C. C. Postal: — Eact ogn/ mtrcoUdi • ventrdi — 27 Aprile 1928. Posamezna itevilka 25 stotinK. lzhaja vsako sredo in pettk zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kem perle. ^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^F ^^^^^^^^r ^BH»^ ^^^K^^ ^BBBr wHI0 WPWWM^^ ^^^^»BBIWHroWWI^^^ flJST^ St. 34 V Gorici, v petek 27. aprila 1928 utoxi. Nefränkirana pismt »t ne sprejemajo. Oglani se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaju konsorcij »Gor. Stre* ie*. — Tisk Katoliikg tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. 5 (pre) Scuole). Teles, int. itev. 30*. Samopomoc - temelj zodružnišfvo. Notranja sila, na kateri sloni zas družništvo, je samopomoč. Zadružs niki si z zadrugami sami pomagajo jiri podpiranju in izbolftanju svos jega gospodarstva. V samopomoči je vsa skrivnost uspehov, ki jih zas družniki dosegajo in kar imamo mi zadružništva, je zrastlo iz samos pomoči. Odkar zadruznistvo obstoji, so prvoboritelji zadružništva vedno poudarjali načelo samopomoči. Naj imenujemo le Rajffeisena, po kates rem nosi ime marsikatera naša kres ditna zadruga, in pa SchulzesDes litzscha. Obadva sta smatrala, kas kor tudi pozneje vsi veliki zadruzni delavci z drjem Krekom na čelu, samopomoč za temelj zadružništva. Samopomoc pri zadrugah obstoji v tern, da več posameznikov skupaj izvrši stvar, ki je en sam ne more. Eden sam ne bo dosegel znižanja obrestne mere. Več skupaj združes nih v kreditnih zadrugah pa to lahs ko doseze. Vsi vemo, kako je obrestnu mera pri naših hranilnicah in posojilnicah nizka v primeri z drugimi denarnimi zavodi, z bankas mi in mestnimi hranilnicami. Kdo je to dosegel? Ali ne vsi tisti tisoči naših zadružnikov, združenih v kreditnih zadrugah? Samopomoc obstoji tudi še v zas upunju v lastno moč. Ko ustanavljas mo zadruge, moramo biti prepričas ni, da si bomo z njimi pomagali in sicer sami. Ko je treba zbirati osnovni začets ni kapital za novo ustanovljeno zas drugo ne smemo računati na to, če bo država ali kdo drugi kaj prises val. Zanašati se smemo le na nas same in računati s sredstvi, ki jih bomo sami prispevali. Nobena zas drupa ne bo živela od tujih podpor, k večjemu bo zivolarila. Zadruga je nasa, zato glejmo mi, kako jo bomo preskrbeli in ne pres puščajmo iega drugim. Le če bomo zidali na samopomos či, bomo v zadrugah sami svobodno in po svoji volji odločevali, kakor bo nam v korist. Kdor je navezan na tujo pomoč, ni več svoboden. Učimo se pri Rajffeisenu! Zadrus ge v Nemčiji, ki so bile v njegovi zudružni zvezi, niso od začetka hos tele jemati niti posojil, niti iskati kaksne dvuge pomoči pri pruski drs žavni zadružni banki. Bale so se, da ne bi prišle v odvisnost. Njihovo zadržanje je bilo sicer pretirano Jiezaupljivo, a vendar se pri njem marsikaj koristnega naučimo. Tako /adržanje morejo imeti le zadruge, ki zaupajo v svojo lcstno moč in ki so go tove, da jim tudi člani zmipujo in jih podpirajo. Zadruznistvo je naše orozje v gospodarskem boju. Zato ga moras mo trdno drzati v rokah, pa naj pridejo še tako težke preizkuss nje. V vzajemnosti je moč. Sami moramo ustanavljati zadruge, ko spoznamo, da jih potrebujemo, sami moramo skrbeti zanje kot za del svojega gospodarstva in sami jih moramo voditif Na ta način bos mo pravilno izvedli načelo samos pomoči in bomo dali