PsitaiM pkfiut t gcteviai. «®T. 109. T LJUBLJANI, petek, 18. iaai)a 1*25. Pu»«u iteTilka Dia 1'—. LBTO n. Ishaja ntk dan opoldne, izvzemei nedelj , in praznikov. Mesefina naročnina: V Ljubljani in po P°®^: Din 20*—, inoiemstro Din 90*—. Neodvisen podmen list UMDNISTT« Df UF*AYNISTY<>: ŠIMOM GMOORCIdVA ULICA *T1T. O. TELHF&N 0TST. SKL Rokopiai m me vračajo. — Oglasi po tarifu. PtemaoiM vprašanjem naj se priloži auuaka za odgovor. Rača« pri poštnem ček. uradu žtev. 13.638. Prosvetni zakon. ! Zopet nov vladni zakonski načrt, so- j pet dokaz njene popolne nesposobnosti, zopet dokaz njenega skrajnega partizanstva. Kakor rdeča niti se vleče skozi vse ▼tadne zakonske načrte partizanstvo, ki je eačetek in konec vse modrosti >naeio-»alnega« bloka. Tiskovni zakon naj bi ubil opozicional-mi tisk, zborovalni zakon naj bi onemogočil opoziciji prirejanje shodov, ravnokar izglasovani zakon o kmetijskih kreditih naj bi z državnim denarjem pridobival vladnim strankam pristaše iz kmetskih vrst, zakon o sodnikih naj bi z nestalnostjo sodnikov podvrgel justico partizanskim interesom in sedanji prosvetni zakon naj bi vpregel učiteljstvo Y jarem agitacije za vladne stranke. Sa- partizanstvu sp posvečeni ti vladni ikonski načrti in mogli bi se vsi sku- združiti v en sam zakon, v zakon o iv6tih interesih partije. V tem oziru je zlasti odkrito šesto po-^a,je zakonskega načrta o osnovnih šo-ki govori o pravicah in dolžnostih 9*et* 59. pravi, da postane začasni učitelj stalen po treh letih službe in po položitvi učiteljskega izpita. Člen 58. pa določa, da je stalen učitelj prvih šest let premostljiv. Z drugimi besedami se pravi to: p0 devetih letih bo vsak učitelj že tako zdresiran, da bo čisto pokoren sluga vladne stranke ali pa bo s Osnimi popolnoma ubit. člen 99. bo ’ ta namen posebno dobro služil, ko da- ministru pravico, da premesti učile-]M brez pravice na povrnitev selitvenih strožifov. Par takih premestitev v de-ve*ih letih in mora biti zlomljen odpor tu * naibiolj samozavestnega učitelja. In prili c ta take kazni bo dovolj. Ker učitelj m šarim dolžan, d§ vrši vestno svcje dolžnosti v šoli, on mora tudi izven sole kakor pravi člen 77., »podpjrati vsako el° izven sole, ki se p(Kjvzenul zaradi prosvetljenja širokih krogov v duhu tega *®kona«. Duh zakona pa je določen s pr-Vllu členom sledeče: Naloga narodne ®SiJ°vne šole je, da >z vzgojo mladine v ,,U 11 nacionalnega in državnega edin-in verske strpljivosti širi prosve- , , ^er novi prosvetni zakon nara vnost 1 po 8vojem centralizmu, ko ima v sa 1 stv^i odločiti minister, ne bo tnla-■uskiin agitatorjem težko dokazati, da 80 je učitelj, ki' se ne peha recimo za it^strankarsko >Zvezo prosvetnih dru-*ostin,izneveril svojim zakonitim dol/-iahko doi^av tako pa bo tudi otročje Pravde«. O tej zadevi bo odločal centralni odbor JMO, ki se sestane v mesecu avgustu. Dotlej bo izhajal >Glasnik JMO«, ki bo služil samo strankinim informacijam. Prenehanje >Pravde« je težak udarec za stranko, ki šteje 14 poslancev. Vodstvo JMO bo ukrenilo v tem pogledu vse, kar bo moglo. Na seji muslimanskega kluba sta Spaho in Hras-nica poročala o politični situaciji v zvezi s sejo širšega opozicionalnega bloka. PROMETNA KONFERENCA V CURIHU Beograd, 12. junija. Te dni se bo vršila v Curihu prometna konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju boljših železniških zvez med Italijo in Francijo. Za našega delegata je na tej konferenci določen Boža Jovanovič, ki potuje danes ▼ Curih. Naša zunanja politika. Bivši STbski poslanik v Wa«hingtonu, demokrat Ljuba Mihajlovič, ki je bil od Pa-šiča odslovljen iz službe, ker je bil odločno jugoslovensko orientiran in ki je eden najboljših poznavalcev naše oficielne zunanje politike, jo je v skupščini opisal sledeče: >Naša vlada se stalno odmika vsaki razpravi o naši zunanji politiki. Mi vemo, da je pravzaprav šef našega zunanjega ministrstva predsednik vlade Nikola Pašič. (Hrup.) Kakor v notranji politiki, tako misli Pašič tudi glede zunanje politike, da je najboljši zaveznik — čakanje. Toda čas poteka v obeh slučajih mimo njega. (Hrup.) V našem zunanjem ministrstvu se ne dela prav po nobenem načrtu. More se reči, da niti naši zavezniki in niti naši neprijatelji ne vedo, kakšni so naši nazori glede zunanje politike. Zaradi tega smo doživljali tudi neuspeh za neuspehom. Proti Rumunski smo dobili slabe meje, proti Italiji moremo konstatirati popolno kapitulacijo, kar je nazvala naša vlada kot »pakt prijateljstva«. Proti Grški imamo komaj korektne odnošaje, ko pa smo skušali le nekaj doseči, smo doživeli popolen neuspeh. Celo proti Albaniji nimamo oprede ljene politike in zato ne uživamo niti v eni albanski skupini zaupanja. Proti Bolgarski se vlada ne ve orientirati. Sama hrezpro-gramnost na vsej črti. Nato je govoril Mihajlovič o Mali antanti. Dosedaj se v Evropi ni vodilo računa o malih državah in vso politiko so določevale le velike sile. Položaj malih držav je bil zaradi tega silno težaven. Da se stanje za male , države izboljša, je bila ustanovljena Mala ; antanta, ki predstavlja nekak nov »istem. Mala antanta bi morala omogočiti svoboden j razvoj malih držav, žalibože pa je treba i konstatirati, da se je na vseh konferencah j Male antante lamo razgovarjalo o raznih ? važnih vprašanjih, ne da bi se izbralo jasne i linije. j Dovolj značilno -je, da nima Mala antanta ] orientacije v dveh najvažnejših ,problemih š in »icer v ruskem vprašanju in neinško-I avstrijskem. Ti dve vprašanji pa se vedno | bolj razvijati in postajati merodajni za vso \ evropsko politiko. j Jugoslavija je (vzkliki poslancev večine: j »Ni Jugoslavije! To je država SHS!