
BINETU UMNIKU V SPOMIN
Dragi Bine, v imenu tvojih planinskih tovarišev in v svojem imenu ti — žal — moram za poslednje slovo izreči nekaj besedi. Nerešljivo uganko nam je — ne prvič — postavila narava. Še predzadnjo nedel|o si na svojem morda že stotem izletu na Rašico in Dobeno pripovedoval o svojih nadaljnih načrtih in izletih ter de|al: »Drugo leto bom praznoval osemdesetletnico svojega rojstva. Pred dvemi leti sem bil s tovarišem Štefanom (Šobo) šc na Triglavu. Rad bi ob svojih osemdesetih križih še enkrat — seveda zadnjikrat — obiskal našega gorskega velikana.«
Zdaj pa si tukaj nepremičen, šc nekaj minut smo s tebo| in potem ležeš k večnemu počitku.
Bil si navdušen planinec, ljubitelj gorske narave, cvetlic, dreves in gozdnih sadežev, vedel si, kje najlepše vonjajo cvetlice, kje bujno uspevajo drevesa, k|e se gobe skrivajo pod listjem. Vse te tajnosti si pripovedoval planinskim tovarišem, ki si jih srečeval na svojih poteh. Pridobil si si številen krog znancev In prijateljev, ki so radi sedali k tvoji gostilniški mizi in k razgovoru s teboj.
Član slovenske planinske organizacije si bil že kot mladenič, že takrat si vodil mlajše v Kamniške in jim pripovedoval o lepotah in nevarnostih v gorah. Ko se je pred 40 leti gradila koča na Krvavcu še za časa Tominška, predsednika Slovenskega planinskega društva, si z drugimi mladimi planinskimi idealisti nosil deske in gradivo z doline na goro za vso kočo. Svetoval si pri postavitvi postojanke na Soriški planini, z eno besedo, bil si brez posebne funkcije, pešec-vojščak, aktiven, delaven planinski gorohodec iz veselja, ne za hvalo in gmotno korist. Mnoge zanimive, spomina vredne dogodke in osebe si slikal In fotografije ohranil za mlajši rod.
Žlvl|enje ti ni bilo lahko. Ko te je zadela družinska osamljenost, si se posvetil le delu in hčerki, o največje veselje si imel z najmlajšim rodom. In nI bilo nedelje, če so rasle gobe ali padal zrel kostanj, da ne bi prinesel hčerkini družini kak žlahten gozdni sadež. Sicer pa si živel sam s svojimi gorami in spomini nanje. Te so ti bile potrebne, da si se odpočil od poklicnega dela, ki si ga opravljal s priznano strokovnostjo umetnoobrtnega modelar-stva v našem največjem kovinarskem podjetju Litostroju.
Rad si imel to slovensko zemljo, tembolj ker si bil iz še zasužnjene Koroške, pa si cenil svobodo matične Slovenije. Zato ti je vsa| to željo izpolnila neizprosna usoda.
kakor je Prešeren napisal prijatelju Smoletu:
Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
Evgcn Lovšin
OBČNI ZBOR PD IDRIJA
Tradicija planinstva je v idrijski dolini na trdnih tleh. Uspešno kot prejšnja leta je PD Idrija delovalo tudi lani. Postojanke so uspešno zaključile poslovanje razen na Javorniku, kjer ni bilo mogoče dobiti oskrbnika. Presežek dohodka bodo vložili za preureditev koče na Hlevlšah. Lani je bila na vrsti postojanka na Jelenku, ki je zelo povečala promet. Večja preureditev je potrebna tudi pri domu na Vojskem. Vendar bodo tu morali priskočili na pomoč tudi drugi, saj postojanko obiskujejo tudi smučarji in drugi turisti. Urediti pa je treba tudi lastništvo doma, ki je še vedno last rudnika živega srebra.
Mladinski odsek je hll zelo aktiven pri organiziranju izletov, saj se jo izletov udeležilo nad 1200 mladih. Člani tega odseka so se udeležili tudi številnih orientacijskih pohodov in so uspešno nastopali. Ustanovili so sekcijo v TOZD Slovenijales v Sp. Idriji. Mlade vzgajajo že v otroškem vrtcu, kjer je nad 60 cicibanov Izpolnilo pogoje za značko ciciban-planlnec. Prav tako akliven je bil alpinistični odsek, ki šteje 63 članov. Lani so uspešno končali alpinistično šolo trije tečajniki. Dejavnost članov tega odseka pa sega tudi na druga področja planinstva. Alpinisti so lani opravili 254 vzponov, od tega 33 zimskih in 12 prvenstvenih. Zadnja leta je umrlo več starejših članov I'D Idrija, pred dnevi dolgoletni gospodar društva Franc Nagode. PD se pomlaja. saj je od 1017 članov, 645 mladine in pionirjev.
Društvo je vzpostavilo tudi dobre odnose z družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino občine in organizacijami združenega dela, ki mu gredo zelo na roko. Letos se bo PD Idrija aktivno vključilo v jubilejno praznovanje 200-letnice prvega vzpona na Triglav. Končali bodo tudi z markiranjem idrijsko cerkljanske planinske transverzale, saj jc velik del poti že markiran. Seveda bo moralo to storiti tudi PD Cerkno, da bo otvoritev te poti lahko prihodnjo pomlad. Na zboru so izvolili nov odbor, ki so ga zelo pomladili, predsedoval pa mu bo še za naprej dosedanji predsednik Marjan Rupnik.
Janez Jeram
4. OBČNI ZBOR PD TOMOS
21. aprila 1978 je imelo Planinsko društvo Tomos svoj 4. redni občni zbor. V dvorani matičnega urada v Kopru 3e |a zbralo približno 100 članov PD in nekaj vabljenih gostov. Vse navzoče je pozdravil predsednik tovariš Lado Cvetko, s posebnim zadovoljstvom pa je pozdravil naše goste — magistra T. Strojina, predstavnika PZS, predsednika Slovenskega PD iz Trsta tov. Pina Rudeža, predsednika 00 sindikata Tomos tov. A. Jamnika In druge. PD Tomos je poleg letnih pohodov v gore organiziralo tudi precej zimskih smučarskih Izletov.
Nekaj let že deluje v PD smučarska sekcija, ki je zadnjo zimo štela 112 smučarjev. Ti so člani PZS In obenem člani Smučarske zveze Slovenije. V minulem letu je bilo izvedenih okoli 20 pohodov v gore in smučarskih izletov s približna 800 udeleženci. Poleg rekreacije se društvo posveča tudi vzgojni dejavnosti. Tako se Je pred občnim zborom končala že peta planinska šola z 22 absolventi, od katerih Jih je 20 dobilo tudi izkaznico gorskih stražarjev. Za razliko od drugih planinskih šol šlrom po Sloveniji, v našem društvu ne vzgajamo samo mlade planince, temveč tudi člane -poznih srednjih let«. Planinsko šolo je v Tomosu doslej uspešno končalo že 90 planincev, od tega Je 70 gorskih stražarjev. Društvo je v minulem obdobju pošiljalo svoje člane na razne tečaje, ki jih organizira PZS. Tako smo prišli do nekaj prepo-trebnih planinskih vodnikov in inštruktorjev varstva narave ter planinske vzgoje. Smučarska sekcija pa je v tečajih za smučarske vaditelje pridobila že 5 vaditeljev. Tako Je letošnjo zimo sekcija lahko organizirala v Tomosovcm počitniškem domu na Bledu kar tritedensko smučarsko šolo, skozi katero Je šlo okoli 90 naših sodelavcev in njihovih otrok. Solidarnostna zavest je visoko razvita med našim članstvom, saj s svojimi, sicer skromnimi denarnimi sredstvi, radi pomagajo skoraj vsakemu PD, ki nas prosi za pomoč. Prav tako redno In pravočasno poravnavamo vse finančne obveznosti tako do PZS, M DO, kot do vseh drugih za kar prizadevno skrbi naša blagajnlčarka Marica Kraljeva.
Zaradi vse večje aktivnosti društva je bilo na tem občnem zboru formiranih nekaj novih organizacijskih skupin oziroma odsekov, ki bi naj skrbeli za še učinkovitejše delovanje in rekreacijo vseh 432 članov, kolikor jih jc društvo štelo v lanskem letu. Tako je bil končno, po nekajletnih prizadevanjih UO, ustanovljen mladinski odsek, ki ga bo vodil, s pomočjo osmih mladih planincev, načelnik Vlado Ivančič. Za propagandno dejavnost bo odslej skrbela komisija štirih članov In ne le eden, kot Je bilo vsa leta nazaj. Tudi
markacijski odsek smo povečali, da bi še učinkoviteje deloval v povezavi z Obalnim PD.
Program za bodoče obdobje Je še pestrejši kot doslej, tako letnih kot tudi zimskih aktivnosti. Posebej naj omenim enotedenski pohod iz Kopra na Triglav, ki bo posvečen letošnjemu prazničnemu letu slovenskih planincev, to |e 200-letnici prvega pristopa na vrh Triglava. Pohodnikom se bo po sestopu v Bohinj pridružila številna skupina planincev Tomosa, ki bo pripotovala z avtobusi na odkritje spomenika štirim srčnim možcni, za katerega je naše društvo prispevalo skromno vsoto z mislijo «kdor hitro da, dvakrat da«. Razen tega pa je za spomenik, na pobudo nekaterih naših članov, nekaj sredstev prispeval tudi delovni kolektiv Tomosa. V planinske proslave šlrom po Sloveniji se naše društvo vključuje s kulturnimi akcijami, med katere štejemo predvsem sodelovanje v pripravah za izdajo foto-monografi je v barvah, katere avtor je profesor Janko Ravnik, z naslovom LEPA SI ZEMJA SLOVENSKA. Izšla bo letošnjo jesen pri koprski založbi LIPA. Še bi lahko s posebnim zadovoljstvom naštevali vse že opravljene in programirane društvene aktivnosti, toda zavedamo se, da Je za taka poročila v Planinskem Ve3tniku omejen prostor, zato naj končam z željo, da bi se tudi v bodoče trudili za napredek in širjenje planinske organizacije.
C. V.
20 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA »TAM« MARIBOR
Letos je Imelo PD TAM Maribor svoj redni letni občni zbor 18. februarja, prav na dan, ko je bilo društvo pred dvajsetimi leti ustanovljeno. Seveda je bilo potrebno temu jubileju posvetiti nekaj več časa, poleg tega pa bo letos aktivnost planincev tekla v vzdušju jubileja. V dvajsetih letih svojega obstoja se je PD TAM razvilo iz majhne planinske skupine v društvo, ki ima močan mladinski odsek z 322 mladinci in 669 pionirji, zelo aktiven in številčen alpinistični odsek ter enajst planinskih skupin iz več delovnih organizacij in ustanov. Skupaj je bilo v letu 1977 včlanjenih 1670 planinccv, kar uvršča društvo med največja planinska društva v Sloveniji. Članskih izletov je bilo lani enajst z 272 udeleženci. Slovensko planinsko transverzalo Je končalo sedem planincev, zasavsko planinsko pot 68 pot prijateljstva trije in Trdinovo pot 49 Nekateri izleti so bili dokaj množični. Tako se je udeležilo smučarskih izletov na Kope in avstrijsko Peco 49 planincev, izletov v Savinjske Alpe pa kar 38. medlem ko Jih jc bilo v Julijcih celo 46 itd. Člani si prizadevajo povečati članstvo In 462
doseči število 2000, ki ga je društvo ze Imelo. Poleg tega |e zelo malo naročnikov Planinskega Vestnika, saj je naročnino poravnalo le 41 naročnikov, zato so prizadevanja za povečanje naročnikov razumljivo toliko večja. Res pa je, da vsi naročniki ne poravnajo naročnine poverjeniku in jc zato število naročnikov najbrž večje. Odsek za varstvo narave je skupaj s člani društva in markacisti organiziral čiščenja in markiranje dela transversale od Maribora do Bojgota na Pohorju. Tu je sodelovalo 26 članov. V preteklem letu je bilo na tečaju za planinske vodnike pet mladincev, na začetnem alpinističnem tečaju sta bila dva tečajnika, šest pa jih je bilo na tečaju za inštruktorje alpinizma. Člani društva oz. upravnega odbora so sami dela-volji entuziasti, ki opravljajo delo popolnoma amatersko in so se udeležili štirinajst sej in sestankov, na katerih so obravnavali tekočo problematiko. Seje so potekale v društveni pisarni v Frankolovskl 23, kjer so tudi uredili redno dežurstvo vsak četrtek od 17. do 19. ure. Alpinisti so preteklo leto praznovali petnajst let obstoja. Alpinistično šolo Je obiskovalo 24 teča|nikov, ki so imeli 25 predavanj o osnovah plezanja, o zgodovini alpinizma In planinstva in nasploh predelali celotno snov po programu komisije za alpinizem. Predavanja so bila popestrena z barvnimi diapozitivi. 2e konec novembra so Imeli prvi skupni tabor na Korošici, nato za 1. maj v Paklenici (180 vzponov). Treningi so potekali na Pohorju, udeležili pa so se vseh treh tekmovanj slovenskih alpinistov v veleslalomu. Največji uspeh je bilo v lanskem letu 2. mariborska alpinistična odprava v pogorje Taurusa v Turčiji. Priprave so se začele že v februarju vse tja do avgusta, ko je krenila na pot. Medtem so bile preplezane številne smeri, med katerimi velja omeniti prvo jugoslovansko ponovitev Dermont-Lichteneggerjeve smeri v Treh Cinah v Dolomitih. Odprava jc bila na poti od 30. julija do 21. avgusta (23 dni). Po petdnevnem potovanju s štirimi osebnimi avtomobili in kombijem. ki ga je posodila TOZD Razvojni sektor v TAM, je bil postavljen tabor v višini 3000 m ob jezeru Karagol.