zadružništvu ono zdravo podlago, ki nam bo dos našala koristi v našem gospodars skem zivljenju. Kaj se godi po sveto? V nedeljo 22. aprila jc bil vroč dan za Francijo in za kandidate. Vršile !:;o se volitvc za poslansko zbornico. Vendar se sestava pri* hodnje zbornice ni odločila v ne? deljo, in sicer zato ne, ker so se po sedanjem volilnem redu vršile volitve po okrajih. V vsakem o* kraju je bilo mno^o kanditatov in volilci so morali izbirati med posa* meznimi kandidati. Kandidatnih list ni bilo, kandidirali so posamezniki. Kdor je v svojem okraju dobil nad polovico vseh oddanih Ljlasov, ta je bil izvoljen že v prvi volityi. Ker pa je tako priljubljenih politikov, da bi zmagali proti štirim ali petim tekmecem, malo, zato se bodo v ve? liki večini okrajev morale vršiti ožje volitve med dvema kandidato* ma, ki sta dobila največ tflasov. Zato se danes še ne da sklepati, ka* tera stranka bo močnejša. Dosedanji izidi. Dosedaj je bilo končnoveljavno izvoljenih 178 poslancev. Konser* vativci so dobili 7 mandatov, repu* blikanci 76, republikanska levica 47, neodvisni radikali 13, socialistic« ni radikali 17, socialistični republic kanci 4 in socialisti 14 mandatov. V 427 okrajih pa se bodo morale vr« ¦šiti ožje volitve, ki bodo v nedeljo. V enem okraju je izid sporen in iz nekaterih kolonij še niso dospela poročila. Med že izvoljenimi so skoraj vsi ministri, n. pr. zunanji minister Briand, naučni minister Herriot, Tardieu itd. Vojni minister Pain* levü pride v ožjo volitcv. Do man- data mu jc manjkalo samo 70 ^la* sov. Izvoljeni so tudi skoraj vsi važnejši politiki, n. pr. zastopnik Francije pri Zvezi narodov Pavel Boucour, predsednik parlamenta Bouisson in dru^i. Nekateri znani politiki pa pridejo v ožjo volitev, n. pr. načclnik radikalne stranke Daladier, socialistični voditelj Leon Blum in dru^i. Na splošno se lahko rcčc, da je dosedaj zmacjala Poincarejeva po* •litika. Levičarske strankc so precej iz^ubile. Edino število komunistič* nih glasov je močno naraslo. Komu* nisti so dobili 1.070.000 <4lasov, torej blizu 200.000 več kot pri zadnjih vo* litvah, ki so bile 1. 1924. Vendar pa to dejstvo ne bo mnoLjo vplivalo na potek doßodkov, kajti v državni zbor bo prišlo kljub temu vclikcmu številu ^lasov le malo komunistič* nih poslancev, mo^oee celo manj, kot jih je bilo prej. Pri volitvah po majhnih okrajih se mnoßo jjlasov z.Ljubi, kajti v okraju zmaga tisti kandidat, ki ima absolutno večino. Vsi ostali ^lasovi pa prav nič ne vplivajo na volitev v dru^ih okrajih. Podrobnosti o volitvah. Udeležba pri volitvah je bila pre* cejšnja. Predsednik republike Dou* mergue je prekinil svoje bivanjena dežcli in prišel v Pariz oddati svoj jjlas. Ministrski predsednik Poinca* re je šel v Sampigny, kjer je vpisan v volilni imenik. Pariški nadškof kardinal Dubois je volil v Parizu v sedmem okraju. Zanimivo je dejstvo, da so v Al* zaciji v štirih okrajih dobili največ glasov kandidatje alzaških avtono* mistov. ki so v preiskovalnem za* poru radi veleizdaje. V kolonijah je bilo po poročilih izvoljenih precej socialistov, n. pr. Frossard, Dia^ne itd. V obče so francoske volitve po* tekle mirno. Le tu in tarn je bil kak osamljen prctep, vzrok preživahne a^itacije. Sedaj pa vse napeto čaka, kaj prinese nedelja 29. aprila. Za svetovni mir. V »Gbriški Straži« smo poročali, da je zunanji minister Združenih držav Kellogg predla* nica prelomila to po^odbo, bodo vse dru^e države popolnoma rešene vsakc obveznosti te pojiodbe. 