«) pokli-'■ cana da postane kulturno in politično središče Balkana. Da pa se to nalogo izvede, treba imeti program, mora imeti zunanja politika opredeljeno smer. Današnja vlada i pa nima niti programa, niti ljudi, ki bi mogli izvesti tako politiko. Zato mislim, da je edina rešitev za našo i zunanjo politiko, da se osnuje skupščinski : odbor za določevanje zunanje politike.« Mihajlovič je nato predlagal dnevni red, * ; katerim se obsoja vladna zunanja politika. ' Avtomat, ki se imenuje vladna večina, je j »eveda njegov predlog zavrnil. Ravno tako pa je tudi gotovo, da radikali nikdar ne bodo pripustili ustanovitve skupščinskega odbora za zunanjo politiko, ker kam bi dali potem vse one nezmažne in degenerirane sinove beograjskih porodic, ki imajo monopol na vsa dobra mesta v zunanjem ministrstvu! Taka je naša zunanja politika! i» očividno zatreti vsa separatistična stremljenja Kataloncev, ne samo politična, temveč tudi kulturelna. Ravno s tem pa po-ostruje politična nasprotstva vedno bolj. Med mladino Katalonije je razširjen sedaj bojni klic: Proč od Španije! Zaman opozarjajo zmernejši elementi na to, da Katalonija sama zase ne more' obstojati niti politično niti • gospodarsko. Ekstremni nacionalisti upajo S na francosko prijateljstvo in menijo, da more Katalonija kljub vsemu eksistirati sama zase z ozirom na svojo davčno moč: provinca Barcelona sama plača skoro petino vseh davkov. Izgledov imajo pa nacionalisti malo, da se njihove sanje uresničijo, zakaj katalonski nacionalizem ne razpolaga z nobenimi sredstvi sile, tudi nima zmožnih voditeljev ter ima premalo organizatoričnih talentov, ker izžene vlada vsakogar, kdor se eksponira, iz ' Katalonije. Dokler vlada močna roka markiza Prima de Rivere, torej ni misliti na rešitev katalonskega vprašanja. Politične vesti. Berlinsko pismo. Kakor znano, je v Berlinu največji promet na Potsdamskem trgu. Tam se vali kača avtomobilov, voz, tramvajev in pešcev od jutra do večera. Mnogo se je že govorilo o regulaciji tega prometnega žarišča, mnogo se je tudi že poskusilo. Pa oni prometni stolp po ameriškem vzorcu se menda ni obnesel, vsaj v oni obliki ne, kot ga je porodila Amerika. Merodajne oblasti so se odločile, da postavijo ob vsaki izmed cest, ki se končuje na omenjenem trgu kandelaber s tremi žarometi (bela, zelena, rudeča luč). Signale daje še vedno, kot v jeseni prometni policist na stolpu. Ureditev prometa na Potsdamskem trgu je v pravem pomenu besede problem za Berlin, ker je nekdo izračunal, da potratijo pešci letno približno 14 dni s tem, da Čakajo na prosto pot. V enem izmed najelegantnejših kinov teže sedaj film: Mesto milijonov. Sestavila ga je, kot večino VBeh boljših sodobnih nemških filmov, »Ufa« in kaže Berlin v temnih in svetlih barvah, pokaže mesto, nekdaj ponosno središče nemške armade; mesto sedaj, ko hite bataljoni delavcev ob ranem jutru v tovarne in promet v mestu samem. Tudi Olimpijski film je silno zanimiv, posebno z jugoslovanskega stališča. Kot telovadci so posneti izključno Jugoslovani, med njimi seveda prvak Štukelj. Oba filma nam podata smer, po kateri moramo prej ali slej tudi mi hoditi. Film, ki bi bil lahko začetek na polju propagande za Jugoslavijo oz. Slovenijo, bi moral biti sokolski film (det v Ljubljani). Vendar pa je imel napako, da je bil preveč enostranski. Moramo pa imeti film, ki ima samo eno tendenco, ki pokaže, kaj znamo, da smo kljub naši malo-številnosti kulturen narod, ki pokaže naravne krasote naše lepe Slovenije in države v splošnem. Seveda tak film ni zastonj. Pa bi se izplačal. Navedem samo primer. Finska je posnela po nemških operaterjih svoje naravne krasote. Film je tekel v Berlinu, pri prvi predstavi so bili povabljeni državni funkcionarji, umetniki, trgovci, industrijalci in kulturni delavci. Vse je bilo zastopano. Žal, pa pri nas še vedno ljudje ne verujejo, da je propaganda, reklama, in sicer dobra in solidna reklama eden glavnih faktorjev današnjega trgovskega življenja. Po izložbah prometnih pisarn vidimo razne plakate in prospekte čeških, švicarskih, italijanskih letovišč. Pa jugoslovanskih ni vmef, dasi so naši prometni plakati Slovenije zelo lepi, in bi prav lahkb vzdržali vsako kritiko. Precejšnjo pozornost ne samo v prizadetih industrijskih krogih, temveč tudi med širšim svetom vzbuja prepir v rodbini Stinnes. Kdo da je bil Stinnes, menda ni treba povedati. Pač pa gotovo ni znan preko direktno interesiranih krogov obseg in upliv Stinnes-koncerna. Stinneskoncem je največji koncem Nemčije, obsega vse panoge industrije, od ši-vapke do največjega stroja, od premogoko-pov in rudokopov do prekomorskih paro-brodnih družb, od filmskih podjetij do časopisov. Zelo dobro je označil nekdo ta koncem kot državo v državi. Stinnesova Rhein-Schu-ckert-Elbe Union je združila v sebi vso nemško težko, elektro- in sorodno industrijo, v kolikor ni bila udeležena pri A. E. G. (Allg. El. Ges.) koncernu. Da je padel Walter Rathe-nau, glava A. E. G. organizacije pod streli nacionalističnih fanatikov je bila Stinnesu le dana ugodna prilika, neljubega tekmeca izr podriniti. Ko je Stinnes umrl, je marsikateri prerok govoril o propadu unije, vendar pa se je to šele danes pričelo. Sinovi so se med seboj sprli, točnih vesti ni, ker dinastija Stinnes ne ljubi, da se o njenih zasebnih stvareh razpravlja v javnosti. Govori in piše se celo o prodaji Deutsche Allg. Zeitg, takorekoč Stinnesorgana, pa seveda, točnih vesti ne bo prej, predno ne bomo stali pred gotovim dejstvom. Vsekakor bo razvoj tega boja še dokaj zanimiv, ne samo za udeležence, za te celo mogoče bolj neprijeten, ampak tudi za neudeležence kot je n. pr.: Jugoslavija, ki, dasi je Stinnes nekoliko udeležen pri nekaterih podjetjih, vendar ni tako tangirana. Vsekakor bo nemška industrija in vse z njo zvezane grupe okrog Rhein - Schuckert - Elbe Union z razpadom koncema v kritičnem položaju, ki bo obstoječo nemško gospodarsko krizo le še poostril. Največja letošnja nemška letalska prireditev: »Deutsche Rundflug 1925« je končana. Pokazala je, da je resna volja in žilavost nepremagljiva. Brez ozira na to prireditev, ki ima za enkrat več pomena s športnega kot s praktičnega stališča, omenim le dejstvo, da nemški Junkers aeroplani in Dornier-Wal delajo prometno službo že po celem svetu. Nemška natančnost, ki se zdi Nemcem smešna, je ravno na tem mestu bolj potrebna kot kje drugod. Danes stane vožnja z letalom po Nemčiji par mark več kot I. razred D. vlaka. In če upoštevamo še prihranek na času, ki ga ima trgovec, pač lahko razumemo, da so vsa letala dnevno razprodana. Kot letalska križišča pridejo za enkrat v poštev le velika trgovska in industrijska mesta. Seveda ima ▼ Nemčiji nadvlado Berlin, kot glavno mesto, in pa kot mesto, ki ima ugodnost in udobnost eentralno ležečega letališča, kot je Tempelho-fer Feld. O tem pa drugič več. Razpoloženje v Kataloniji. Katalonci so separatisti. Ni redko, da reče kak Katalonec, da »ploh ni Španec, temveč Katalonec. V mestih »e je pač mogoče sporazumeti v španščini, na deželi pa razume često ljudstvo samo katalonski. Nacionalizem se pojavlja tudi v Kataloniji. Temelji na renesansi zgodovinskih raziskovanj, iz katerih črpajo Katalonci spomin na ■ slavno preteklost. Od 18. do 15. stoletja se je raztezala njihova država preko južne Francije, Sicilije, Neapla, Sardinije do Aten. Katalonci uporabljajo svoj dialekt često kot izrazno sredstvo literature. Neprestano propadanje Španije kot velesile je povzročilo, da občutijo Katalonci propad njihove lastne veličine tembolj. Zato ni presenetljivo, da so jeli zahtevati že zgodaj avtonomijo. Sprva sicer prav plaho. Kmalu se je pojavila, sicer samo sporadično — tudi zahteva po ločitvi od Španije. Seveda je madridska vlada take zahteve vedno odklanjala. Naravna posledica tega je bila, da je pridobil separatizem v Kataloniji vedno več pristašev. Končno pa je bila vlada vendarle prisiljena, da je ugodila leta 1914 željam Kataloncev vsaj deloma. Dovolila je štirim katalonskim provincam, da so se združile v svrho kolaboracije pri javnih delih in humanitarnih ta- 33?' devali v takozvano »mancomunidad«. Ta zgolj administrativni organizem je obstojal iz stalnega upravnega sveta, ki mu je bil pri-deljen kot svetovalna korporacija, neke vrste parlament. Voditelji Kataloncev so upali, da se bo razvila iz te institucije s časom vlada avtonomne, čeprav ne samostojne države. Ustanovili so katalonske šole, ki so polagoma izpodrinile državne in v katerih so vzgajali mladino v katalonsko-nacionalnem duhu. Toda šele pod vojaško diktaturo je doseglo katalonsko-nacionalno gibanje svoj višek. Diktator je pripravljal iz Barcelone vojaški udar. Kataloncem je obljubljal važne koncesije za njihovo pomoč. Ko pa ee mu je posrečilo vreči staro vlado, je ukinil mesto tega ustavo, proklamiral obsedno stanje ter podvzel več mer, ki naj bi pobijale katalonski nacionalizem. Reorganiziral je šolstvo, prepovedal je katalonsko zastavo ter uvedel v javnosti in celo v trgovskem dopisovanju španščino kot uradni jezik. »Mancomunidad« je polagoma ukinil popolnoma. Na njeno mesto je stopila nova provincialna uprava, ki pa, kakor se zdi, ne odgovarja popolnoma pričakovanju vlade, kajti ravno zadnje dni je odstopilo več članov tega urada, med njimi sam predsednik, ker niso bili > zadovoljni * ukrepi madridske vlade. Vojaška vlada ho- ^ = Glasilo vojvodinskih radikalov »Za- ! stava« pišo v uvodniku: »Ce je g. Pribičevič trdoglav in če noče niti sedaj uvideti, da je ‘ zanj skrajni čas, da se pridruži radikalom in sicer brez vsake rezerve, je končno njegova osebna zadeva. To bodo storili njegovi volilci tudi brez njega! Oni niso od nikogar inventar, ki bi se pustil vsled nedoraslega in trdoglavega vodstva potisniti ob stran, ko > gre za njegovo kožo.« — Radikali so torej pričeli že javno pisati, da mislijo pobrati samostojno demokratske volilce, dočim bi : prepustili voditelje njih usodi. ; = Velesrbi proti bolgarskim emigrantom, i »Balkan«, ta revolverska dika »nacionalne- i ga« bloka,' piše: »Bolgarski emigranti v na- \ ii deželi so preko naše javnosti, z našega ’ ozemlja, izdali nekak proglas, v katerem se i odkrito pod varstvom azija, ki ga jim je dala i naša država, mešajo v posle bolgarske vlade, j (Pri »Balkanu« seveda z veliko začetnico!) j Če se ta gospoda ne bo že enkrat naučila : dostojnosti in ne nehala zlorabljati naše go- ! stoljubje (ki je pri »Balkanu« osobito veliko, op. ured.) na škodo naših državnih interesov, bomo sicer mi pozvali našo vlado, da izda odlok, s katerim se ti emigranti izženejo preko meje.« — Z drugimi besedami, da se jih izroči kakor nacionalista Coligo, njihovim zakletim nasprotnikom. Da pa je lopovstvo velesrbskega »Balkana« popolno, treba še pripomniti, da se niso ti emigranti prav nič vmešavali v posle bolgarske vlade, i temveč prosili samo zaščito za svoje tovari- j Še na Bolgarskem. Kaj niti te pravice ne bi smeli imeti. Kaj naj bi poveličevali morilce stojih tovarišev in hvalili Cankove krvolo-ke, kakor to dela »Balkan«. — Vlada Cankova podpirana od Italije. Ni sicer to nobena tajnost toda g. Ninčič, naš .