Opravljenih je bilo 107 vzponov in pristopov v osmih aktivnih dneh. Preplezanih je bilo 25 novih smeri In variant. Po vrnitvi odpravo je odsek organiziral več predavanj po celi Sloveniji. Zanimivo je omeniti udeležbo člana odseka v slovenski alpinistični odpravi Afrika 77 v Kenijo. Skupaj s članom slovenj-graškega alpinističnega odseka je prišel na 5183 m visoki najvišji vrh Mt. Kenya. Lop uspeh jc tudi prva zimska ponovitev desne smeri v severni steni Ojstrice^ ki je v letnih razmerah ocenjena s V. težavnostno stopnjo. Smer je bila preplezana 463 v 37 urah, 19 urah čistega plezanja.
člani odseka so opravili skupno 487 vzponov vseh težavnostnih stopenj, kar |e doslej tudi največji uspeh. Pri tem pa ni ostalo le pri delu na terenu, ampak so izdali svoje glasilo Tamov alpinist, ki ga letos čaka že druga izdaja, členi propagandnega odseka pa redno in vzorno urejujejo svojo vitrino v Gosposki ulici. Dejavnost mladinskega odseka ni zaostajala za drugimi. Uspelo jim |e obiskati deset najvišjih vrhov slovenske planinske transverzale in obogatiti dnevnike s tridesetimi žigi. Opravili so sedemnajst enodnevnih, pet dvodnevnih in en štiridnevni izlet. Planinske skupine so same organizirale še po dva dvodnevna in enajst enodnevnih Izletov. Skupaj je bilo 36 izletov v 46 dneh, vseh pa se je udeležilo 2247 mladih planincev. Pritožu|ejo pa se, da pogrešajo planinsko šolo, ki bi morala biti organizirana tako, da bi jo lahko obiskovalo čimveč mladih planincev. Preteklo leto. ki je minilo v znamenju pomembnih obletnic, so izkoristili za obisk znanih zgodovinskih krajev. Čebine Je obiskalo 520, Bazo 20, Rog 170. Dražgo-še 51 mladih. Ob spomenikih NOV so se ustavljali vse do Mirne gore prek Lisce In Bohorja do Stola. Na dan obletnice Simona Gregorčiča so pred vzponom na Krn obiskali njegov spominski muzej na Vršnem. V Kostanjevici na Krki so si ogledali slikarsko razstavo, v Ljubljani pa prl-rodoslovnl muzej in Planetarij. Čalni društva so se v razpravi najdlje zadržali pri denarnih zadevah, saj je podpora DO TAM s 4000 dinarji minimalna, prav tako pa bi morala TKS Maribor bolj gledati na rekreativno dejavnost delovnega človeka in njihovih otrok. Na| omenimo, da je za leto 1978 predvidena dotacija le 16 000 dinarjev, kar Je za tako množično dejavnost, kot sta planinstvo In alpinizem, premalo.
Prijetno so presenetili predstavniki PD Ruše, ki so nam ob 20. Jubileju podarili na občnem zboru cepin z željo, da bi ga ponesli na vrh Mont Bianca, ki Je letos cilj članov Planinskega društva TAM. Na občnem zboru so izvolili nove člane upravnega odbora, ki bodo vodili društvo, novega predsednika društva (tov. Franci Šmajs), sprejeli finančni plan In plan dela za leto 1978. Zanimivo je omeniti izlet na Mont Blanc, ki se ga bodo udeležili planinci Iz drugih društev v Mariboru z željo, poglobili sodelovanje in tovarištvo med planinskimi društvi. Ažuriran je bil statut planinskega društva, na koncu pa so bile razdeljene pohvale, diplome in častn3 priznanja PZS in PSJ. Trije člani društva so bili predlagani za državna odlikovan|a. Po uradnem delu so alpinisti prikazali film Taurus 77 ter priredili zabavni večer.
Drago Kavnik
PD ZABUKOVICA
V soboto, 8. aprila 1978 se je preko 150 planincev PD Zabukovica zbralo na rednem občnem zboru. Pridružili so se jim gosti iz sosednjih planinskih društev, predstavniki kraja in sekretar TKS Žalec. Pred občnim zborom so tamburaši in rccita-torji Osnove šole Griže izvedli prisrčen kulturni program
Predsednik društva je v uvodnem poročilu poudarjal, da so bile glavne delovne smernice v društvu množičnost, manifestativni pohodi, vzgoja, predavanja, izletnlštvn, delo na postojanki. Nato je spregovoril n pohodih, ki jih je društvo organiziralo, in o pohodih, ki so se jih člani udeležili. Osrednja prireditev v društvu je bila proslava 5. obletnice Savinjske poti, ki je bila posvečena lanskim jubilejem. 85. letnice rojstva tov. Tita so se planinci spomnili z množičnim pohodom na Donačko goro.
Društvo je lani za krajevni praznik organiziralo skupaj s KS -srečanje planincev in krajanov« na planinski postojanki. Vsak krajan mora najti v društvu poceni organizirano rckrcacijo. Tudi posamezne akcije se morajo organizirati skupno. Vprašanje je. če je smotrno, da OO ZVRS Griže. Osnovna šola Griže in društvo organizirajo ločeno »obrambne dneve«. Ali "ne bi bilo bolj prav, da se organizira skupni »obrambni dan krajevne skupnosti«? Planinci so se že sedaj vključevali v akcijo KS »očistimo našo krajevno skupnost., vendar bo tu potrebna še večja povezava s komisijo za varstvo okolja pri svetu krajevne skupnosti, v kateri ima društvo svojega delegata. Te akcije morajo bili stalne, Je dejal predsednik. Mladinski odsek je skupaj z OO ZSMS Griže organiziral smučarske izlete in TRIM smučanje, z novo delegacijo OO ZSMS v vodstvu mladinskega odseka pa se pričakuje še trdnejše sodelovanje. Najboljša povezava je z OO ZB Griže, za kar skrbi delegal OO ZB v vodstvu društva. Pri naštevanju posameznih akcij je omenil vsakoletni izlet na področje, kjer je zaščiteno cvetje. Lani je bilo 84 olanincev na Golici in 59 planincev na Snežniku. Izlete vodijo gorski stražarji. Največji uspeh je društvo lani doseglo z dograditvijo planinske postojanke na Ho-mu, ki ima vsako leto večji obisk. Ob naštevanju uspehov pa je predsednik in kasneje tudi načelnik mladinskega od seka omenil mladinske probleme. Po eni strani so pionirji zelo aktivni, po drugi strani pa ni množičnosti med mladinci. Posamezne skupine mladincev dosegajo zelo lepe uspehe, v orientaciji so vedno med prvimi, mladinska ekipa |e sploh prva v občinski ligi. Organizirajo izlete prostovoljno delo itd Bo pa potrebna tu večja množičnost.
Iz blagajniškega poročila je hilo razbrati, da je društvo dobro gospodarilo. Tudi po-
moč Telcsnokulturne skupnosti Žalec ie bila izdatna. Vidi se, da Telesnokulturna skupnost financira program, kar je edino prav. Aktivnost v društvu je pripomogla k boljši finančni situaciji. Vodja markacistov je spregovoril o delu markscistov. Lani je bil obnovljen bivak na Kamniku, letos bo na Gozdnlku. Ob tem se je delovni predsednik zahvalil markacislom za vzorno markirana pota Gospodar društva se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri Izgradnji postojanke, poudaril je, da je bilo samo lani evidentiranih 1460 prostovoljnih delovnih ur. Ob poročilu predsednika Je delovni predsednik spregovoril o tem, da se v poročilu ni moglo zajeti celotno delo. Opozoril je na dejstvo, da se o planinstvu vedno več objavlja v posameznih časopisih in revijah. Navzoče |e pozval, da naročijo Planinski Vcstnik. ki vedno več objavlja Iz naših krajev. Naštel je članke, ki so izšli v letošnjem letu. Tov. Vidmajer, sekretar TKS Žalec, je spregovoril o pomenu planinstva za SLO in o pomenu dela z najmlajšimi. Tov. Jordan, predstavnik PD Polzela, je spregovoril o Savinjski poti. Pol je dosedaj prehodilo 428 planincev.
Sledili so še drugi pozdravni nagovori, med drugim je spregovoril predstavnik PD PTT Celje, ki je spregovoril o Trans-verzali kurirjev in vezistov In ob tem izročil mali znački lov. Mojci Ježovnik in Niku Potočniku.
Na občnem zboru je bilo podano tudi poročilo o prehojenih transverzalah. Največ planincev PD Zabukovica je do sedaj prehodilo Savinjsko planinsko pot, podeljenih je 123 značk, sledi Zasavska planinska pot, 44 značk. Koroška in mladinska transver-zala. 39 značk, Slovenska planinska trans-verzala, 22 značk, Šaleška planinska pot 20 značk itd.
Občni zbor je sprejel še programska izhodišča za delo v letu 1978 in Izvolil vodstvo za leto 1978/79.
Med pohodi se načrtuje pohod na osrednjo proslavo k Smlglovi zidanici nad Preboldom, pohod na Jegriše, poučni izlet v Polhograjske Dolomite, organizirala se bo množična udeležba za 10-letnico Štajersko-Zagorske poti in na proslavo ob Dnevu planincev na Loki. Po občnem zboru je bilo še planinsko predavanje, Matija Kajtna je prikazal lepote, ki jih planinec sreča na Slovenski planinski transverzall, Jordan Božo pa znamenitosti na Savln|ski poti.
Franc Ježovnik
PD SLOV. KONJICE
Tudi v Slov. Konjicah že več kot pol stoletja deluje planinsko društvo. Pobudnika za ustanovitev PD sta bila sodnik J. Müller in pravnik Kari Gajšek. 464
Društvo se je imenovalo Dravinjska podružnica SPD. Ustanovljeno pa je bilo 28. julija 1927, predsednik je bil J. Müller. Prvi planinci so na novo markirali planinske poti v bližnji in daljni okolici Konjic, npr.: k razvalini Tattenbachov grad, k razgledni Skali, na Roglo itd____Zgradili so
kočo na Pesku. Prirejali so planinske izlete (na Stolpnik. najvišji vrh Konjiške gore, Pesek, Boč, Roglo, Lisco, Donačko goro. Uršljo goro, Triglav ...) in tudi planinsko plese, ludi mladino so vzgajali in navduševali za planinstvo. Planinci so se izkazali tudi na kulturnem področju. Pripravljali so razne lutkovne igre. Profesor Branko Rudolf je napisal dve izvirni iyrici »Konjiške gore zmaj» in »Kresna noč na Veliki Kopi». Lutke so prinesli iz Prage. Med vojno pa se je vse to, žal, izgubilo. Prvi predsednik društva J. Müller je leta 1930 odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. Tako je V. Wagner postal drugi predsednik PD. Druga vojna pa Je tudi med planince terjala žrtve. J. Müller Je umrl po številnih mučenjih, lakoti in drugem trpljenju v Dachau. V. Wagner pa je novembra 1941 utonil pod zasilnim mostom narasle Dravinjc. T. Mclliwa pa je padel kot talec na Stranicah.