4. Ta poiJiodba nikakor ne spre* minja po^odb, ki so jih podpisane države prej sklenile. 5. Ta pogodba se bo predložila vsem velesilam v odobritev. V ve* ljavo bo stopila, ko jo bodo odo* brile vse imenovane države. Tak je francoski načrt. Na prvi polled se lahko opazi, da sc precej razlikuje od ameriškega. Ameriški zunanji minister sploh izključuje vsako vojno, medtem ko Briand do« pušča tu in tarn kako izjemo, n. pr. kadar gre- za vojne, ki jih doloca Zveza narodov. Pogodba o Zvezi narodov namreč pravi, da so vse dr* žave članice Zvezc narodov dolžne z orožjem poma.^ati vsaki ot^rozeni ali že napadeni državi članici Zve« ze. Za ta slučaj hoče imeti Francija proste roke. Francija tudi noče, da bi trpel uj4led Zveze narodov. Bri* and je pa izvzel iz po^odbe o traj* nem svetovnem miru še drugo mož* nost vojne. Briand zahteva, naf ostanejo v veljavi vse poaodbe, ki so bile do sedaj skleniene. Ako ie n. pr. Francija sklenila kako ob* rambno in voja§ko pogodbo ter jo vpisala pri Zvezi narodov, potem se Francija v potrebi, to ic, ee jo kliče njena zaveznica na pomoe, lahko vojskuje. Katero stališče ie pravo? Boljse ie vsckakor ameriško stai lišče. Nobene vojne več, nobene^a prelivan ja krvi, nobene gmotnc ško* dp. Cloveštvo bi zadovoljno živelo. Gospodarstvo bi uspevalo in bla=> ijostanje bi se širilo in napredovalo. Nihče več bi se ne bal, da mu bo vojna razbila hiso. unieila polja in nomorila najboljše člane družine. Lepo bi bilo. Vprašanje je samo, aH je taka stvar izpeljiva. Ko so bolj* ševiški zastopniki pri mednarodni razorožitveni konferenci predlagali korenito razorožitev vseh držav, so jih zastopniki druu'ih držav vljudno poslušali. Pokazalo pa se je takoj, da razen Nemčije, ki je razorožena, nihee ne smatra ruskega predloga za rcsnega. Isto se bo najbrž zgodi* lo sedaj. Nemško časopisje se je že izrazilo za amcriški prcdlog. Stvar je umevna, ker je Nemčija vojaško na tleh. Vse druge države pa bodo najbrž odklonile ameriški predlog, ker je neizpeljiv. Francoski načrt pa možnost voj* ne samo omejuje na nckatere čisto določene slučaje. Briand pač pozna človeško naravo, ki ne trpi popol* nega in trajnega miru. Briand ve, da sc bodo kljub vsem pogodbam voj* ne še vedno vršile. Zato jih hoče le omejiti. Reči moramo, da je fran« cosko stališče bolj praktično, bolj izpeljivo. Katero pa bo prevladalo, to bomo videli v prihodnjih tednih. Okno v svet. Briand bolan. Franco-ski zunanji min. Briand je že dais časa bolan. Njcgovi prija* telji trdiio, da bo kmalu ozdravel. Kljub temu pa pravijo nekateri. da bolczen ni brez nevarnosti. Jugoslovanska narodna skuoščina jc bila sklicana za četrtek 26. apri* la. Na dnevnem redu je tudi raz* prava o zunanji politiki. V angleški poslanski zbornici so mnogi poslanci pobarali mini* strskega predsednika Baldwina. kaj je delal v Berlinu lord Birkenhead. Baldwin je rekel, da je bil Birken* head v Berlinu kot zasebnik. Po* slanci s tern odgovorom niso bili zadovoljni in so sitnarili dalje ali je Birkenhead kot zasebnik pri=> nravljal zvezo Francije, Anglije in Nemčije, naperjeno proti Rusiji. Na to vprašanje pa Baldwin ni ho* tel