*,unanji minister, ki bi moral o njej najpreje doznati, je očividno še ne ve. — Bolgarska vlada je javila te dni veleposlaniški konferenci, da je odpustila vseh 10.000 vojakov, ki so ji bili dovoljeni po atentatu v cerkvi sv. Nedelje. Obenem je javila bolgarska vlada, da bi v. slučaju potrebe, če bi bil ogrožen javni mir in red v Bolgarski, poklicala vseh teh 10.000 vojakov vnovič pod orožje, ne da bi čakala na dovoljenje veleposlaniške konference. Na ta način ima Bolgarska svojo vojsko dejansko že pomnoženo za 10.000 mož. Dri tem pa naredi še ta dobiček, da jo vzdrževanje te vojske nič ne velja. Jasno je zato, da bi morala veleposlaniška konferenca Bolgarsko prav energično poučiti, da : je vsak vpoklic rekrutov brez predhodnega I dovoljenja veleposlaniške konference nedo- i pusten in da bo strogo kaznovan. Toda že se govori v italijanskih diplomatičnih krogih, da ne bo v tem oziru delala veleposlaniška konferenca nobenih težav bolgarski vladi. G. Mussolini je zanesljiv protektor krvave vlade Cankova in samo v smislu »prijateljskega pakta« med Beogradom in Rimom je, če tudi naša vlada diplomatu.no podpira krvavi režim Cankova. — Agrarni kongres v Varšavi- Od 21. do 24. junija se vrši v Varšavi mednarodni agrarni kongres. Program je končnoveljavno določen. Plenarne seje s predavanji, referati in posvetovanji bodo trajale štiri dni. Nato se priredi sedem skupnih izletov v razne dele države, posebno na Poznanjsko, na poljsko morje, v industrijsko okolico Lodza, v Lublin in Lvov, v heloveški pragozd, v .■ Krakov in Vijeličko ter končno na zgodovin- ’ sko Pulavo. Udeležniki vseh teh izletov se sestanejo v Krakovu, od koder bo zadnji ; skupni .izlet v poljsko Tatro in k morskemu očesu. Dnevni red sej je jako bogat, obravnavalo in debatiralo se bo obširno o strokovnih agrarnih vprašanjih. Iz. najrazličnejših , držav so prišle prijave odličnih agrarnih de- j lavcev, ki imajo večinoma velike zasluge za , razvoj agrarnega pokreta in agrarne organizacije v Evropi. _ p0 jrancosko-velikobritanskem spora*- j umu. Londonski oddelek Havas 'agenture ; sporoča, da je francosko-britanski sporazum ; naredil povsodi najboljši utis in sicer tako j v diplomat, ko tudi v poluradnih krogih. Zlasti se poudarja, da se nahaja Velika Britanija > s sklenjenim garancijskim paktom do Fran- j cije in Belgije v istem razmerju ko ob izbruhu svetovne vojne. Iz Ženeve se sporoča avtentično besedilo sporazuma glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Ta del se gla- j si: Francoska in velikobritanska vlada iz- , javljate, da stopi garancijski pakt šele po vstopu Nemčije v Zvezo narodov v veljavo. Za sklenitev pakta se ne stavi kot pogoj ; vstop Nemčije v Zvezo narodov, toda Nem- j iSija bo morala preje vstopiti v Zvezo narodov in šele potem bo pakt veljaven. — Y i Nemčiji so silno razočarani. Zlasti jih boli, ! da je Velika Britanija priznala Franciji pravico, da pošlje poljski preko Nemškega ozemlja vojaško pomoč. Listi poudarjajo, da ne bo nobena nemška vlada pristala na l>, da bi smelo biti Porenje operacijska baza r rau- rije za prehod francoske armade preko N»*- •eije. = Italija zaenkrat desinteresirana. Prejšnji zunanji minister Italije in njen sedanji zastopnik v Svetu Zveze narodov senator Soialoja je izjavil, da pozdravlja Italija vsako stvar, ki more služili ideji miru. Intervencija Anglije zasleduje samo miroljubne cilje. V sedanjem slučaju gre za pakt štirih (Francija, Anglija, Belgija* Nemčija!, »ri katerim Italija ni udeležena. Važno je, da stopi Nemčija v dogovor z državami, kj so že članice Zveze narodov. Druga stvar bi bila za Italijo, če bi šlo za vse meje Nemčij« m ne samo za zapadne. V tem slučaju, d» pakt v Zvezi narodov velja avtomatično tudi za Nemčijo, je garancija za Češkoslovaška in Poljsko. Vstop Nemčije v Zvezo narodov je odvisen samo od nje. Sedanji pakt je a« ves svet razveseljivo dejanje. Po njegove* mnenju vsebuje francoski odgovor Nemčiji vse, na kar more Nemčija v sedanjem trenutku računati. — Iz Rima se poroča, da j» bil v italijanskih diplomatičnih krogih komunike o doseženem sporazumu med° Bria«-dom in Chamberlainom sprejet z velik > rezervo, zlasti so v Rimu bili nejevoljni, k*r se ni v komunikeju niti z besedico omenil« DaiijO. = »Kitaj — Kitajcem!« To je glasilo kitajskih dijakov, glavnih povzročiteljev s*-danjih nemirov. Z neverjetnim fanatizmo* skušajo kitajski dijaki pridobiti kitajski narod za odrešilen nastop jiroti tujcem, »lasti proti Japoncem in Angležem. Izgleda pa, da se njih namera ne bo po$’ečila, ker »o s« glavni trije kitajski generali, ki imajo vso moč, izrekli proti njim. Mandžurski Čang-solin, krščanski Feugjunang in gospodar Srednjega Kitaja Vupejfu se boje revolucionarnega duha dijakov. Ti so sklicali v Pekingu za včeraj velikansko demonstracijo i® vsem tujcem je naročeno od njih konzulov, da ne gredo na dan demonstracije na »lieo. Zavezniki nameravajo v namenu, da okrep« stališče pekinške vlade, dovoliti povišanj« kitajske carine, da bi imela tako pekinška vlada več sredstev za boj. V Šangaju s« se pričeli pred mešanim sodiščem procesi proti dijakom kot povzročiteljem nemirov. Državni pravdnik je trdil, da ima doka«« v rokah, da so nemire povzročili dijaki ne p«-budo Moskve. — Atentati v Barceloni. O priliki obisk« španskega kralja v Barceloni so na veš mestih eksplodirale bombe. Od eksplozij ni bil nihče ranjen. Misli se, da so imeli ti atentati samo demonstrativen namen proti kralj«. Oblasti so aretirale več ko sto dijakov, ki jik pa bodo po kraljevem odhodu izpustile, k«r je njihov zapor samo preventivne narav#. Prosveta. Javna produkcija gojencev dramatična šele Udruženja gledaliških igralcev. G. prof. Šest je podal v torkovi produkciji dramatične šole dozdaj najbolj Tesno in resnično »tanje o našem dramskem naraščaju. Hvalevredna je bila misel, da se je uprizorilo veliko delo, v katerem je možno ugotoviti sposobnost gojencev in gojenk za scenične «a-stope, kar pri deklamatorskih produkcijah ali v dramatičnih odlomkih ni možno. Pn slednjih se običajno uveljavi vnet diletantizem, gorko čustvovanje ali inteligentna na-čitanost. Resničen talent le redko. Upriao-rili so W. Shakespearovo komedijo »Na Tri kralje ali kar hočete«. Za gojence dvojno trd oreh. Po dobro uspeli uprizoritvi ■« našem odru in po navodilih režije niso nastopajoči mogli ustvariti skoro nobene «a-molastne kreacije. Svojevrstno podani tipi kot je bil Malvolir g- Rogoza itd. so silili gojence k posnemanju in je bila njihova igra večinoma nesvobodna. Splošno se prevladovala jezikovna hlastavost. Nastopi pa so bili živahni, skupinske scene mestoma prav dobre, naštudiranje vestno. V treh letih, odkar obstoja dramatična šola, se je trud po- ,■ žrtvovalnih voditeljev izplačal. Sola je razdeljena v splošni oddelek, v prvi in dr«#1 letnik. Vodijo jo gg- šest> Kobler, 2upanči*> Vlček in Robida, solo za poklicne igral** poleg g. Šesta, ga- Marija Vera in Fr. Lipah- Pri uprizoritvi so presenetile posamew» maske in pogojeni hitri tempo komedije. Zanimanje za produkcijo je bilo škandalozno minimalno. Kljub pozni seziji je vreden ta idealen naraščaj vse večje poaor-nosti naše javnosti. Filharmonična družba v Ljubljani. Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani s« vrši v pondeljek, dne 22. t. m. ob 8. uri ssve-čer v sobi št. 14 poslopja Glasbene Matie« v Vegovi ulici. Dnevni red: Poročila o društvenih koncertih, volitve novega odbora, slučajnosti. Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi » soremliovanjem klavirja na besedilo Karla Široka. 1- Pojdimo spat. 2. Starček roma na goro. 3- Jezus je majhen. 4. Tri kaplj* krvi Ob dvajsetletnici druš'cenega obstoj* založilo m izdalo pevsko društvo »LjubljaO»kl Zvon« v Ljubljani. Vsako pomnoževanjo pr#_ povedano izdajo in litografirane glasov« (sopran in alt) razpošilja založnik. ljubka, narodno nabožna besedila tržaSKega pesnika Široka z melodijozno, v »®™nem tonu zloženo Premrlovo so za izvajanje na koncertih, dobrodošle pa bodo zlasti šolskim zborom, ker so lahk«. Izdajo, ki je krasno litografirana n ima mit-no zunanjo opremo, toplo priporočamo v nakup pevskim zborom m Šolskim vodstvom. Dopis. Domžale. Dne 9. avgusta bodo proglašen« vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob •* Studa slovesno za trg Domžale. Nagli razv°l Domžal in okolice je spojil te kraje v celoto. Ljudje so spoznali praktično vrednost tega dejstva ter zaželeli postati tržani. Zato J* plačalo županstvo predpisano takso ter se_l Domžalam priznala pravica in čast tHja-daj se vrše priprave za čim najlepšo pr povišanja Domžal v trg. Dnevne vesti. bruhnil v pondeljek dopoldne požar, ki se j« > okleni se me in pelji me po tejle uliti.« 2§o- V LASTNO SKLEDO. Naša doba je morala poučiti že vse stanove, da jim ne bo nihče pomagal, če si ne bodo pomagali sami. Zato je jasno, da ni bil nihče tako zelo dolžan nastopiti proti per-sekuciji uradništva, ko ravno uradniške organizacije. Žalostna resnica pa je, da ni storila tega niti ena organizacija, temveč so vse tudi na najbolj krivično persekuoijo molčale. Pa ne zadosti. Našli so se celo uradniki, ki so javno govorili, da se je preganjanim uradnikoln zgodilo prav, ker kaj se mešajo v politiko. Zavračevati ta hlapčevski nazor, bi bilo ‘ poniževalno. Zato bi opozorili le na posledice. Kakšen ugled bo užival uradnik, če bo vsak državljan znal, da menja uradnik »voje prepričanje z vsakokratnim režimom. In kakšen ugled naj uživa uradnik, za katerega ljudje vedo, da je mož brez lastnega prepričanja, ker se svojega višjega boji. Ali je mogoče bolj ponižati uradnika, kakor če se mu odreka pravica na lastno prepri- ■ Čanje? Ali je mogoče pričakovati, da bi se javnost zanimala za pravično ureditev uradniških plač, če bi pa ti bili samo ponižni sluge vsakokratnega režima? Da reagirajo nekateri uradniki na perse-kucijo uradništva s pljuvanjem v lastno skledo, je pač višek dresure, ki so jo mogli doseči naši slovenski teroristi. Toda kako boleča je ta dresura za narod, kako sramotna za- uradništvo in kako krivična za oba! = Demagogija. Ce uganja kak opozicio-nalen list demagogijo, je še nekako oprost-Ijivo. Kadar pa uganja demagogijo vladen list, ki hoče vrhu tega veljati kot glasilo inteligence, pa je to demagogija najgrše vrste. Tako demagogijo je zagrešilo »Jutro«, ko. piše, da je posl. Pucelj glasoval proti kmetijskim kreditom. »Jutro« hoče reči s tem: poglejte ga kmetskega poslanca, ki glasuje proti zakonu o kmetijskem kreditu! Pa se moti »Jutro«, če misli, da bo tako dejal slovenski kmet, temveč bo nasprotno dejal: Presneto slab mora biti novi zakon o kmetijskih kreditih, da glasuje proti njemu celo kmetski poslanec. In v črno bo zadel slovenski kmet, ko bo tako dejal. — Izprememba v vodstvu ljubljanske opere. — Dosedanji ravnatelj ljubljanske opere Friderik Rukavina je postavljen za vršilca dolžnosti upravnika Narodnega gledališča v, Osijeku, ravnateljem opere Narodnega gledališča v Ljubljani je pa imenovan Mirko Polič, tajnik opere Narodnega gledališča v Beogradu. — Novinarska visoka šola v Pragi. V Pragi »e otvori začetkom prihodnjega šolskega leta visoka šola. Ustanovitev te šole je — * f ^dov za vse Slovane. k;i v,rft.? italijansko zastavo v Sarajevu je DHa likvidirana. Policijsko ravnateljstvo je •poročilo Mauriziu Contiju, da nima pravice v Jugoslaviji izobešati italijanskih zastav, ker bi niti zastopnik italijanske vlade, niti častni ^as topni k kake italijanske korporacije. Or-junaš, ki je zastavo snel, je bil pa kljub temu policijsko zaprt! Pogozdovanje beograjske okolice. V ministrstvu šum in rudnikov je izdelan načrt za pogozdovanje beograjske okolice, ki se ima pričeti v najkrajšem času. S tem bo Beograd na lepoti mnogo pridobil. ~ *Zn5?11i",9lr8tv.a Pošt in brzojava. Ministrstvo pošt m brzojava je odredilo, da se zaenkrat ^ sprejema nobenih prošenj za vstop v postno ali brzojavno službo — Iz poštne službe Postavljeni so za dnev-mčarje Vinko Zajec m Marija Pavlin pri poštni direkciji v Ljubljani; JosiPina nnikar J, Žužemberku, Ana Kolman v Kranjski gori “arija Kopitar v Novem mestu, lgnac |ad: rbb v Ljubljani 2 in Marko Schuster v Mariboru 2. Sprejem na učiteljišče. Prosvetni mini- je odredil, da je potrebna za sprejem na učiteljišče mala matura, odnosno matura me-■čanskih Sol. Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« štev. » z dne 9. t-. m. prinaša »Uredbo«, s katero spravljajo v sklad odredbe zakona o or-gonizaciji finančne kontrole z zakonom o ci-bencil uradn*kih in ostalih državnih usluz- *ke obpf^Ba®a mesta. Veliki župan ljubljan-nika v i'lnnh'fI>isuie mesto okrožnega zdrav-■do 12. jultjnj \pr* Sevnici (prošnje je vložiti I. državni realm" stalnih učnih mest na alki v Ljubljani, na #ledu. — Velikanska podkupovalna in goljufiva 1— Goljuf. Josip Reitlmeier, nadkretnik, J« afera na Pruskem. Štiri velike stavbene tvrd- j naznanil na policiji, da je prišel te dni k njoke v Frankfurtu ob Odri, Berlinu, Dresdenu ] mu na dom v Stari Log, okr. Slov. Bistrica in Ziillicau-u so osleparile nemški državni in : neki nepoznani moški, ki se mu je predstavil pruski fiskus za 20 milijonov zlatih mark. f za trgovskega potnika. Možakar je dejal, da Podkupovale so železniške uslužbence ter ž , ima njegova tvrdka prav poceni na prodaj njihovo iM>močjo goljufale državo pri zgrad- i modele, kakršne rabijo šivilje. Na vasi, da j« bah. Doslej je aretiran Paul Schmidt, eden . ališal, da ravno Reitlmeierjeva hčerka, ki j« najbogatejših mož obmejne marke in deset t šivilja, nima nobenega modela. Reitlmeier e« železniških uslužbencev, mnogo jih pride pa f je končno pogodil za tak model na ceno 311 še na vrsto. j dinarjev ter dal agentu na račun 52 Din. Pii — Žalosten konec pozne ljubezni. Sedem- ! tej priliki mu je pa izvabil neznanec tudi bru-desetletni Antonio Monti je bil še pred dve- j šeno zrcalo, češ, da je bo nesel v tovarno ma letoma bogat trgovec v Milanu. Toda pri' šla je kriza, in Monti je bil kmal.u na robu propada. Tik pred polomom pa je pograbil, kar mu je še ostalo ter pobegnil z mlado deklico Maurino Listi in 206.000 lirami na Dunaj. Tu je užival zaljubljeni parček medene tedne, in vsa poizvedovanja policije so bila zaman. Neuspehi oblasti so dali Montiju pogum in vrnil se je, kjer so ga oblasti kmalu zaprli. Vsekakor pa je bil tako kavalirski, da ni hotel povedati, kje se skriva njegova mlada ljubica, ki ga je prav za prav k dejanju zapeljala. Kljub temu pa je doletela te dni tudi njo ista usoda, kakor njenega starega galana. — Maščevanje atleta. Te dni je bil v Pur-kersdorfu v Avstriji zavratno’ umorjen sin peka Jos. Zvvickel. Kot umora nujno sumljiv je bil aretiran Karl Auman, zidarski pomočnik in atlet-amater na Dunaju in neki njegov prijatelj. Zwickel je imel namreč par dni preje, v nedeljo z Aumanom prepir. Auman se je hvalil z zmagami pri rokoborbah. Nenadoma ga je Zvvickel pograbil in položil ha tla. Auman se je čutil hudo žaljenega na svoji atletski časti ter je prisegel da se maščuje. Zlezel je ponoči skozi okno, pod katero je narisal njegov tovariš, ki je razmere dobro poznal, križ, pričakal Zwickla za zastorom v njegovi sobi ter ga usmrtil s tremi re-volverskimi streli Špiljak v Ljubljano, ker je bilo na zadnji struni nekoliko odrgnjeno. Goljufije nujno sumljiv je Ludvik S., brezposelni trgovski potnik i* Ljubljane, ki ima na vesti že vel takih deliktov. Ljubljanska porota. ZADNJI DAN. POSLEDICA NAGLE JEZE Senatu predseduje dr. Papež, votant* ut« sodni svetnik Keršič in sodnik Gaber, d»-žavni pravdnik dr. Ogoreutz. Slučaj pravzaprav ne spada pred porotnike, ker nima čisto nič zločinskega na sebi. Obtožena je 17 letna dekla Ivana Bonča is Zminca nad Škofjo Loko, da je dne 13. decembra lanskega leta med prepirom težko poškodovala Srečka Šinkovca, 161etnegu hlapca, ki služi ž njo vred pri istem gospodarju Janezu Bogataju v Vovčjem. Že večkrat popreje sta se prepirala in prav otročj« pretepala, usodnega dne ji je pa hlapec Srečko le malo preveč nagajal. Dekle j« pletlo šopke za svoj sobni oltarček in j« bilo na delo svojih rok zelo ponosno. Fant ji je pa to zavest ovrgel z izjavo, da Šopki i niso prav nič lepi in nimajo nikakega ia-j gleda. To je dekle tako ujezilo, prijela jo - Kralj tatov in vlomilcev. Te dni je are- i ?leda- “> 1° F™ to vala pariška policija Poljaka Antona Man- j J® »togota«, da je zgnibfto U«en^a tela, ki so ga nazivljali njegovi tovariši v . —*» j »»-*-» Ktuvm Tpra- Sanji soglasno zanikali, vsled česar je bila Ivana Bonča krivde oproščena. Zagovarjal jo je dr. Gruden. TATVINE NA GORENJSKEM. I. SLUČAJ. Josip Rakovec, 20 letal posestnikov sin ia Besnice pri Kranju, je v družbi dveh ne-znnncev iz Ljubljanske okolice, katerih imen pa ne pozna, vlomil dne 26. XI. preteklega leta na Kuraltovo žago v Kranju in pri tej i m™i tovariši v 13 izuvanje čevljev ter ga vrglo Šinkovcu, »obršn« kralja tatavin vlomUcev. Načeloval ; « *e o je tolpi poljskih tatov, katerih specialiteta tal™ “k Nastooiln ’io i P°* «o bili vlomi v prodajalne juvelirjev in izro- j «0°. osto t čiL rfŽStfJK £! 1$r£2Zx drews in 19-letao Katarino Zarambo. Deklici sta priznali, da sta pomagali oropati več ta-ksikompanij. Držali sta revolverje, dočim praznili njuni pajdaši šoferjem žepe. t esel pop okraden od ženske. Neki beograjski pop, ki rad pije in poje, se je zabavM te dni pri svojem kolegu pozno v noC. no jima je končno zmanjkalo vina, se je odmajal proti domu. Ker so ga noge težko nosile, je sedel v bližnjem parku na klop, kjer je zadremal. Proti jutru ga je zbudila mlada pev- ka, ki se je vračala od svojega »dela«. »Kaj ) priliki odpeljal žagarjevo kolo, odnesel pra«- je hčerka moja?« je vprašal pop. »Nič oče«, 1-------------------------------- *- - - ->-*-------- je odgovorila pevka »ampak zdi se mi, da malo težko bodite, če hočete, vas povedem jaz. Kar povejte, kje stanujete.