Po vojni so se planinci, ki so preživeli II. sv. vojno, zopet zbrali: Malenšek, Pod-logar, Kanglcr, Nardin, Ferenc in še nekateri drugi. Želeli so ustanoviti novo društvo. Hoteli so obnoviti požgano kočo na Pesku. PD se je na novo ustanovilo nekaj let kasneje. Ker se jc Oplotnica priklujčila Slov. Bistrici, je tudi Pesek prešel na področje Slov. Bistrice. Jeseni leta 1950 so se zbrali konjiški ljubitelji planin: Vončina, Pekovšek. Štrcin, Tavčar, Lobnlk, Grli, Jurač, Krištof, Vivod. ŠullgoJ, Rudolf, Ferenčeva Ljuba in še nekateri ter spet oživeli planinsko dejavnost v Slov. Konjicah. Ustanovili so povojno PD. Za predsednika pa so izvolili tov. Lobnika. Uspešno so poprijeti za delo. Delovanje društva se je usmerilo na bližnje Pohorje, Pesek in Roglo, seveda pa tudi Konjiške gore niso pozabili. Ko sc je tov. Lobnik odselil iz Slov. Konjic, ga je nadomestil tov. Krištof. Kmalu jc preminil tudi tov. Malenšek, predvojni član odbora in neutrudni markaclst. Po hudi bolezni jc konjiške planince zapustila tudi tov. Ljuba Ferenc, tajnica. Nato pa je umrl še tov. Krištof. Vodstvo odbora oz. društva Je prevzel tov. Tavčar, za njim pa tov. Tra-tenšek. Boleči pa sta bili ludi izgubi tov. Vončine in tov. Vivoda. PZJ in PZS sta mnoge člane nagradili za njihov trud z zlatimi in srebrnimi značkami, a njihovega dela in truda so veseli vsi, ki se umaknejo lz mestnega hrupa na Roglo, Pesek ali kam drugam.
Kako pa danes deluje konjiško PD? V PD je vključenih več kot 300 Konjičanov. Pred kratkim se je priključila tudi planinska 465 sekcija na Prihovi. Predsednik PD je nje-
gov dolgoletni član tov. Milan Tratenšek. Ker je med planinci zelo veliko pionirjev in mladincev, smo 12. 11. 1976 ustanovili še mladinski odsek PD, čigar predsednik je Einfalt Željko. Sestanke Imamo vsak petek. Na začetku leta si naredimo plan, ki ga včasih bolj, včasih pa manj uspešno opravimo. Sodelujemo na orientacijskih tekmovanjih, k|ar dosegamo lepe uspehe. Leta 1977 smo npr. osvojili pokal »Lisca 1977«. Sodelovali smo tudi v občinski ligi, ker smo bili prvaki za leto 1977. mladinci in pionirji. Vsako leto si postavimo tudi plan izletov, ki jih navadno vse realiziramo. Letos pripravljamo 2. planinski tabor (pivi je bil lani v Savinjski dolini), ki bo verjetno v Tamarju. Izšolali smo tri mladinske vodnike in enega za letne razmere. Povečalo se je tudi število gorskih stražarjev. Prirejamo »planinske šole«, kjer se lahko planinci seznanijo z vsemi pomembnostmi v zvezi s planinami, spoznavajo gorske kamenine, gorsko cvetje, rastlinstvo In živalstvo, učijo pa se tudi vezati vozle in prvo pomoč. Povezali smo se tudi s taborniki. Skupno smo se udeležili pohoda na straniške partizanske grobove, tečaja za »gorske straže« na šmo-horju, orientacijskega tekmovanja v Slov. Konjicah ...
Tudi konjiški planinci imamo probleme. Eden izmed njih je gotovo ta, da je polovica članov neaktivnih. Zelo velik je finančni problem, če ni denarja je zelo težko organizirati razne izlete, tečaje ali predavanja. Konjiški planinci pa čutimo še en problem, to je, nimamo svojih prostorov, kjer bi imeli sestanke, razna predavanja ... Nc dobimo prostora za naš prapor, pohvale, diplome ... V3i se izgovarjajo, da ni prostora. Sc res v vsem našem mestu ne da najli niti ena sobica? Kaj Je temu vzrok? Mislim, da je planinstvo, še posebej danes, zelo koristno, celo nujno. Namen PD je vzgojiti čimveč dobrih In poštenih l|udi-planincev. ki bodo znali ceniti darove narave. A ni jih dovolj samo ceniti, treba jih je tudi čuvati in obnavljati! Zato planinci z veseljem hodimo v gore, jih gledamo v njihovi nepopisni lepoti. Zato radi sprejmemo medse vsakega, ki ve, kaj je bogastvo narave in jo zato zna čuvati.
Maričku Jerovšek
ZAGREBŠKI PLANINCI PRI NAS
Skupina 44 planincev PD »Željezničar« iz Zagreba je obiskala 18. In 19. februarja Vremščico in Škocjanske jame. Domačinom iz »Krasa« v Sežani in železniške postaje Sežana in Divača se moramo zahvaliti, da Je Izlet uspel, čeprav so bile vremenske razmere res slabe. Na Vremščici ni bilo skrinjice z žigom planinske transverzale »Slovenska planinska pot Maribor—Ankaran«.
V škocjanskih jamah je bilo dobro, dober Jo bil vodnik iz Motovuna. ki nam je podrobno navajal podatke o jami, njenih posebnostih in njenih raziskovalcih. Delavci »Krasa« so nas lepo sprejeli, železničarji iz Sežane in Divače pa 30 poskrbeli za prevoz v posebnih vagonih v vlaku Sežana—Zagreb.
Josip Sakoman
OBISK BOCA V POČASTITEV DNEVA ŽENA
Skupina 90 članov PD »Željezničar« iz Zagreba jc letos obiskala Boč. Iz Zagreba smo se odpeljali z avtobusom »Zagorje-transa« čez Zgornje Poljčane do planinskega doma pod Bočem. Vreme je bilo po poti zelo slabo, na vrhu pa smo doživeli lep sončen dan. S piramide na Boču smo Imeli lep razgled na Pohorje in Hrvatsko Zagorje.
PD Poljčane nas je spre|elo zelo gostoljubno.
Vsi udeleženci izleta so bili izredno zadovoljni. Hvala oskrbniku doma in PD Poljčane.
Josip Sakoman
MLADINSKA KOMISIJA UIAA
Seja mladinske komisije UIAA (Mednarodne alpske unije) je bila 11. in 12. marca 1Ü78 v Bolzanu (Italija). Organizator: Planinska zveza Italije - sekcija Bolzano. Navzoči: Gerhard Friedl, Nemčija, Giovanni Clignon, Italija, Charles Mlseh-ler, Švica, Luis Lechner, Avstrija, Danilo Škerbinek, Jugoslavija. Gost: Benito Ro-veran, delegat Izvršnega odbora GAI. Dnevni red: Predstavitev dela z mladino v Italiji; Priprava srečanja v CSR; Priprava srečanja v Avstriji; Priprava srečanja v Jugoslaviji; Pospeševanje dela s planin sko mladino v zvezah, kjer tega ni. Planinska organizacija Italije dela z mladimi v starosti od 6. do 16. let. Vso to mladino imajo razdeljeno v 3 starostne kategorije: a) mladi v starosti od 6—12 let. h) mladi v starosti od 12—14 let, c) mladi v starosti od 14—16 let. Starostna skupina a se zbira po šolah (šolarji od 1. razreda OŠ do začetka srnd-nje šole), gledajo filme In diapozitive, hodijo na manjše Izlete in pohode, itd. Mlade v tej starostni skupini v glavnem pripravljajo na kasnejše aktivnejše delo v gorah. Prosvetni delavci sodelujejo na vseh Izletih, izlete vodijo strokonjaki Planinske zveze Italije (CAI). Starostna skupina b se sestaja v okviru MO na PD. Mladi hodijo na daljše izlete in pohode, zelo razširjena in priljubljena so taborjenja (7 dnevna). Taborjenje se je razvilo tudi zato, ker so koče CAI v poletnih mesecih prenapolnje-
ne, mladina pa ni komercialno zanimiv gost.
Starostna skupina c je izletniško najbolj aktivna. Za to mladino se organizirajo posebni tečaji s podobnim programom kot je naša planinska šola. Tečaji se prirejajo praviloma na pomlad in so dopolnjeni s 4—5 izleti. Ob koncu tečajev je preizkus znanja.
Časovno so ti tečaji zato primerni na pomlad, da lahko mladi pridobljeno znanje med počitnicami na planinskih turah že izkoristijo. Mnogokrat nastopajo mladi tudi kot učitelji staršev.
Za mlade planince iz starostne skupine b in c prirejajo področne in zvezne zbore. Namen zborov jc, da se spoznavajo, da se seznanijo z novo gorsko skupino zunaj domačega kraja itd. Zborov se udeleži do 400 mladih. Ti zbori so že presegli tudi državne okvire, letošnji mednarodni dvodnevni zbor bo 15. In 16. 7. na Leslnl (v hllžlnl Rovereta).
Mladi po 16. letu starosti se zelo razgube (do '/jj, ugotovili pa so. da žele biti prosti in samostojno hodili na ture. Tista mladina, ki kaže zanimanje in veselje, do so deluje tudi v naprej, se postopoma usmerja na tečaje za MV, tečaje za inštruktorje MV, tečaje za visokogorske vodnike, tečaje za vodnike turnih smukov, tečaje za gorske vodnike itd.
V	starosti nad 18 let začno zainteresirane uriti tudi v alpinizmu.
Planinski zvezi I Leti i j i kljub prizadevanju ni uspelo vzpostaviti kontakta s profesionalnimi vzgojno-izobraževalnirri institucijami (te so v Rimu, sedež zveze Je v Milanu), da bi jim olajšale vstop v šole. Zato v šolske zavode zelo težko prodro.
V	nasprotju z Italijani so povedali: v Avstriji in Nemčiji je sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa tudi planinska vzgoja. Za ta planinska predavanja so predavatelji dodatno stimulirani.
DAV ima na lelo 4—5 tečajev za mentorje; ti vodijo svoje delo po šolskih ustanovah tako kvalitetno, da pridejo dijaki na tečaje nemške planinske zveze že s solidno pripravo. V Švici je prosveta organizirana federalno in je konservativna. Realizacija planinske vzgoje v šolah Je odvisna od poznanstev med PD in učitelji. Sprejme se predlog sekretariata UIAA: vsem nacionalnim planinskim zvezam se priporoča, da dosežejo uvedbo osnovne planinske vzgoje v učne programe.
V	maju organizira Planinska zveza ČSR tabor za mlade plezalce. Zveze so pozvane, naj ta tabor, kjer bo mogoče plezati le v peščenlakn, pošljejo po tri kvalitetne plezalce. Namen tabora je spoznavanje mladih plezalcev med seboj in spoznavanje elementov plezanja v peščenjaku. Od 13. do 20. 8. organizira Planinska zveza Avstrije na koči Lizum (ca. 2000 in višine) tabor mladih planincev v starosti od
10 do 15 let. Vsaka dežela lahko prijavi 466
5—6 udcicženccv pod vodstvom vodnika ali mentorja, ki obvlada en uradni svetovni jezik, po možnosti nemščino. Po napovedih bo tabor vzorno organiziran. Veljalo bi se ga udeležiti. Prijave je treba poslati na naslov Planinske zveze Slovenije do 15. b.
Predstavil sem obdelan predlog, ki ga je že leta 1977 potrdil GO PZJ. Pri obravnavi planinske šole kot osnovne izobraževalne akcije je treba v razpisu poudariti, da se pričakuje izmenjava stališč in izkušenj o tem, kako se snov podaja, obseg snovi Itd. Za obravnavo vprašanja odgovornosti je treba v razpisu zveze povabiti, naj zastopniki pripravijo kratka pismena poročila In mnenja. Predloženi organizacijski program in samoprispevek so v celoti sprejeli na znanje. Svetovali so, da preizkušamo del stroškov srečanja kriti s prispevkom mladinskega resorja pri Evropskem svetu v Strassbourgu, ki subvencionira podobne akcije z namenom, da sc razvija mednarodno mladinsko sodelovanje. Razpis za srečanje moramo razposlati najkasneje do začetka meseca maja na vse članice UIAA.