odgovoriti. Marinkovičev povratek. V sredo 25. aprila se jc vrnil v Belgrad jugoslovanski zunanji mi* nister dr. Marinkovič. Še isti dan jc prevzel svoje posle v ministrstvu. Casnikariem je povedal, da se je v inozemstvu zdravil in da je sedaj s svo jim zdravjem zadovoljen. Poleg zdravljenja je pa imel v inozem* stvu tudi Dolitične pogovore, poseb* no z romunskimi diplomati. Praški župan v Ljubl.jani. V torek 24. aprila je dospel v Ljubljano praški župan dr. Baxa z večjim spremstvom. Ljubljana ga je izredno slovesno sprejela. Stran 2. »GORISKA STRAZA« DNEVNE VESTI. Osebna vest. Č. g. Jožef Kos. župnik v Otale? žu, je v četrtek 19. t. m. prestal v tržaški mcstni bolnici težko opera* cijo na želodcu. Operacija je prav srečno izpadla in bolnik upa, da bo črez 14 dni že pri sari. Priporoča sc čč. sobratom in vscm faranom v molitev. Smrtna kosa. Umrla ie v srcdo zvečcr nagle smrti gospa Marija Lokar, tašča goriškega zdravnika dria Bačarja. Spoštovani družini nase sožalje. Velikodušen dar. Vladni načelnik Mussolini je na? klonil 500 lir nagrade družini Fran- ca Korena iz Kreda. ki ima 11 otrok. Davčni seznami. Županstvo goriške občine nazna? nja, da so do 30. t. m. razgrnjeni glavni seznami davčnih prispevkov za pokrajinski gospodarski svet. Davkoplačevalci, oglejte si jih pra? vočasno! Mcstno županstvo prosi? mo, da nam blagovoli pošiljati ta=> ka naznanila pravočasno. Zgornje obvestilo smo prejeli 26. t. m., kar je prepozno. Lep dobiček. V sredo se je vršil v Trstu občni zbor znane zavarovalne družbe »Assicurazioni generali«. Družba izkazuje za 1 .1927. 25 milijonov 742 tisoč lir čistega dobička, delniška glavnica pa znaša 60 milijonov lir. Premoženje je naraslo letos za 58 milijonov lir. Delničarji prejmejo 150 lir na vsako delnico, t. j. 15% obrcsti. Ali niso to prcveliki do? bički za malo skupino kapitalistov, posebno v sedan jih resnih časih? Ne dotikajte se izstrelkovi V tolminski okolici sta bratec in sestrica, 9?letni Tine in 14?letna Ana Gaberšček našla na nekem travniku nerazstreljeno granato. Začela sta tolči po njej s kamnom. Naenkrat jc razpočila in oba ožgala in ranila. Dečku so v goriški bolnišnici odre> zali roko, deklica ie bila pa ranjena na vee mestih. — Druga nesreča se je zgodila v Št. Mavru pri Gorici. j Dva otročiča, 4?letni Anton in 3? letni Gabriiel Devetak sta se igrala z nabitim vžigalnikom toliko časa, dokler ni razpočil. Oba malčka sta ranjena. Tončku je odtrgalo dva prsta in ga ranilo po nogah in oče? su, Gabriiel je pa zgubil eno oko in zdravniki se boie, da bo popolnoma zgubil vid. Starši, preberite to ža? lostno novico otrokom in posvari? te iih še od svoje strani, da bo teh strašnih nesreč vendar že konec. Giannini o narodnih manjšinah. Znani prof. Amadeo Giannini, ki ponavadi zastopa Italijo pri zbo? rovanju društev za Zvezo narodov, je v ponedeljek pričel na katoliški univerzi v Milanu vrsto predavanj o narodnih manišinah. V prvem predavanju je govoril o manjšinah kot zgodovinskem pojavu in o var? stvu manjšin. Predavanja sc bodo nadalicvala. Jugoslovansko trgovsko brodovje. ltalijanski listi se obširno bavijo z naraščanjcm jugoslovanske trgov* ske mornarice. Vsi navajajo števil? kc, ki jasno kažeio hiter razvoj. V 1. 1921. je brodovje imelo 114.000 ton, v 1. 