« »Vrag si ga vedi«, je repliciral okajeni pop, »no, pa le no ročno blagajno in 6 m dolg gonilni men v skupni vrednosti okrog 5000 dinar Dalje so vlomili pri posestniku Primožu Prevodniku, kateremu *o odpeljali Iz hleva enega koštruna, dve ovci In eno jagnje 'm akUMli dT« titI, po»o»tniktt Pavl« Tadiiku t Brod«h »o pa odneali neka| oblate«, platna in uanja. Pri Mariji Masteri v Sforajsm Bitnjem »o ukradli ie *aklenjen» »hramb« 75 kg konjake žime in pri Materi« Fafeik t Brodovljah kar cele kose pohištva. Dolgo ža»a niso mogli priti predirnim in )*odj*tnim tatovom na *led, dokler se ni lepega dne i* strahu prijavil obtoženec *am, tt pa »icer trdi, da on *am ni kradel in vlamljal, pa£ pa je medtem, ko sta neznana tovariša kradla pazil, da jih ne bi kdo *a-lotil, in je razpeSaval ukradeno blago po •količkih vaseh. Plen vlomilceT bi bil Se ?e$ji, da jih niso na par mestih prepodi ■resti psi čuvaji. Porotniki so odgovorili na vsa vprašanja soglasno da in je bil obtoženi Josip Rakovec •fosojeu na tri leta težke ječe, t kaeen »e ■h TŽteie preiskovalni zapor od 29. oktobra laaskeg* leta. II. SLUČAJ. Pri trgovcu J. L. t Kranju je sluiil kot T*jenee današnji zadnji obtoženec jedva 15-lstni Stanko Demšar ix Gorenje vasi. Začet-konta svoje učne dobe pridni in pošteni do- j iek j* eašel v slabo tovarišijo dveh pokvar- j j*»»*T Miheliča in Benedika, ki sta ga u j govarjala in napeljarala k tatrini tako dolgo, da je fant res pričel krasti. Končno so mu prižli na sled, ker je pričelo zmanjkovati Tedno Teč blaga, ki ga je Demšar v družbi svojih pajdašev prodajal in denar tapraTil. Vrednost ukradenega blaga maša nad 15 tisoč dinarjev, gotovine pa je izginilo iz predala tudi za okroglih 1000 dinarjev. Obtoženec krivdo skesano priznava. Kot priča nastopi pred senatom tudi sedemdesetletni Demšarjev oče, ki pove, da je bil sin doma vedno dober in pošten, kar potrjuje tudi uradno spričevalo o dobrem glasu. Škodo, ki jo je povzročil sin, je oče medtem že poravnal. Porotniki so na edino glavno vprašanje odgovorili z 8 glasovi da in 4 ne, torej da, nakar je bil Stanko Demšar obsojen na 1 leto težke ječe, v katero se mu všteje preiskovalni eapor. S to obravnavo se je zaključilo letošnje poletno porotno zasedanje. R B.: Borovniški pekel. Marsikatera mnogo bolj oddaljena in manj vredna prirodna zanimivost si je pridobila med ljubljanskim občinstrom že dokaj boljši sloves in izkazuje številnejši poset kakor n. pr. znameniti Borovniški Pekel, ki nam je takorekoo pred nosom. — Kje tiči krivda? Premalo reklame? Najbrže ni bila to glavna krivda. Bolj verjetno se nam zdi, da je manj- j kalo doslej pravega, za vse vrste obiskovalcev primernega, neopasnega pota. Splošno se je tožilo, da je dosedanji, »stark pot čez Hu- | dičev zob (od 2. šuma naravnost navzgor) za \ premnoge izletnike prestrm in pa da ima to ! glavno napako, da vodi samo mimo spodnjih f dveh šumov, zgornjim trem, dokaj lepšim sla- i j povom pa se — izogne! Marsikdo se je zato ) J vrnil razočaran ali pa si od 2. šuma navzgor i j sploh ni upal čez Hudičev zob in kajpada po- ‘ j tem upravičeno zabavljal: ja ali hodimo v ! Pekel, da plezamo ali da si ogledamo to ; j znamenito prirodno posebnost v celoti in ne j samo na poli j Vsem tem in takim pritožbam bo upamo sedaj kmalu konec. Prijateljem prirode, oso-bito izletnikom iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Cerknice sporočamo, da gradi sedaj Osrednji odbor Slov. Planinskega društva I nov, za vse izletnike, torej tudi za deco v spremstvu primeren pot skozi vso roman- j lično reber, mimo vseh šum, neštetih sko- j kov in brzic 300 m navzgor do prvega’ mlina, j odkoder ae Tmeš potem iea Pokojišče nar*j v Borovnico ali na Vrhniko, na Logatec ali pa lahko podaljšaš izlet čez krasno razgledal Vinji vrh 984 m (ali pod njim po cestici) na Rakek, Cerknico ali pa tudi iea Kožljek i* Rakitno v Preserje. Novi pot, ki je bil pretekli teden strasiraa, sedaj nakopavajo, popravile so se markacij* (g. Knafeljc), postavijo se dve novi brvi, tudi kažipotne table so v delu. Upati je. da bo vse glavno delo do nedelje t. j. 14. t. ni. izgotovljeno in g tem odprta prilika osobito ljubljanskim izletnikom za nov lep prirodni užitek. Izlet skozi Borovniški Pekel priporočamo izletnikom posebno v spomladi in jeseni ter sploh po večjih nalivih. Borovničani bi storili dobro, ako bi večkrat skozi leto kratko opozorili v časopisih, kedaj so prizori slapoT v Peklu najlepši in pa, da pazijo na markacije, kažipotne table ter eventuelne potrebne poprave. —• Saj je njih Pekel ob svojem času res občudovanja vredna posebnost, praT sto-je vrste, na katero so lahko ponosni. Iidajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Želeinikar Aleksandei. Tiska tiskarna >Merkar< t Ljubljani. (*-) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. >Ba, Mr. Deaconc, se sedaj nasnaehne mlada deklica, »saj sem že rekla, da ga vsak otrok lahko po-Mredi.. .c »Aparat lahko zaprete in zapečatite.« »Ne, ne, ne pride iz mojih rok. Ali v dveh letih dvajset ton morrisita za sto milijonov dolarjev — ali mič. Priložnost za preizkušnjo dobite vseeno. Moj oče j# sestavil tudi poseben avtomobil.. .< »Pa menda ne onega, ki je preje vozil preko Hudsona?« pretrga hitro master Artur. »Prav istega. Gonilna sila je oni drugi kos morri-sita, ki tehta 400 gramov, in izvaja torej 400 konjskih siJL V tem avtomobilu napravim v dveh letih pot okoli 2«mlje.< , »In onih sto ton, kje se pripravljajo te?< »Cenjena gospoda, tega seveda ne izvesta. Hipoteka je le za zemljo, ne za poslopje — pred odpoto-vanjem bom uničila samostan z ognjem, in nikar se trudite iskati česa v žarečem pepelu, našli ne boste mičesar. Na svidenje čez dve leti! Klanjam se.< Lahno se prikloni in zapusti sobo. Kakor uničen sede stari Deacon na stol. »Uničeni smo, uničeni za vedno!