Generalna skupščina UIAA v Mehiki |e z zadovoljstvom potrdila namero mladinske komisije UIAA, da pomaga tistim zvezam, kjer načrtnega dela s planinsko mladino še ni ali je v povojih. Seveda MK UIAA ne more in ne namerava posegati v posamezne dežele, temveč želi le ob raznih svojih akcijah organizirati prenassnüe izkušenj in programov. Posebno informativno srečanje organizira DAV.
Planinske zveze, ki žele pomoč pri uvajanju v delo z mladimi In se bodo udeležile srečanja v Jugoslaviji, se bodo lahko tudi v osebnih stikih dogovorile o obliki pomoči in njeni realizaciji. Sekretariat UIAA na| začne akcijo, da bodo MV s skupinami v planinskih kočah pri prenočevanju imeli prednost in po možnosti tudi popust.
MV vse pogosteje hodijo tudi v tuje gore. Prouči se možnost njihovega zavarovanja za primer nezgode.
Predsedstvu Planinske zveze Bolgarije naj se pošlje pismo, zakaj njen predstavnik ne sodelu|e v komisiji.
Planinski zvezi Švice in Italije najavljata kandidaturo za organizacijo ene od prireditev MK UIAA v letu 1979. Predlog se sprejme. Zvezi naj pripravita pismen predlog programa.
Primerl se, da so akcije v okviru MK UIAA razpisane, člani komisije pa zvedo to od svojih zvez z veliko zamudo. Zato naj se kopije vseh razpisov pošljejo tudi članom komisije.
467	dipl, mg. Danilo Skerbinek
ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE NA DOBROVLJAH »MANDRGA 78«
2e četrto leto prirejajo planinska društva občine Žalec občinsko orientacijsko ligo. Letos smo začeli na Polzeli. Tekmovalno progo sta pripravila R Jordan in D. Voh že lani novembra. Speljana je bila z Le-tuša (337 m) čez Dobravo mimo Ulčnika na Covški križ, čez Mandrga (833 m) k spomeniku NOB pri sv. Urbanu (CG1 m), v dolino du Bramška (330 m), mimo objekta fizkultume šule v Lokah (Mozirje), skozi Sotesko, kjer je bila leta 1944 priznana meja osvobojenega ozemlja Gornje Savinjske doline, mirno kužnega znamenja na Podgarskem polju do Letuša. Cilj jc bil na severnem koncu vasi, nad zadružnim domom.
Pionirsko progo sta pripravila B. Jordan in pionir Peter Dobnik. Bili sta dve varianti. Izbrana je bila lažja in krajša zaradi slabega vremena. Imela je štiri KT. Hazpis je vseboval štiri tekmovalne kategorije, kot zahteva naš pravilnik. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu (dež, sneg, na vršini ga je bilo preko 30 cm) zadovoljiva. Največja udeležba je bila pri pionirjih, kar 20 ekip (Polzela 14. Prebold b, Zabukovica 1). Najslabše kot vedno je bila zastopana mladinska vrsto, komaj z eno samo ekipo Zabukovice. Članske so bile tri (Zabukovica, JK »Črni galeb« 2). Starejši člani so bili s Prebolda in Polzele. Prijavili sta se še ekipi z OŠ Patrov-če (Zabukovica) In članka ekipa s Tabora, ki pa na start nista prišli. Strah pred vremenom?
V lepem vremenu bi bila to dobra rekreacija, združena še s preizkušnjo znanja iz topografije in spoznavanja Dobrovelj, ki so več ali manj v planinskem smislu opuščene. Vendar so zelo zanimive. Danes je tudi ta del Dobrovelj že dostopen z vozili [z Nazarij ali Letuša, nova ccsla s Podgorja).
Težave imamo pri organizaciji skromne malice. ker nimamo svoje postojanke. Zato pa imamo večjo možnost gibanja in izbiranja različnih krajev. Rešili smo tu v zadovoljstvo vseh na Dobnikovi domačiji v Letušu, kjer so nam ljubeznivo priskočili na pomoč. Včasih se še kje najde kdo, ki ne išče pri tem samo zaslužka. Skuhali so nam čaj in klobase — brezplačno. Pionirsko progo smo prehodili prvi v 48 min., zadnji pa v 115 min. Zanimivo je to. da so vsi našli vse KT, samo nekateri no v pravem vrstnem redu. Tudi na vprašanju so kar dobro odgovorili. Mladinci in člani so Imeli Isto progo, le smer obhoda je bila nasprotna. Zmogli so jo v dobrih treh urah. Imela je 5 KT.
Pri pionirjih so osvojili prvo štiri mesta PD Polzela, pri članih so prvo mesto zasedli Zabukovčsnl, pri starejših članih pa Prebold. S tem smo začeli letošnjo orientacijsko ligo, ki jo bomo nadaljevali. Mimo
nje bomo skušali organizirati šc nočno tekmovanje preko Dobrovclj. Letošnja liga je posvečena 200-lelnici prvega vzpona na Triglav in 115. letnici rojstva Frana Kocbeka. dolgoletnega predsednika savinjske podružnice SPD. Podružnica letos praznuje svojo 85. letnico.
B. J.
PD PREBOLD — V MINULEM LETU 126 PRIZNANJ!
Odkar je druščina ljubiteljev gora In planinskega svela v Preboldu ustanovila planinsko društvo, je minulo že šest let. Društvo šteje danes že prek 1000 članov. Člani društva dosledno izpolnjujejo svoj delovni načrt, kl zajema šolanje kadra, pionirsko planinsko šolo, akcijo za cicibane, udeležujejo pa se tudi seminarjev, ki jih prireja Planinska zveza Slovenije. Povprečno po štirideset planincev sc jc lani udeležilo številnih pohodov po poteh NOB, kar je zelo zanimiv podatek. Tako so bili planinci po poteh partizanske Ljubljane, po poteh partizanske Jelovice, po poteh pohorskega bataljona iz Osankarice na Rngljo ter Cankarjevega bataljona na Stolu, bili so od pomnika do pomnika na Čreti, na pohodu na Čebine in še bi lahko naštevali. Poleg skupno 41 pohodov so redno opravili množico transverzalnih poti, tekmovali na različnih orientacijskih tekmovanjih, trikrat so organizirali skupine za vzpon na Triglav, niti sami pa menda ne vedo točno, koliko je bilo različnih trim akcij. Ob dnevu slovenskih planincev v prvenstu v orientaciji osvojili drugo mesto. Tudi prostovoljno delo sodi v okvir redne dejavnosti. Vseh ur, ki so jih opravili v letu 1977 je kar 1500, samo na koči na Loki pod Raduho so jih opravili 184. Tudi markacisti so bili prizadevni na svojem področju, saj so svoje delo dobro opravljali in nič čudnega nI, če so Pra-boldčani slišali precej pohval prav zaradi njihovega dela planinskih poti. Ne smemo pozabiti gorskih stražarjev, ki Jih šteje društvo kar deset in so podrobno seznanjeni s problematiko varstva narave. Rezultat izjemno prizadevnega dela planincev iz kraja pod Žvajgo je kar 126 različnih priznanj, ki 30 jih dobili člani v lanskem letu. Častne znake Planinske zveze Slovenije je prejelo sedem članov za dolgoletno delo na področju planinstva. Društvo Ima izredno močno pionirsko planinsko sekcijo. ki šteje 500 članov. Največ zaslug za uspešno delo z mladimi imata prav gotovo Marija Kapus in Vida Vidali, ki sta obenem vodji mentorjev In obe nosita ča3tni znak Planinske zveze Slovenije. V delo 500-članske pionirske selkcije je vključenih kar G0 pionirjev Iz šempetrske osnovne šole. ki se redno vključuje v delo te sekcije.
Kot že vemo, letos slavimo 200-letnico prvega vzpona na Triglav In C5-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva ter 30-letnico Planinske zveze Slovenije, zato je tudi letošnji program PD Prebold posvečen temu slavju. Osrednja proslava bo 10. septembra na Loki pod Raduho, kjer bo otvoritev nove planinske postojanke. Sicer pa bodo planinci Iz Prebolda tudi letos opravljali vse tiste naloge, kot so jih doslej. Tako so vsaj poudarili na občnem zboru pretekli mesec. Iz letošnjega programa so že vidni uspehi: izlet 45 najmla|ših Iz vzgojno varstvenega zavoda v snegu na 620 m visoko 2vajgo, 40 članov je prehodilo traso po poti pohorskega bataljona od Osankarice na Rog-Ijo, prek 10U planincev na Stolu, od tega 25 pionirjev, 38 pionirjev pa je odšlo na odkritje spominske plošče na Kamnik, kjer se je lansko leto ponesrečil planinec PD Zabukovica in še bi lahko naštevali. Skratka planinsko društvo iz Prebolda hoče svoj načrt Izpolniti kar najbolje.
Milan Sušak
NEKAJ NOVOSTI Z IZPITOV ZA VN IN GS
Kandidati za GS na izpitu radi odkrijejo tudi kako »novost«. Blugajev volčin, zla-tičica, rumeni jeglič, manjši divji petelin ali kruševec, podlastnica. Vse to — bolj neznano — baje živi in raste do »črte gozdne meje«.
Odkrili so tudi »nove« kamenine: kremen-ski apnenec, judovcc, formaiit, amfibarit, ki so menda nastali v geoloških dobah: v demonu, juriju in kenocidu (ali genocidu?). Zelo znani kraški pojavi so »žebljiči«, kl Jih je menda opisal znameniti botanik Gugi.
Tako se šolski humor uveljavlja tudi v planinski šoli. Naj se le! Smeh Je zdravilo in poživilo.
Zbral B. J. (na izpitih na Svetini 22. 4. 78)
TEČAJ ZA VARSTVO NARAVE IN GORSKO STRAŽO
V okviru MDO Savinjske doline je PD Vitanje pripravilo tečaj za VN in GS na Šmohorju (št. 9, 14. 2. 1978). Tečaj se je pričel z zborom v petek popoldan, 3. marca, In se je končal v nedeljo popoldan, 5. marca 1978. Zbralo se je 48 tečajnikov Iz sledečih planinskih društev: Loče pri Poljčanah, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, »Železar« Štore, »Železničar« Celje, Šoštanj, Vitanje. Vransko, Zabukovica, PS Cinkarne. Eden izmed udeležencev Je bil Iz PD Željezničar Zagreb. Zanimivo za ta tečaj Je bilo tudi to, da 3e ga je udeležila skupina tabornikov s Slovenskih Konjic. Tehnični vodja tečaja jc bil Ivan Zorko.	468
Na tečaju so predavali inštruktorji za varstvo narave in sicer prof. Franček Vogelnik o geologiji in zoologljl; Nada Praprot-nik, načelnik komisije za varstvo narave pri PZS o botaniki, o odnosih v naravi; o varstvu na splošno in delovanju GS pa Božo Jordan.
V soboto 22. aprila 1978 so bili izpili v domu Železarjev na Svetini. Udeležilo se jih Je 42 tečajnikov. Izpit je potekal v pisni obliki. Okvirne teze za izpit je pripravil prof. Vogelnik, ki so obsegale celotno snov (okoli (36 vprašanj). Tečajniki so dobili polovico teh vprašanj v pisni obliki. Na vprašanja so morali odgovoriti, dopolniti ali našteti. Ni bilo izdelano v obliki testov. Udeleženci so pokazali primerno znanje in temu primeren Je bil tudi uspeh celotne akcije. Izpitno komisijo so sestavljali vsi trije predavatelji in tehnični vodja.
Nekateri izmed tečajnikov so dohlll dobro motivacijo za svoja nadaljnje delo kot lastno zbirko barvnih diapozitivov, našli so del svojega hoblja za koristno In pravilno izrabo svojega prostega časa. Med tečajniki so bili tudi bodoči PV, ki jim bo to znanje pri njihovem vzgojnem in društvenem delu zelo koristilo.