1927. pa 270.000. Verjctno je, da bo na koncu prvega polletja tekočega leta število ton znašalo 300.000. Radi tega razvoia je italic j an ski promet občutno trpel. Italic ianske paroplovnc družbe so mo= rale znatno znižati število voženj. Vse to kaže, da belgrajska vlada vneto pospešuje razvoi jugoslovan? skega trgovskega brodovja, ki po? staja nevaren tekmec italijanski pa? roplovbi. Wrangel umrl. V Bruslju v Belgiji je v torek 24. aprila ponoči umrl znani protibolj? ševiški general Wrangel. Wrangel je vodil zadnjo ofenzivo proti so* v^itski vladi. Ofcnziva se je pone? srcčila in Wranglova armada se je morala umakniti iz Rusije. Razkro? pila se je po vsem svetu. »Bremen« odletela. Nemški prekooceanski letalci so popravili svoje poškodovano letalo in sc dvignili, da bi preleteli v New Jork. Hudi viharji pa so letalce nri? silili. da so se vrnili na Greenly \ Island. Ko se bo vreme zboljšalo, se bodo zopct podali na pot. Potres na Bolgarskem. Sedaj so približno dognali škodo, ki jo je povzroeil potres v Plovdi? vu. 3000 hiš je porušenih, 6100 je neporabnih za stanovanja, 2500 jih bo moralo biti popravljenih, pre? den bodo ljudjc v njih varni. Za ponesrečene kraje vlada povsod živahno zanimanje. Podružnice Rdeeesia križa raznih držav so po? slale prvo pomoe. Povsod zbirajo za težko zadeto prebivalstvo. Ve* likanske škode seveda ti prosto* vol.jni darovi ne bodo mogli pokriti. Potres na Grškem je povzroeil kakih 600 milijonov drahem škode. 20 ljudi je mrtvih, nad 100 pa ranjenih. Kakih 20.000 ljudi je brez strehe. Potresni sunki so niso ponehali. To ni prvi potres v Korintu. Zc pred 70 leti ie bil Korint popolnoma uničen. Sedaj je pokvarjenih mnoUo starih zname? nitih kipov in spomenikov. Razstava knjig. V Florenei je bila pred kratkim otvorjena vclika mednarodna raz? stava knjiii. Zastopanih je mnogo držav. Razstava je tretja te vrste. Ušel ie. Pretekli teden so orožniki sprem? ljali neke^a Nandeta Leona iz Tu« rina v Trst. Ko se je na postaji Brescia začel vlak pomikati, je L&* oni skočil skozi okno stranišča in ušcl. Orožniki so ustavili vlak, toda begunca niso več ujeli. Delavska kriza v Nemčiji. Zveza saških kovinarskih indu* strijcev je prejšnji četrtek odpusti? la 250.000 delavcev. Gre za novo mezdno pogodbo. Najdeno. Našla se je zlata verižica, ki je shranjena pri mestni blagajni v Go? rici. Kdor dokaže lastništvo, jo lahko tarn dvigne. Izgubl.jeno. Komic Karol iz Steverjana, sta? nujoe v Vrtoibi, ie zgubil dne 25. t. m. vojno penzijsko knjižico od Sv. Roka do via Casale, oziroma via Lombroso. Posten najditelj je naprošcn, da jo odda upravi »Gor. Straže« proti primerni nagradi. Važna nadškofijska naredba. Naš prevzvišeni knezonadškof je izdal v uradnem listu za mesec ma? rec naredbo, ki nam je bila potreb? na kot vsakdanji kruh. Ta naredba vsebuje nauk, kako je ravnati s cer? kvenimi zvonovi, kako je skrbcti za njih snago in varnost. Kdor je preplezal toliko zvonikov kot sem jih jaz ter videl, kako v nebo vpi? joče krivice v popolnem zanemar? ianju so se godile tem ubogim zvo? novom, ta se je gotovo oddahnil z radostnim vzklikom: Hvala Bogu in našemu skrbnemu višjemu pa> stirju! Zdaj je pot odprta, ki daje našim zvonovom veselo upanje, da bodo mogli doeakati naravno stoletno starost. In koliko stroškov, povzro^ čenih po mnogo prezgodnjem ubi» vanju zvonov, bo