« stoka. »Da, če je res vse to, vrzimo kar ves petrolej in premog v ogenj,« godrnja master Artur in se obme lwoti oknu. Kmalu se prikaže izza hiš velik, popolnoma zaprt avtomobil, zdrči po bregu navzdol naravnost v vodo in krene proti drugemu bregu. Deacon zasika, Artur se obrne. Za njim stoji njegov oče. Že sam na sebi železen obraz izraža strašno odločnost. »Artur — to iznajdbo ji moramo odvzeti — moramo! — To smo dolžni vsemu človeštvu — s premetenostjo ali s silo — in ti si tisti, ki mora to izvesti — ti moraš z njo napraviti pot okoli sveta — ti moraš! — in — ti si se ponašal tolikokrat svojim prijateljem, da se ti ne 'more zoperstavljati nobena ženska — jaz vem to, slišal sem o tem — torej, pokaži svoje zapeljive umetnosti — če ne gre drugače, se moraš.poročiti s to žensko!« Še dolgo časa sta se pogovarjala o načrtu, s katerim je Artur popolnoma soglašal. 2. Potnik okoli sveta, ki mu nihče ne verjame. Po cesti, ki drži iz Newarka v Nevvtou, koraka postava, ki bi spadala v divji zahod, ne pa v ta del Amerike, ki je že popolnoma kultiviran, kjer so že tvornice izpodrinile poljedelstvo. Orjaški in atletski mož, blizu trideset let star, je oblečen v že precej ponošeno lovsko obleko, ki je narejena iz surovo krojenega usnja; iz usnja je tudi oguljen klobuk s širokimi krajci; na nogah ima mokasine, ki ne bi prenesli več dolge hoje, ob strani mu visi lovska torba, na rami pa dvocevka, ua kopitu katere se poznajo že odtisi prstov. Če bi bil ta mož imel le malo sreče, bi bil tako slaven, da bi z zlatom plačali vsako besedo, ki bi jo napisalo njegovo pero. Tako je bilo globetrotter, potepuh, ki ui morda tekel peš v N e vrt o n v svojo zabavo, temveč zato, ker ni imel pol dolarja za vlak, imel bi ga kvečjemu, če bi prodal svojo puško. Natanko pred osmimi leti je korakal Georg Har-tung po isti cesti, tedaj pa namenoma opustivši železnico. Ko je prišel čez Hudson je imel še en dolar v žepu, in tega je podaril prvi revni ženski, potem pa odkorakal z isto puško čez ramo, v enaki usnjeni obleki, le da je bila druga in nova. Potoval je preko Amerike do San Francisca, živeč od gostoljubnosti in lova, za denar ni delal nikdar. Postajati dalje časa na enem kraju ni smel, zakaj hotel je še mnogo izvesti... Iz San Francisca se je obrnil severno čez Kanado, na ledeni plošči je preplaval Beringovo cesto in dospel v Azijo, potem se je obrnil v južno zapadni smeri v Sibirijo, Mandžurijo in Kino do vzhodne Indije, njen severni del je prepotoval per pedes apostolorum, potem je šel v vzhodno Indijo od Kalkute do Bombaya, nato zopet severneje, čez Beludžistan in Perzijo v Arabijo, preplaval, kakor že prej več rek, tudi Sueški prekop — in nato je še napravil dolgo turo od Kaira do Kaptowna, od severa proti jugu skozi vso Afriko! Tu se je moral izneveriti svojim mokasinom, ki so imeli kakor obleka, že dosti zaplat, ki jih je napravljal vedno sam; zakaj peš ni mogel v južno Ameriko. Služil j^ za kurjača do Buenos Airesa. Od tu je mislil čez Argentinijo na zahodno obalo. Prav nasproti leži Valparaiso. Ampak južno je nekaj mest, in če je prehodil toliko tisoč milj se je z lahkoto odločil za malo daljšo pot. Torej južnozahodno skozi pampe naprej v Chile, in potem po stari Inka-cesti do Paname, čez Meksiko in druge južne države nazaj v New-York. (Dalje prih.) MXLI OGLASI !*• (V» besed IX*' nadfcljita beseda Absolventinia iroratredfie trgovske šole išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi ■a deželo in eden do dva meseca fcreaplačno. — Ponudbe prosi na »pravo lista pod: »Pridna«.. Kupim jagoaloTanske znamke. Ponudbe z MTedbo množine, cene in kakovosti a« upravo lista pod: »Znamke«. Abadie Mfaretni papir i o p e t stalno na udogi. A. Lampret, KrekoT trg 10. Trgovski pomočnik irrelban v manufakturi, išče službe. — Majraje gre na deželo. — Ponudbe ftoai na upravo lista pod: »TrgoTski pomočnik«. Gospodična P«*taj4 citre proti nizkemm hono- iMq«. Gre tudi na dom. NasloT pove uprava lista. Službo blagajničarke IBS« foapodiina, vešča tudi vseh pi-■amiških del. — Ponudbe prosi na apraTO lista pod: »Blagajničarka«. Za 700 Din mesečno gre vpokojenec, bivši skladiščnik vešč '4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali »lično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Iščem mladega gospoda, kateri bi me spremljal na nedeljskih izletih. — Ponudbe na upravo lista pod: »Junij, julij, avgust«. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iie primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moče na upravo lista. Revirni gozdar t državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izveiban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. K SEZIJI 'm Brusilen za kose znamke wSwafynw Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. Javna dražba sr ra različnega pohištva, preselitve-nega blaga, bakrenih izdelkov in dr. se vrši v soboto 20. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v skladišču ,Balkan", Dunajska c. 33. Blago je mogoče ogledati v skladišču vsak dan po 15. jun. od 8-12. in od 2-6. ure. Oblačilno blago v ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje t TEKSTILBAZARJU, LJUBLJANA, KlrekoT trg iteT. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pišite po ceniki „Gpeka“ prrows4»e zid*k® prtp°ro^* > ooek&rm »EM0BJT D. D. v LfaMfcmi — ** VW*m — Pkarna v rrrlfnf—* ^ priUCjc. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70’— do Din 150-—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakiteni od Din 100‘-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Uubljana, Stari tn it**- 21 Ma)t>oU*l Hvalni stroji U> kolesa ko edino I« Josip Metne-* mamk* _ in ADLER M rodM*®> •krt la Industrijo PcctT MM* Mrta Knm*K D<>lo'nitenm popravDo K« »e!lko. TtMnttS Mamnla Mie in šiiil« JUHI KIHI Vtika kiutge, praTtla, cenlh«, »Cun«, l«talce, Cmo pfs«. lctfmk«, brolurt, posetnice Irt razglednic«. CWku!eYsakew«tnetr0OV«kekakortudI vae Wadn« tiskovina. —- Lastna knJlgovc*nic». fcJtHM.JA.NA • SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TEISTOM 352