Božo Jordan
PD LOGATEC NA POREZNU, STOLU IN SNEŽNIKU
Tudi letos, 20. marca, so se člani PD Logatec odzvali vabilu na III. pohod na Po-rezen. Ta vrh Je za logaške planince že tradicionalen, priljubljena gora, saj se leto za letom udeležuje pohoda, lahko rečemo, staro in mlado: Dvainštirideset pionirjev In mladincev je bilo na III. pohodu, več starejših članov, med njimi sta bila tudi prvoborca Jože In Matevž. Nekateri izmed njih so prejeli bronaste značke, večina pa srebrne. Vzpon na vrh Porezna ni bil lahak, saj so bile poti porite z ledom in zameti. Vendar so pohodniki premagali vse težave in še močno burjo, vsi so dospeli srečno na vrh in nato v dolino. Prav tako so se člani društva udeležili letošnjega pohoda na Stol, dva izmed njih sta prejela zlati znački. Tudi zimskega vzpona na Snežnik se je udeležilo lepo število članov, navzlic slabemu vremenu in novemu snegu.
F. Kavčič
PD LAŠKO
Po treh letih so se v Laškem spet zbrali planinci na občnem zboru, da bi ocenili svoje delo. Obdobje je prece| dolgo in prekoračen je čas za sklic zbora, a je upravni odbor odločil, da za eno leto podaljša rok. Bilo je več vzrokov za to in 469 seveda več odgovorov.
Društvo se je zadnja tri leta, kot še mnogo drugih društev, utapljalo v problemih gospodarske narave — ohraniti in obnoviti je bilo treba 25 let staro kočo na Šmohorju. S pomočjo gospodarskih organizacij in nekaterih članov je društvo pomnožilo svoja skromna tlnačna sredstva in jih pretopilo v opremo sob, gostinskih prostorov, največ pa v centralno ogrevanje, v ureditev sanitarij v nadstropju in še nekatere druge stvari. Opravljenih Je bilo nekaj več kot 3000 prostovoljnih ur. Sedaj so na vrsti nadalnja obnovitvena dela doma: dozidava večjega družabnega prostora, oprema mladinske sobe. ureditev kletnih prostorov, prestavitev gostinskega pulta, nadaljnje urejanje sob in skupnega ležišča, obnovitev fasade predvsem pa ostrešja koče.
Nekateri so sodili, da je premalo sodelovanja s temeljno telesno kulturno skupnostjo, da društvo ne skrbi dovolj za širšo planinsko delavnost, za Izletnlštvo. Samo mladinski odsek In pionirska skupina na osnovni šoli sta se ukvarjala s to dejavnostjo in seveda z orientacijskimi tekmovanji. To ni dovolj. Novo vodstvo bo skušalo to popraviti, saj je ustanovilo s tem namenom sekcijo za izlete. V svojih razpravah so te stvari nakazali tudi številni gostje, med katerimi pa smo pogrešali predstavnike krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, bili pa smo veseli predsednika občinske skupščine Jožeta Rajha. PZS je zastopal tov. Bučer, meddruštveni odbor tovariš Ježov-nik in Jani Šon, avtor Savinjske krožne poti, prestavnlk lovske družine iz Rečice, s katera smo v tesnih prijateljskih stikih, in sosedje na Šmohorju. Med gosti je bil tudi častni predsednik PD Laško tov. Franc, Medvešček. ki je letos končal zbiranje podatkov o društvu. Najverjetneje bo kronika objavljena v Zborniku mesta Laško. Tovariš Medvešček je prejel zlato priznanje PZS. Nekateri prizadevni člani so dobili srebrna in bronasta priznan|a. Priznanja sta dobili tudi dve delovni organizaciji za pomoč pri reševanju številnih problemov in za razumevanje — Pivovarna Laško In TIM Laško Srebrna priznanja so dobili tudi 4 mladinski vodniki: Tone Sterben, Andrej in Roman Mavri ter Tone Košir. Podeljena so bila priznanja PD Laško 10 članom organov za dolgoletno delo v društvu in izrečene pohvale delovnim organizacijam in posameznikom, ki so prispevali sredstva za centralno napeljavo. Po končanem zboru je bilo tovariško srečanje In predavan|e z barvnimi diapozitivi o lepotah slovenskih gora in popotovanju po Keniji, ki ga je podal eden od naših članov — tov. Krašovec. Pokazala se je potreba po večjem sodelovanju 3 TTKS in drugimi krajevnimi faktorji.
Fanika LBpornlk
470
OBČNI ZBOR PD VELENJE
14. aprila 1978 sc je zbralo v sejni dvorani občine okoli 100 ljubiteljev gora, med njimi gostje: predstavnik Savinjskega M DO in PD Polzela tov. Jordan, predsednik PD Šoštanj tov. Koje in direktor GIP Ve-grad lov. Basis.
Uvodoma je tov. Peter Ščetinin v svojem predavanju «Med nebom in zemljo« prikazal z diapozitivi del svojih bogatih doživetij s plezalnih tur in poletov z zmajem. V uradnem delu občnega zbora so se zvrstila poročila predsednika, gospodarske in mladinske komisije. 5AO. sekcije Šmartno ob Pakl, sledila je razprava in izvolitev novega odbura. Predsednik UO tov. Peter Reko, ki je društvo vodil od aprila 1967, je najprej poudaril razgibano dejavnost planincev v zadnjih letih. Razloge vidi v naglem urbanem razvoju Velenja, ki vse bolj sili občane k zdravemu nučinu življenja In pametnemu preživljanju prostega časa. Planinstvo ni samo gibanje na svežem zraku, tudi razvijanje tovariških čustev negovanje ljubezni do domovine, njenih fizičnih in kulturnih vrednot. Društvo Je leta 1977 štelo že 1831 članov, od tega 738 odraslih, 414 mladincev in G79 pionirjev ter se uvrstilo na 6. mesto med PD v SRS. Sekciji v šmartnem ob Paki in Skalah ter planinske skupine v EK, RŠC In Vegrad su aktivne. Najbolj priljubljena oblika dela je izletništvo. Lani je bilo organiziranih 19 akcij, ki se jih je udeležil 1701 planinec. Izleti vodijo tako v visokogorski kot gričevnat svet z namenom, da bi ga celovito spoznali, šaleško planinsko pot letno prehodi okoli 100 planincev, število podeljenih značk se je povzpelo na 394. V t. i. mrtvi sezoni se je zvrstilo 5 kvalitetnih predavanj in 2 planinska plesa, ki sta bila dobro obiskana. Pozornost zasluži tudi medrepubliško sodelovanje s PD Tre-skavica iz Sarajeva. Lani septembra je po triletnih stikih prišlo do podpisa listine o pobratenju v Velenju, ob tej priložnosti je bila izvedena kvalitetna kulturna prireditev. PD Velenje ima dobre odnose tudi s PD Ivanec iz SR Hrvatske. Omeniti velja, da je v letu 1976 društvo uspelo dobiti manjšo pisarno v Velenju, kjer lahko uspešno rešuje tekoča planinska vprašanja. Odnosi s SIS za telesno kulturo 30 zadovoljivi. Finančno stanje se je sicer izboljšalo, saj je npr. dotacija OTKS v letu 1977 znašala 60 000 din, nesporno pa je, da bi planinstvo glede na njegov pomen, etične vrednote In množično vključevanje občanov moralo biti deležno še izdatnejše podpore. PD Velenje se je lani uspešno vključilo tudi v akciji za materialno in denarno podporo za izgradnjo postojanke na Loki pod Raduho in adaptacijo koče na Smrekovcu.
Gospodarska komisija je osredotočala delo na vzdrževanju in modernizaciji koče na Paškem Kozjaku. Poleg prostorov v pritličju je bilo v celoti preurejenih 6 sob, opravljenih nad 1000 udarniških ur, v opremo v zadnjih letih investirano okoli 110 000 din; prccej materiala so poklonile delovne organizacije. Dom Je pogodbeno v zakupu, mesečni znesek 1800,00 din ne zadošča za vzdrževanje. Člani GK so aktivno sodelovali tudi pri obnovi električnega voda in reševanju preskrbe z vodo za področje Paškega Kozjaka.
Mladinski odsek. Planinske skupine vseh štirih osnovnih šol so prizadevne. Letno izvedejo samostojno preko 30 izletov, v poletnih počitnicah pa šc skupne pohode v visokogorstvo. Pionirji organizirano hodijo po Koroški, Savinjski, Trdinovi in Šaleški poti. V zadnji planinski šoli, ki ie bila že peta po vrsti, je 35 mladih prejelo najosnovnejšo planinsko znanje Mladinci so trenutno slabo organizirani, na Rudarskem šolskem cetru komaj zadovoljivo, na gimnaziji in v delovnih organizacijah so aktivni le posamezniki. MO si mnogo obeta od sodelovanja z občinska konferenco ZSMS in od povezave z mladinskimi enotami teritorialne obrambe, šaleški alpinistični odsek šteje okoli 50 članov, od tega 18 aktivnih registriranih članov in 7 pripravnikov, ki so v preteklem obdobju opravili 280 vzponov. V njihovih vrsta je 8 članov GRS, 3 alpinistični, le en gorski vodnik In dva alpinistična inštruktorja. člani imajo enkrat tedensko treninge, vsak četrtek pa sestanke, na katerih izmenjavajo izkušnje, poslušajo predavanja ter delajo načrte za vzpone. Ker je oprema draga, dotacija OTKS pa skromna, Imajo nenehne finančne težave. Za prihodnje obdobje imajo izčrpen program, 1 član se bo letos udeležil odprave v Ande, Ivč Kotnik pa Je kandidat za odprava na Everest leta 1979.
Sekci|a Šmartno ob Paki obstaja 3 leta. Na osnovni šoli vključuje okoli 40 učencev, vsak mesec organizira izlet za člane, ki se Jih udeleži 15 do 20 ljudi, aktivno sodeluje na trim pohodih krajevne skupnosti. Člani sekcije so v letu 1977 opravili 50 udarniški ur pri obnovi koče na Loki pod Raduho In brezplačno preskrbeli 2 toni cementa.
V razpravi so bile izražene tudi naslednje misli: V planinsko šolo je treba zajeti še več udeležencev. Ker je delo mentorjev-prosvetnih delavcev izredno odgovorno In nanje pogosto odpade preveč otrok, je treha v pionirsko izletništvo pritegniti tudi člane PD, ki 30 opravili tečaj za vodnike. V omenjeni tečaj je treba letno prijaviti več kandidatov kot v preteklosti, po končanem šolanju pa jih povezati z mentorji. Za vzpone v visokogorstva Je
možno iskati in dobiti strokovno pomoč (spremstvo) pri postaji GRS v Celju. Tesnejše sodelovanje s SAO naj poteka pri vzgoji kadrov, vodstvu izletov in financiranju. V prihodnje se Je treba tudi bolje povezati s Savinjskim M DO In PD šošlanj. S sredstvi reklame za planinski ples in izkupička Je treba pomagati pri financiranju izletov In obnovi koče ter s tem vplivati na množično rekreacijo občanov. Vzpodbudno je delovala tudi ugotovitev direktorja z nad 2000 zaposlenimi, da so pri njih planinci prizadevni delavci in dobri tovariši, ki veliko pripomorejo k uspešnemu delu in razvoju samoupravljanja. Tov. Jordan je v imenu Savinjskega M DO podelil 4 zlate znake Prijatelj planin. Prejeli so jih: Peter Ficko, Stane Jamniker, Andrej Kuzman in Danica Zevart. V nov upravni odbor je bilo izvoljenih 20 članov, od tega 11 dosedanjih In 9 novih, za predsednika pa Andrej Kuzman.
M. Ž.
SPOMINSKI IZLET HOM—KAMNIK—BUKOVICA
V nedeljo, 9. aprila 1978, je priredilo PD 2a!ec v sodelovanju s PD Zabukovica spominski izlet. Zbor vseh udeležencev je bil pri Dragovem domu na Homu (608 m).