prihranjenih na* šim cerkvam in njih duhovljanom! Naš nadpastir je dosegel s tem po vojni že drugi rekord. V mareu 1922 jc čakalo v bivši Broilijevi li? varni sv .krsta hkratu 76 novih zvonoy. Prvi dan jih je prevzvišeni posvetil nie manj kot 29. Kateri vladika se more ponašati s hkratna rosvetitvijo toliko zvonov? Delo, ki bi utrudilo celo mladeniea! Drugi rekord je prinesla nadško? fu goren ja naredba. On se jc prvi in doslej edini mcd vsemi sloven* skimi in italijanskimi škofi prosla*- vil kot skrben varuh zvonov, ten največiih denarnih vrednot naših cerkvä. Iv. M—a. HnjižBvnost in umEtnost. »Mala skrivnost«. V priroeni, lični knjižici, ki jo je izdala Katoliška knjigarna v Gorici, smo dobili Slovenci prevod slove* eega nemškega dela, ki se je razši* rilo med Nemci v stotisočih izvo* dih. Kaj prinaša ta knjižica? Vsak, priprost ali učen, najde tu navodilo, kako naj se nauei duhovno živeti, ves dan v srečno sožitie z Bogom spremeniti. V osmih stopnjah pouč» nega tečaja nam knjižica razkriva »malo skrivnost srečnega življe* nja«, katere se vsak lahko naucL Kako eloveka ta sola navduši in ga spremeni! Naj bi ta zlata knjižica prišla v roke mnogim našim roja? kom! Vsem je namenjena: mladim in starim, ubogim in bogatinom, vsem, ki išecjo skrivnostnega srcd? stva, da bi postali srečnega in bla? gega srca. F. (V Kristusovi soli. Prvi zvezek: Mala skrivnost. Ncmški spisal o. Kasijan Karg. kapucin, Slovencem prir(xlil o. Herman Vodenik, res. ci* stercijan. Izdala Katol. knjigarna v/ Gorici. Cena 2 liri). Slovenska verska lirika. V založbi »Križa«, glasila naj« mlajšega krščanskega gibanja slo* venske izobražene mladine, izide še ta mesec nova knjiga. Tu je France Vodnik zbral najlepše slovenske religiozne pesmi. Naročite to knji* go za 20 Din pri upravi »Križa«,. Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.) Rado: Starec ob Rečini. »Ne dosežemo dna,« zahrope utru« jeno četovodja, ko je prilezel iz glo* boke tesni. Dam povelje, naj nave* žejo še eno vrv. Oziram se po možeh. Toda na nobenem nisem bral toliko poguma, da bi se hotel spustiti po vrvi globoko doli nad sikajoče vrtince. V srcu sem se že jel jeziti nad sitnim poveljem, ki mi zaukat zuje sledeee: »Poročnik Č. si izbere v ivotlini Rečine primeren prostor, kjer postavi heliografsko postajo. Ob pol enih zjutraj mora že biti v zvczi s postajo pod Učko.« Zdaj pa poisei tak prostor v skalnatem debru, odkoder bo lahko postaja pod Učko ugledala žarke moje po? staje. In prav tu na tem mestu Re? eina zavije v smer, ki je od Učke vidna. Karta mi je kazala, da mora biti kakih dvajset metrov pod nami prav nad mogočnim vrtincem ne? kaka skalna terasa. Prostor pripra? ven kot nalašč. Ni kazalo pomišlja? ti, zlasti ne, ker so kazalci na uri že lezli proti enajstim. Pod Učko nas je postaja že iskala. Mi smo pa še neodločeni. Naprej! Naravnamo v globel dvoje vrvi po dvajset me? trov; na eno se obesi moj eetovo? dja, na drugo jaz. Optične priprave sva si navezala med sabo in se za>? čela z enako hitrostjo spuščati v temni kotel pod nama. Žepna elek? trična svetilka je strahotno raz? svetljevala bele pene na dnu. Sredi pota sva se morala odpočiti. Srce je razburjeno bilo, ko sem se ozrl na strašno bobnenje in vrenje valov, ki prav tu skočijo čez pet metrov vi? sok prag še nižje doli. Na