Kolona je krenila od doma In se takoj pod njim poklonila pokojnemu planincu Ediiu Oblaku (26. 6. 191C). ki se je smrtno ponesrečil 19. 4. 1971 pri gradnji doma. Edi je bil eden izmed Idejnih pobudnikov za gradnjo doma na Homu. Rad je zahajal v gore in sredi poti po Slovenski planinski poti omahnil, tako da je nI dokončal. Ob spomeniku je spregovoril tov. Franci Jozovnik. Dejal je. da je spomenik posvečen vsem planincem, ki smo jih zgubili tu ali kje drugje po domovini. Položili so venec in počastili spomin vseh z enomi-nutnim molkom. Planinci so krenili dalje po Savinjski poti v Zahom in od tu po markirani poti na Zabukovico. V Podkam-nlku smo zavili na gozdno pot proti Pur-manškovi planini, ki se počasi zarašča, od tu pa po stezi pod ostenje Kamnika. Pod steno Malega vrha (710 m) Kamnika |e pred letom dni plezal Roman. Malo pod robom stene (14 m) se mu je odkrušila skala in zgrmel je v dolino (56 m). To je bilo 26. marca 1977. PD Žalec mu je ob obletnici odkrilo spominsko ploščo. Roman Miklavn (roj. 1. 3. 1951) je bil najmlajši otrok v družini. Postal je avtobusni šofer. Kot štiriletni otrok je bil že na Kamniku (markirana pot drži nanj od leta 1972, ko je postal točka Savinjske poti) in je potem redno zahajal nanj. Opravil je Slovensko planinsko pot, Savinjsko pot, bil
Komemoraclja na Homu 9. 4. 1978. Pri spomeniku Ed.ju Oblaku govori tov. Fr. JOovnlk Foto Boio Jordan
^ •	' * WS, '
472
Je tudi član GS. Značilno zanj je to, da je celo svojega očeta pripravil do obiskovanja gora. Sedaj ima oče največ opravljenih transverzalnih poti v naši dolini. Pri plošči sta deklamirala dva pionirje žalske osnovne šole. Spominsko ploščo je odkril predsednik tov. Ivan Jurhar, ki jc spregovoril pokojniku v spomin. Pri odkritju sta bila tudi oče in mati. Po komemoraciji so planinci odšli nazaj na Purmanškovo planino in po slemenu dalje proti Zabukovici. Povzpeli so se še na Bukovico. Tu grudi PD 2alec svojo novo kočo.
B. J.
IZ MEDNARODNEGA SODELOVANJA
Od 21—23. 4. 1978 je bila seja dveh komisij in Izvršnega komiteja UIAA. Komisija za ekspedicije je poleg drugega obravnavala znani seznam ckspcdicij v ve-legorstvih. Cilj seznama je. da bi pri planiranju ekspedicij vedeli, ali je ekspedicija na nekem področju sama ali pa nastopa še druga (problem nosačev, oskrba s hrano ipd.). UIAA seveda ne more niti noče nobene ekspedicije zavračati ali preferiratl, vendar je evidenca potrebna. Komisija za planinske koče je obravnavala predlog 6 alpskih zvez za recipročnost na kočah.
Razen komisij je imel sejo tudi izvršni komite. Izvršni komite ima 7 stalnih članov (CAI, VAVÖ, SAC, FFM, DAV, BMC, PSJ) in 7 nestalnih (sedaj A AC, GHM, CAR, FEM, FA, SSSR, CHS, PZA). Vsi delegati, člani biroja in predsedniki komisij so bili navzoči. Dnevni red: 1. Sprejet je bil finančni plan za 1978. in poročilo za 1977. leto. Stroški so Iz leta v leto večji; 2. sprejem kluba iz Katalonije jc odložen, predlaga se kontakt s špansko planinsko zvezo. 3. Ponovna so bili iz-
voljeni nestalni člani planinske zveze: (Španija, Grška, Poljska in ZSSR). 4. O 7. stopnji bo razpravljal praktični In teoretski sestanek v BDR.
5. Delo komisije za materiale se podpira, ISO je začel z delom za standardizacijo materiala. Seja je razpravljala še o subvenciji Haute Montagnc, o planinski etiki, o delu komisij itd. Prihodnja seja bo oktobra v Atenah.
Durbašič
DESET LET PLANINSKIH PREDAVANJ
Pretekii petek, 14. aprila 1978, so bistriški planinci spet napolnili predavalnico osnovne šole Dragotin Kette v Ilirski Bistrici. Cez sto se Jih Je zbralo, da bi prisluhnili potopisnemu predavanju »Perzijske gore« predsednika PD Radovljica tov. Janeza Pretnarja. Spet je bilo tako kot tolikokrat doslej: zanimivo predavanje, polno novih spoznanj, novih lepot in zadovoljni poslušalci.
S petkovim predavanjem so se iztekli letošnji planinski večeri, ki jih iiirsko-bl-striško planinsko društvo uspešno pripravlja za svoje članstvo in ljubitelje planin pod Snežnikom že deseto leto. Zaokroženo desetletje te dejavnosti nam pove, da se je v tem času zvrstilo v Ilirski Bistrici kar 47 predavateljev iz vse Slovenije in sosednje Hrvatske. Kar 16 predavanj so namenili mladim planincem v šolskih planinskih skupinah v osnovnih šolah Kuteževo. Pregarje, Kne-žak, Podgrad in Jelšane. Osem predavanj pa so pripravili za vojake, ki v Ilirski Bistrici služijo kadrovski rok. V desetih letih torej kar 71 predavanj In čez 8000 poslušalcev. Resnično bogata žetev.
Vojko čeligoj
473

ALPINISTIČNE NOVICE
PRVI ZBOR PRIMORSKIH ALPINISTOV
Prvi zbor primorskih alpinistov je bil 15. aprila v ldrl|l. Pripravil ga je zelo dobro AO Idrija. Zbor bi sicer moral biti na Vojskem, vendar je tu preprečilo slabo vreme. Zbora se je udeležilo lepo število primorskih alpinistov, ki jih je skupaj s pripravniki in tečajniki že okoli 150. Samostojni AO na Primorskem so v Idriji, Bovcu, Novi Gorici in Postojni, alpinistične sckcije pa delujejo v Vipavi, Ajdovščini, Sežani in Ilirski Bistrici. Skupno so primorski alpinisti v preteklem letu opravili nad 700 plezalnih vzponov in turnih smukov. Vsekakor alpinizem na Primorskem napreduje po obsegu in kvaliteti. Zaradi pomanjkanja lastnih moči so v nekaterih alpinističnih kolektivih težave pri delu v alpinističnih šolah. Zbor je sprejel obveznosti, da bodo močnejši AO pomagali šibkejšim pri vzgojnem delu v različnih oblikah, med drugim s skupnimi plezalnimi vzponi ob koncu tedna v domačih gorah, še naprej pa bodo vsi AO in AS obiskovali vzgojne akcije za mlade alpiniste, ki jih prireja komisija za alpinizem pri PZS. Iz vseh AO in AS naj bi čim več alpnistov s tečajem in izpitom pridobilo naslov inštruktor alpinizma. Zbor je nadalje sprejel načelna izhodišča glede kategorizacije alpinistov, kakršne zastopa komisija za alpinizem. AO Idrija bo prihodnje leto organizator I. smučarskega prvenstva primorskih alpinistov, Soški AO iz Bovca pa bo za prihodnjo zimo pripravil program turnih smukov, ki naj bi se jih udeležili zlasti primorski turni smučarji in alpinisti. Na zboru so bile dane tudi nekatere sugestije za skupne obiske tujih gora, s pogostejšimi sestanki načelnikov AO In AS pa naj bi usklajevali skupne akcije Ob koncu zbora so alpinisti z diapozitivi prikazali nekatere uspehe v preteklem letu in sklenili, da bo prihodnje leto zbor primorskih alpinistov v Vipavi
Boris Mlekuž
GROSS V ZDA
Tomaža Grossa smo po svetovni alpini-stič literaturi pred leti predstavili z njegovimi Izjemnimi solo vzponi. Gross |e Iz ČSSR prebegnil v Švico in se udomil v Ženevi. «Alpinismus« 1978/1 ve povedati, da je odšel -čez lužo«. Njegovi vzponi v severni steni Zahodne Cine in zahodni steni Druja (o tem smo Izčrpno poročali) so bili svetovna senzacija, danes pa seveda niso več v prvem planu.
T. O.
PRED 100 LETI — PRVI VZPON NA LA MEIJE
La Meije imenujejo tudi »krono Dauphi-neje«. Dosega 4000 m in se jc človeku upirala kakor Malterhorn. Na južni strani je videti navpična, reže jo le ledenik Carre, severna stran pa jc ena sama zle-dcnela masa, ozaljšena z elegantnim, ostrim grebenom. Kakor druge značilne gore je tudi La Meije človeku budila domišljijo in tako ni čudno, da je ta gora povezana z bajkami, s katerimi si je človek olajšal svojo zavest strahu in nemoči, 27 poskusnih vzponov se Je zvrstilo v 17 letih, šele osemindvajseti 16. avg. 1877 je bil uspešen. Po pravici bi ga moral pospraviti Henry Duhamel, ki se je najbolj trdovratno boril za vrh, vender se je gora nasmehnila komaj 20-letnemu Boi-leauju de Castelnau.
Vodili so ga domačini: oče in sin Gaspard (oba Piere) in Jean Baptiste Rodier. šli so z juga na Grand Pic čez Promontoire in Grande Muraille, ki se odtlej imenuje po Castelnauju in je do takrat veljala za nepremagljivo. Še danes kotira tisto mesto od III.—IV. stopnje, če pomislimo na tedanje preproste plezalske rekvizite, se prvenstveni četvorici kar lahko odkrijemo. Potem je Castelnaujeva naveza prenočila na planem In si naslednje jutro ogledala visok prag z mesta, kjer stoji Duhamelova piramida. Premagali so jo sezutl, v nogavicah. pri sestopu pa so na tem ključnem mestu pustili obešeno vrv. Odločilni naskok je potekal ponoči od La Berarde in je trajal 11 ur. Le dve uri so počivali pod »milim nebom«. Rodier je izgubil cepin, zato je moral ostati pod ledenikom Carre. Malo pod vrhom je prišlo do dramatičnega zapleta v previsu Chapeau du Ca-pucin (Kapucinov klobuk). Poseči so morali po dvojnih »ravbarskih štongcah«, da so prišli čezenj. Pri sestopu jih je ujela noč, bivakirali so v Grande Muraille, pripeti na steno. Do kraja izčrpani in pre-mraženi so prišli naslednji dan v dolino. Bolleau de Castelnau nI šal več v gora, prav tako je ravnal Duhamel. Obema je šlo za -lovoriko«, za alpinizem najbrž nista imela pravega srca. Julija I. 1885 je spet prišlo do velikega vzpona v uporni La Mel|e: Brata Emil In Otto Zsigmondy sta prečila po vsem grebenu od La Grave na vzhodu do zahoda s sestopom na La Berarde. Od tu Je 24-letni zdravnik Emil Zsigmondy 6. avgusta 1885 vstopil v južno steno La Meije. V njej ga Je pokosila smrt.
T. O. 474
VARSTVO NARAVE
MIR V GORAH
V gorah je mirnih področij še precej, čeprav danes množice iščejo svoje razvedrilo v gorah. Lahko rečemo, da je prostora še dovolj. Pač pa ogrožajo mir helikopterski poleti petičnih letoviščarjev na različne razgledne točke v Alpah. Grmenje teh jeklenih ptičev je kočljiva zadeva ne samo za stare|ša ušesa. Danes je v Alpah tega avioprometa vedno več. Močno Je razvit In se še razvija v Avstriji. Na Salz-burškem so ga prepovedali, v Vorarlber-qu so dovolili pet doletlšč, vendar se v tej deželi bijejo za nova doletišča. Na Tirolskem delujeta kar dve podjetji s helikopterji. tu je helikopterjem že dovoljeno lelcti ob koncu tedna in ob praznikih. Vsi, ki se protlvljo zoper te grmeče Ufte v Alpah, utemeljujejo odpor z utemeljitvijo: Mir v gorah je izrednega družhenega pomena.
T. O.
ZOPER LEDENISKO CESTO V STUBAITALU
Tirolski tehnokrati imajo v načrtu cesto, ki bi povezala dnllno Stubai v višini 2500 m s Sulztalom, pri koči Amberger in bi segla do Längenfelda v ötztalu. To bi omogočil predor med dolino Stubai in Ötz.~Področje ima gosto mrežo poti pa tudi žičnico. Občina Ncustift v Stubaitalu se je Izrekla zoper novo cesto in predor, na besedo tirolskih deželnih politikov pa še čakajo.
T. O.
KONEC IZGRADNJE ALPSKIH PRELAZOV
Ne, ne bodimo lahkoverni. To še zdaleč ni dejstvo niti sklep, da se to doseže, le želja tistih, ki Jih skrbi alpska pokrajina spričo vedno večje mehanizacijo v prometu. Izračunali so, da se samo na tirolskih in salzburšklh cestah vsako leto zmazl In sprši pn 12 000 kg zelo strupenega svinca iz raznih izpušnikov. Kakih 15 milijonov avtomobilov predrči najvažnejše alpske prelaze vsako leto, samo na glocknerski cesti jih naštejejo letno četrt milijona, na felbertauernski cesti milijon. Ta masa motorjev ustvarja ob konicah sredi Alp situacijo, kakršna je na glavnih ccstah v velemestih. Izpušni plini, hrušč in razni odpadki so se pojavili v visokogorju v neverjetni količini. Ogljikovega monoksida
je na teh alpskih cestah trikrat več kakor v poprečnem mestnem prometu. DAV (Nemška planinska zveza) apelira na odgovorne prometne planerje v alpskih deželah, da prenehajo s planiranjem avtomobilskih cest in razmislijo o manj škodljivem modernem transportu avtomobilov po tirnicah, kot so to že začeli delati v Švici. Množice avtomobilov se bodo še množile, ceste temu ne bodo kos, pa tudi predrage so ceste. Naloga planerjev je nujna, pravi člankar v ÖBZ 1977/12.
T. O.
NEPALSKA FOLKLORA IN EVROPA
V Dflsseldorfu je lani (1977) izšla knjiga o Nepalu (»Nepal, darilo bogov«). Avtor Hans Georg Behr v njej očita evropskim obiskovalcem, da imajo roparski apetit du Izdelkov nepelske kulture. »V zaprašenih kaščah je v Nepalu marsika|, kar je nekaj vredno in česar naši muzeji nimajo.« Navidezni prijatelji Nepala so zarezali v živo. Za ničvredne evropske predmete so prejeli najlepše stvari tamkajšnjih samostanov in preprostih gospodinjstev. Zvito so izkoristili situacijo v deželi, v kateri je bil denar vedno več vreden kot kulturna samozavest, nato prirejali po Evropi In ZDA »nepalskc razstave« in razfrčkali plen z velikim dobičkom. Radi so se imenovali »nepalski eksperti« (med njimi omenja tudi H. Harrerja). čeprav so opravljali nečedne posle. Za njimi so prišli tisoči manj strokovno podkovani, ki so hoteli za mal denar zadeti veliko srečko. (Po »Alpinismus« 1970/1.)
VALLEE BLANCHE — DANES
Poročajo, da ta raj v alpskem središču vsaj v pozni zimi ni več vreden svojega svetlega imena. Ledenlški svet v Vallee Blanche je zdaj lahko dosegljiv, saj je iz Chamonixa več vzpenjač, ki vsak dan spravijo v višine na tisoče obiskovalcev in smučarjev, prav tako pa tudi Iz En-treves pri Courmaycuru (Italija). Vallee Blanche — razumljivo — pri takem obisku izgublja svoj čisti obraz. Francoska služba za varstvo narave Je lani organizirala čistilno akcijo in spravila v dolino več ton smeti in nesnage. Pravijo pa. da tako občasno čiščenje ne zgrabi bika za roge.
T. O.
475
IZ PLANINSKE LITERATURE
BALET »ZLATOROG« NA DUNAJU Slovenska simfonija za ples, zbor in orkester
V drugi polovici aprila nam je dr. Danica Godlna sporočila, da se Slovensko kulturno društvo »Ivan Cankar« na Dunaju tudi pripravlja na praznovanje 200-letnlce prvega vzpona na Triglav. V zvezi s tem se društvo posebej veseli dejstva, da jim je profesor Avgust Ipavec, slovenski glasbenik na Dunaju, sporočil o svoiein delu, ki ga končuje in ima naslov: Balet Zlatorog. Prof. Ipavec to svoje delo posveča kulturni sekciji društva »Ivan Cankar, na Dunaju. Posvetilo te glasbene stvaritve velja:
»VSEM, KI SO UMRLI NENADOMA, POLNI VERE V LEPOTO SVETA IN ČLOVEKA!«
Partituro je pregledal slovenski dirigent, direktor ljubljanske opere Ciril Cvetko. Z izvirnimi napotki pa je delo spremljal tudi slovenski koreograf Pino Mlakar. O tem delu nam z Dunaja sporočajo: Ta glasbena pesnitev ni le prispodoba slovenstva in dostojanstva našega gorskega sveta, temveč vključuje v svoje obzorje tudi zgodovino našega naroda (s sceno pod viharnikom) in sklepa svoj venec v himno svobode in miru med vsemi narodi sveta: »V gorah se sonce poslavlja v večeru, s toplim žarom poljublja svobodo in mir.«
Dvesto let je minilo po prvem vzponu na Triglav. V njegovem svetu je doma povest o Zlatorogu. Ob robu Slovanov smo zajokali kot viharnik.
»Zahvaljujem se inštitutu za etnologijo — glasbeni oddelek v Ljubljani In na Dunaju slovenskemu koreografu Pinu Mlakarju, pesniku slovenskih planin v fotografiji Jaku čopu, mojim profesorjem glasbe in slovenskemu dirigentu Cirilu Cvetku, direktorju ljubljanske opere!«, je zapisal komponist prof. Ipavec.
IZ PISMA KOREOGRAFA P. MLAKARJA, 17. 8. 1976
»... Ali pa snov koreografu omogoča, da v plesnem jeziku prikaže Zlatorogovo jedro, mltos čudežnega vrta gorske samote iu čistosti? Ali je mogoče dovolj razburljivo — prepričljivo prikazati odrešilno moč rož, ki zrastejo iz krvnih kapljic Zla-torogovih ran in bolečin? Smisel umetniškega podviga bi bil v baletu, če bi zmo-
gel pravljičnega Zlatoroga aktivirati v današnje doživetje. Verjetno zmore to glasba sama ali pa v povezavi z besedo. Snov pa je vsekakor aktualna! ...«
KHATEK IZVLEČEK IZ SCENARIJA Prolog
Jutro pastirja pelje v dan ljubezni in nagne se večer strtega hrepenenja.
I.
Pomladna noč.
Vesele sanje encijana.
Tragika rodoriendrona, njegovi rdeči cvc-
tovi nosijo sled človeške "krvi
Jutro. Ples vil.
Ples pastirjev.
Zlatorogov vrt:
V njegovo lepoto prihaja večno hrepeneje ljudi.
Vile z oblaki skrivajo veličino vrta. A hrepenenje ljudi nenehno želi naprej.
Rojstvo:
Pred borno kočo je večer poln pričakovanja In strahu.
Osamljena mati bo to noč rodila Čudežne vile bodo stale ob strani in blažile njene bolečine.
Pesem (uspavanka) vil in ples zvezd bo mater z otrokom zazibal v sen.
II.
Večer.
Mladi lovec pričakuje prihod Jerice.
Pas de deux.
Pastirji kličejo na ples.
Vesela paleta domačinov, kramarjev
trgovcev pleše.
Jerico prevari mlad trgovec.
III.
Viharnik.
Pri njem trpi osamljeni lovec. Vile ga peljejo v sen trpljenja in bojev. Ta se konča s prizorom: »Valjhun zaston| tam išče mlado lice, njega, ki kriv mo-ritve Je velike.«
Zeleni lovec (zapeljivec) zvabi na lov.
Strel.	476
Kri.
Rože.
Smrt.
Jutro najde Jerico vso žalostno. Ples lastovk, metuljev in igre otrok. Potrtost osamljene Jerice. Mrtvo truplo na valovih Soče. Molitev domačinov.
Intermezzo
Večna lepa panorama gora.
selja leže na obrobju, Izjema je le turistično središče Klžštorisko. Od tod so speljane v notran|ost številne markirane poti. V vodniškem delu se po splošnih navodilih vrstijo druga za drugim izhodišča s pripadajočimi območji. Sedem markiranih poti preči celotno ozemlje ali obrobje, druge pripadajo posameznim izhodiščem. Opise ponazarjajo barvne skice, ki Jih je nad 30. Ob koncu so predlogi za motorizirane izletnike, smučarje ter splošno informativno poglavje.
Epilog
V Zlatorogov svet prihajajo narodi sveta. Pojo himno svobode in miru.
ZLATOROG
(kratek Izvleček Iz scenarija)
Scencrlj po virih priredile dr nanica Godlna
Viri;
Abroni, Joža: MoJa Trenta, i/dala Mohorjeva družba. Gorica 1972;
Batimbach R, — Funtek A.: Zlatorog, München. Tru-fenik 1D68;
Ukmar, Vilko (predavanje): Zgodovina glasbe, Glasbena akademija, Ljubljana; Mlakar, Pino (pismo): 17. 8. 1976; Neuweier, Juhn (razgovori in matlnele v dunajski operi) 1D77, 1978.
Clasba- Avgust ipavec Kostumograf: Karmen Venko Diapozitivi gora: Jaka Cop Scene: ukori, slikar VolariE
Andrej Hrlc, Karol Hric und Kollektiv: SLOVENSKY RAJ
Pri bratislavski založbi Šport Je 1977 izšel vodnik po Slovaškem raju (nem. prevod dr. F. Chorvät, 191 str., grebenski zemljevid). Po velikosti je neznaten, meri le 290 km5, kljub temu pa je ta hriboviti, gozdnati predel Slovaškega rudogorja (podaljšek Nizkih Tater) znamenit po svojih naravnih lepotah: k obisku vabijo soteske s hrumečimi slapovi in žuborečlml potoki, tihe doline, nad katerimi kraljujejo imenitna razgledišča. nedotaknjena flora in favna, za nameček pa poleg kraškega površja še krasote podzemlja: Dobšinska ledena jama (odkrita 1670, odprla 1878), Medvedja jama (odkrita 1952) in Straten-ska jama (odkrita 1972). Od 1964 je Slovaški raj rezervat.
Začetki turizma segajo v leto 1873, ko so ustanovili Ogrsko-karpatsko društvo. Prof. M Roth Je postopoma raziskal težko prehodne soteske (Hornäd so odprli šele 1974). Ime »Slovaški raj. Je v rabi od 1921. Prvo planinsko kočo so odprli 1929. Prvi vodnik je izšel 1936 (E. Ncmček). Na-
LOTUS FLOWER TOWER 1977
Logan Montains. Loganske gore v Kanadi niso v prvem planu svetovnega alpinizma, se pa vendarle večkrat naštevajo med značilnimi lepotami »podkontinenta« Kanade. V I. 1977 so se tja namenili avstrijski alpinisti, člani ÖTK in o tem na kratko poročajo v ÖTZ (österr. Touristenzeitung), ki že 90 let izhuja v stroga konservativni obliki, skromen in zvest spremljevalec društvenega dela.
Loganska gorska skupina se razprostira na severozahodu Kanade (62° zemeljske širine). Primerjajo jo goram okoli Chamo-nixa, posebej omenjajo podobnost s Petit Dru. Stene izzivajo »ekstremisie«, doslej pa ni bilo veliko obiskov. Loganske gore so samoten svet, 200 km široki gozdovi, brez potov, z mnogimi vodami in jezeri jih ločijo od civilizacije. Avstrijci so se odrekli modernim sredstvom za zvezo, malo zaradi visokih stroškov za take aparate, še bolj pa iz etičnih razlogov. Imeli so slabo vreme, le nekaj dni ni deževalo. Stene so porasle z lišajl. Če so vlažne, plezalski čevelj slabo prime. Zato so morali plezati hitro. V 30 dneh so imeli le 12 suhih dni, v šestih dneh je bilo vreme spremenljivo, 12 dni pa je neusmiljeno deževalo. Plezali so v »Circle of the Unclimhable-, kl ga je I. 1980 odkril W. J. Bucklngam in ga tako poimenoval. L. 1954 so Ameri-kanci preplezali Lotus Flower Tower, ek-stremno težki stolp. Prišli so spet 1973. za njimi Švicarji 1975 (o tem smo poročali) in Re!gl|ci 1977. Vsi skupaj so preplezali sedem prvenstvenih vzponov. Avstrijci so v neugodnem vremenu zmogli sedem vzponov. Čeprav nam Imena v daljni Kanadi ne povedo veliko, Jih zapišimo že zato, da se v njih ogleduje širnost in pestrost na vse načine razčlenjeno zemeljske površine. Avstrijci naštevajo:
1.	Lotus Flower Tower, 630m, V+, A2, 30 ur, 1.. 2., 3. avgust. Plezali Kosa, Lack-uer, Weilguny, Ammerer, Machacek. Posneli so 16 mm film. Teden za njimi sta stolp preplezala še Helga in Udi Lindner.