dnu sva! Noge otipljejo tik ob vodi trdno podlago. Res je tu za kakih pet korakov povprek in za deset vzdolž prostora. Tu bo treba to noč prebiti. Razveževa se; na moje odloeno povelje se spravijo še ostali trije možje, ki sem jih bil pu? stil na vrhu. na nevarno plezanje. Čez dober četrt ure so bili vsi trije na pol mrtvi pri naju. Butanje vode je prevpilo slehcrn naš glas. Morali smo sc sporazumevati z znamcnji. Naglo smo postavili acetilenski aparat in se zvezali z naznačeno postajo. Dobre tri četrt ure časa je še bilo do pol enih. Dal sem mo? žem zasluženi odmor. Okolica in ura pa mi nista pustili zadremati kot moji četvorici, doma nekje gori izpod Krkonošev. Slad? ko so zadremali in zasanjali o svo* jih daleč na severu, ki komaj ča? kajo, kdaj se vrnejo v njih objem. V napol dremavici sem si ogledoval našo postojanko. Nad teraso se vzpenja strma stena, ki smo jo jed? va premagali. Voda je na tem me? stu kakih petnajst metrov široka; nasprotni breg se zložneje dviguje. Zaeudil sem se, ko sem z žepno svetilko obsvetil na nasprotnem bregu v skalo vsekane stopinje. Pod njimi pa je nekaj iz lesa skupaj zbitega, kar bi bilo podobno splavu. Kdo neki se na tem nevarnem mestu prevaža? Pa kdo bi te uganke reševal! Kras? na januarska noč, kakršne doživiš lc ob Kvarneru, je dvigala misli višje. Romantična okolica mi je še bolj pričarala pred oči zelcni sma? ragd Jadrana, vdelanega v prelepi prstan: na desni Učka, spodaj sanja beta Opatija; Majka božja trsatska, ki čuva brodarje v viharju; vmes je dvoje nizov brd, sem do Re? .cine; na jugu pa se kot dve morski deklici vzpenjata iz valov Čres in .Krk; Ie proti vzhodu se ta prstan razklene, skozi Senjska vrata, kjer najde burja vhod v to mirno zave* tišee. Štirje narodi se zatapljajo v lepoto krajev ob Kvarneru. »Nad Kvarnerom stal sem ob večeru ...« začenjajo skoro slično vse te me? lodije. Bliskoma se posveti špranja v steni na moji desni. Prisluškujem; uho vjame nizek, utrujen moški glas; vmes se čuje drobno dekliško stokanje. Malo se prestrašim. V teh skritih kotlih so v teh predvojnih časih iskali tatovi in slicna sodrga strehe. Tihoma se splazim k mo? žem. Ko jih zbudim, naravnamo močno acetilensko svetilko v smer, kjer sem ugledal špranjo. Čudno! Pokazal se je vhod v votlino zaslo? njeno z nerodno zbitimi plohi. Niz* ki glas je še govoril; zdaj pa zdaj je oni dekliški, lepo zvočni glas, za? ječal. Z napetim browningom se pože? nem proti skali. V trenutku so moji fantje razbili vhod in znašli smo se sredi skalne duplje. Obstrmeli smol Na bor nem slamnem ležišču je na pol sedel že smrti izročen starec. Srepo jc zrl v nas in s posuseno des* nico kazal, naj se poberemo. Hotel sem nekaj ziniti, tedaj opazim v svitu dogorevajoče sveče nekaj iz? rednega. Elegantno oblečena mlada damn je klečala ob borni postelji in krčevito ihtela. Tiščala jc obrazek v borna pogrinjala na postelji in ga skušala skriti. Vendar sem videl obraz take lepote, da sem že menil, da mi čudna okolica pravi bajke o- prelepih kraljičnah, ki jih zapirajo tolovaji v svoje podzemske brloge. Starec je še zmeraj srepo kazal proti izhodu. Povesil sem pištolo, nehote sem se globoko priklonil in odšel. Ne vem ali smo tisto noč, kaj signalizirali na drugo postajo ali ne. Iz čudne možganske omame sem se prebudil šele, ko so se vrhovi daljnega Velebita jeli beliti v prvi jutranji polzarji. Dal sem znamenje za odhod. Možem sem še prej na? ročil, naj nikomur nič ne zinejo o nenavadnem nočnem srečanju. * * * (Dalie.