2.	Middle Huey'Sirc, prvenstvena v južni steni, »Dream of Guillotine«, 300 m, VI, Aj—Aj, 7. do 9. avgusta, Kosa, Weilguny In Lindner, 17 ur.
3.	Flat Top. prvenstvena v Jugovzh. steni, »Surprise«, 500m, V+, A—A2. 13.. 14. avg. Kosa, Weiguny, Lackner, 20 ur.
4.	Phanocryst, prvenstvena v južnem stebru. »Billy and Nanny«, 600 m, V I-, A,, 3., 4. avg. Helga In Rudi Lindner, 15 ur.
5.	Bustle Tower, prvenstvena v jugovzhodni zajedi, »Rat Tail«, 400m, V+, eno mesto VI—, A2, 9., 10. avg. Machacek In Ammerer, 18 ur.
6.	Bustle Tower, stranski vrh, prvenstveni vzpon po jugozahodni steni .Little Dream., 200m. VI. 14. avg. Ammerer in Machacek, 8 ur in pol.
7.	Proboscis, prvi vzpon po SV steni, »Season Finish«, 500 m. VI—, eno mesto VI, A2, 19., 20. avg. Kosa, Ammcrcr, Weil-guny, 17 ur.
Pripomba ckspedicije: Vse glavne stene glavnih vrhov v »Circle of the Unclimba-
ble« so poleti 1977 -dobile« svoje ekstremne smeri razen Parrot Beak Peak. Vsekakor tako ponosna ugotovitev, kol jc ekspedlclja po svojem slogu posebnost mirno ekspedicijske šablone.
T. O.
R. MESSNER O VELIKIH STENAH
Lani je izšla istočasno v Miinchnu. Salz-burgu in Zürichu Messnerjeva knjiga »Velike stene«. 139 strani, 36 barvnih podob, 33 črnobelih, 11 risb, format 22,8X 25,5. Cena zajetna — 320 ös. Messner je v knjigi predstavil severno steno Matterhorna, severno steno Grandes Jorasses, severno steno Eigerja, južno steno Aconcague in južno steno Nanga — Parbata (Rupal).
T. O.
RAZGLED PO SVETU
MARKERJEVA 25-LETNICA
Novost, ki jc pred dvemi desetletji tudi pri nas zavladala ned smuškim svetom, »marker« po imenu, jc doživela svetovno priznanje posebne narave. Hannes Marker, izumitelj »markerja« iz Garmisch-Parten-kirehna, je v resnici pomemben iznajditelj, saj je s svojo smuško vezjo pogruntal nekaj. česar doslej še ni nikdo prekosil. Smučarski pionir novejše dobe se jc izkazal tudi kot gospodarski človek. Za 25-letnico mu je njegov japonski proizvodni obrat poklonil pravo samurajsko opremo. Pri tej počastitvi so mu čestitali vidni politiki, domača občino mu je dala srebrno častno plaketo, smučarske šola ZDA pa ga je imenovala za častnega smučarskega učitelja. Marker je bil namreč kot učitelj dolga leta v Ameriki. Srbski pregovor tolaži: Kdor nima v glsvi. ima v petah. No, Marker se ne more pritoževati, saj mu je narava oboje dobro opremila.
T. O.
MILIJARDE DINARJEV ZA PLANINSKE KOČE
Nemška planinska zveza (DAV) bo letos investirala pet milijonov DM v 250 koč. ki jih ima na domačem ozemlju in v avstrijskih Alpah. DAV sam ho iz svojili sredstev prispeval 1.9 mllij., sekcija DAV 1,3 milij., država bo prispevala dobro petino (1,1 mlllj.) četrt milijona mark pa znašajo prostovoljni darovi. V treh letih bodo Nemci v ötztalskih Alpah adaptirali
kočo Taschach za planinsko šolo. Za to so posebej namenili 1,1 milij. DM. Da smo si na jasnem: Poročali smo v letu 1976, da ja DAV v svojem temeljnem programu zoper vsako nadaljnje »odpiranje« ali »odklepanje* Alp, kar pomeni: Nobenih novih koč, nobenih novih poti! Zgoraj omenjene denarje bodo torej porabili za modernizacijo koč (nekatere so že več kot 100 let stare), število obiskov v teh postojankah Iz leta v leto narašča.
T. O.
DESET LET ÖNG
ÖNG so kratice za avstrijsko-nepalsko družbo, ki goji in pospešuje gospodarske, kulturne in prijateljske stike med Avstrijo in Nepalom. Za 10-letnlco obstoja je družba izdala ilustrirano publikacijo o svojem delu. načrtih in uspehih. Društvo je na Dunaju priredilo tudi slovesen večer v dvorani IRS (Internacionalni potovalni servis), ki je pokazal, kako se naša soseda briga za razvoj svojih stikov z Nepalom, s to deželo v razvoju. Slovesni nagovor in referat jo imel dr. Shashi P. B. Mella iz nepalske ambasade v Bonnu Tema referata: »Kultura himalajskega ne-palskcga kraljestva nekdaj in danes.« Ofi-cialm dol je bil s tem končan, zelo živahno pa so se gostje počutili pri napitku Turistični obiski Avstrijcev v Nepalu se že nekaj lat množc, da ne govorimo o ekspe-dicijah, ki so za slik med državama veliko storile. ÖNG ima precejšen delež pri tem razvoju.
T. O 478
TATOVI NA SMUČARSKIH PROGAH
Poročali smo že, da so se tatovi »zaredili« tudi v smučarskih središčih, kar seveda ni čudno, saj v petični turistični gneči Imajo kaj opraviti. Piko imajo predvsem na nove ali drage dilcc, ki so z vezmi vred kar lahko »ponosne« na svojo ceno — najmodernejše stanejo že kar do 800 DM, to pa niso mačje solze. In čim večja je parada smučI pred panzioni, bifeji in postajami vertikalnega prometa, tem lažje kaj izgine.
DAV v skrbi za smučarje svetuje:
1.	Smuči odstavljaj tako, da Jih imaš lahko ves čas na očeh.
2.	Tatovi nimajo časa, da bl gledali na pravi par. Zato deni levo smučko drugam kot desno.
3.	Čc tat ukrade smuči iz smuške garderobe na planinski koči ali v hotelu, odgovarja oskrbnik oz. hotelir. Če so ukradene Iz garderobe privatnega penziona, lastnik penziona ni odgovoren.
4.	Zavarovalnica povrne škodo, če tat odnese smuči iz hiše [kleti), seveda le, če gre za vlom. Pri zavarovalnicah v ZHN znaša zavarovalnina le do 500 DM. Zavarovalnice v ZRN pa ponujajo zavarovalni paket DAV, pri čemer znaša nadomestilo za smuči, palice, čevlje, obleko in potniško prtljago do 2000 DM Podoben paket se glasi tudi na ime nemške smučarske zveze. Zavarovalnica pa ne da nohenega nadomestila, če tat ponoči ukrade smučI s strehe avtomobila, ko se smučar vrača domov in spoloma »duška« za točilno mizo.
To pomeni, da je treba smuči dobro pritrditi, če pa se je tatu posrečilo, da jih je odnesel, je treba škodo prijaviti pri najbližji policijski postaji.
T. O
OMEJITVE ZA BIVANJE V LADAKHU
Konec leta 1977 je avstrijska ambasada v Indiji obvestila »avstrijsko himalajsko družbo«, da bo Indija nekatere gorske predele za ekspediol|e zaprla. Stvar še nI vroča, Indijske oblasti o tem še razpravljajo. Indian Mountaineering Foundation je doslej »zaprla« le področje Nuna in Kuna in še nekatere vrhove v Ladukhu. Skuraj gotovo je, da bodo Indijci onemogočili etnografska raziskovanja v Ladakhu saj se razburjajo prav zaradi dolgotrajnega bivanja tujcev, ki prihajajo iz študijskih razlogov. Kaj ima ta pltljska Informacija za bregom, je težko reči. Vsekakor so državne meje tam vroče.
T. O.
HABELER O EVERESTU 1978
Marec 1978: Avstrijska ekspedicija je verjetno že na poti v Nepal ali pa že r.elo na poti do Everesta. Peter Haheler, kl je 479 obenem z Messnerjem član te ekspedi-
clje, se je sept. 1977 pogovarjal s M. Kastingerjem. ki letno postavi na tržišče 200 000 kvedrovcev, pri katerih imata svoj delež tako Habolcr kot Messner. Po dolgem reklamnem razglabljanju o najboljšem plezalskem čevlju in o najbolj praktični obutvi za planince, alpiniste in popotnike, je Habeler prešel na Everest 1978 in dejal: »Z Messnerjem bi rada stopila na Everest in to po jugozahodni steni, ki je podobna steni Dhaulagirija, v kateri sva se morala umakniti. Enako strma je, Je pa nižja, 2000 m (Dhaulagirijeva stena je 4000 m visoka). Povprečna naklonina znaša 60". Preplezati jo hočeva brez kisika v aparatih. Ekspcdicijo vodi Wolfgang Nairz iz Innsbrucka. Iz tega bo nekaj, kar bo popolnoma novo v zgodovini himalaiz-ma in alpinizma sploh « No, med tem sta Habeler In Messner to besedo držala in gora — je privolila.
T. O.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA V LADAKH
Pod vodstvom Hansa Schella Iz Gradca, so avstrijski alpinisti leta 1977 »obiskali« Kun (7077 m). To je bil četrti vzpon na ta vrh. Prvi so nanj prišli Italijani leta 1913. Istočasno je vodil svojo skupino alpinistov Erich Vanis. pred 20 leti eden od vodilnih avstrijskih alpinistov. Ta skupina bi se bila povzpela na sosedni Nun (7135) in to s prvenstvenim vzponom po zahodni steni te gore. Stena jih je odbijala že v spodnji tretjini, bilo je zelo zamudno delo, potem je pritisnilo še neurje in Vanisova skupina se Je morala pri 6300 m višine umakniti. Kun in Nun, dva sedemtlsočaka, v prejšnjih letih v prednjem planu hima-laizmal
T. O.
PROGRAM AVSTRIJSKE EKSPEDICIJE NA EVEREST 1978
Poleg namere, da stopijo na najvišji zemeljski vrh brez pomoči klslkovlh aparatov, imajo Avstrijci v načrtu še južni steber Everesta, ki bi ga radi zmogli v za-hodnoalpskem slogu. Z Južnega sedla se bo spustil zmaj. to se pravi, Avstrijci bi radi pospravili višinski rekord v tej letalski panogi, ki se v Alpsh zadnja leta močno razvija. Preskusili bodo tudi mnoge nove rekvizite in opremo. Vse bo posneto s TV filmi.
Ekspedicija se je zatekla tudi k ljubiteljskim zbiratcljskim vabam: Kdor bo na konto 0200-099349 v innsbruško banko vplačal 100 avstr. šilingov (nI malo!), bo dobil od ekspedicija razglednico Iz Nepala s posebno znamko, s portreti vseh udeležencev In s prstnim odtisom poštnega sla. Če pa kdo podpre ekspedicijo s 500 šil. dobi signirano in numerirano litogra-fijo grafika P. Flore.
T. O.
DraSkl vrhovi nad Krmo
Foto dr. Ing. Dušan lasli 480
skrbi za varstvo okolja
z izdelavo sistemov filtrskega odpraševanja SOP - MOLDOW
specializirano podjetje za industrijsko opremo
KOMPAS s ZANESLJIV VODNIK NA VAŠI POTI
KOMPAS
loške
tovarne
hladilnikov
64220 škofja loka telex: 34519 yu lih telefon: h. c. (642) 60 091
tozd livarna in servis (642) 61 161 tozd elektrostroji poljane (642) 6B281 telegram: elteha škofja loka, p. p. 63