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Grgar — Ravnica. Dne 12. t. m. je bila v knezonad» škofijskem dvorcu lepa slovesnost. Blagoslovljenih je bilo 6 zvonov za naši dve ccrkvi. K slovesnosti se je nabralo mnogo občinstva. Pozor* nost so vzbujali posebno številni botri, ki so požrtvovalno pripomo* gli, da je slovesnost tako lepo iz* padla. Zvonovi —• trije za vsako cerkev — so bill po blagoslovitvi odpeljani na okrašenih vozovih s številnim spremstvom na svoja' mesta, kjer so bili od ljudstva z ve* likim veseljem med cvetjem in pe* tjem sprejeli. Grgarski zvonovi tehtaio 17 stotov z žvenklji vred. Ravniški pa 12 kvintalov. Trnovoi Enako slovesnost smo videli da* nes v eetrtek 26. t. m. v nadskofij* skem dvorcu o priliki blagoslovitve trnovskih zvonov. Obilica ljudstva, ki je spostljivo snremljala svete ob* rede, številni botri, izredno krasno opremljeni vozovi — vse to je oči* tovalo globoko ljubczen, ki jo ima naše ljudstvo do cerkvenih zvonov, ki tako globoko posegajo s svojimi glasovi v človeško življenje. Zvo* novi so prav lepi in tehtajo 17.50 stotov z zvenklji vred. Tolminske gore. Pomlad je vendar prišla tudi v naše gore. Delo na polju se je price* lo. S polnim upom smo prijeli za plug in začeli preobračati zemljo. Čeravno je skopa, vendar nas živi. Pred yojnj? so mnogi iz naših gor hodili na spomlad kot delavci v druge dežele delat in so se v jeseni vračali z lepimi denarci domov. Potem so Lahko preživeli brez skr* J>i zimo za pečjo. Sedaj pa tega ni. Zatorej ni čudno, da se sliši tarna* nje in jadikovanje. In čuje se že tu in tam glas: saj se ne izplača več ži* veti pri sedanjih razmerah. Jaz pa pravim: pogum fantje in možje, de? kleta in žene. Še so naše te gore, še je naša ta zemlja, četudi pusta in kamenita. Saj je naše pradede pre* življala sto in stoletja še v hujših razmerah kot so sedaj. Zato nikdar obupati! Zavihajmo rokave, pa kramp v roko! Prekopujmo in tre* bimo zemljo, katera je še naša, in jo prisilimo, da nam mora vee in boljše roditi kot nam je dosedaj. Pa proč s popivanjem in kvartanjem, boj plesu in alkoholu in drugi po* tratnosti, ki je ne manjka že tudi pri nas. Ob prostih urah pa knjige in časopise v roko, strokovne in po* štene. In včasih kadar vam čas do* pušča, stopite skupaj in poglcjte v prosto naravo ter navdušujte drug drugega za lepota naše zemlje. Na oddihu pri delu stopite skupaj fan* tje in dekleta,. pa tudi možje in že* ne, ter zapojte kakšno lepo sloven* sko pesem, katerih imamo vse pol* no. Naša pesem nam bo zopet vzga* la pogum in veselje do življenja. Naša pesem naj se razlega z brega v breg ter naj priLa, da je še življe- nje v nas! Vojsko. Prejeli smo in objavljamo: Cenjeni gospod urednik! Kot načclnik občine Vas prosim. in sicer ne v lastnem interesu, pač pa radi občine, oziroma kraja sa* mega, da blagovolite objaviti na? slednje vrstice, ki se nanasajo na dopisnika v Vašem listu z dne 18. t. m. V naši občini o plesu skoraj že dve lcti ni govora, ker je prebival* stvo zelo delavno in pridno in se ne bavi z zabavami kakor ie pies, pač pa skrbi za svoj obstoj. Dalo tudi ni nikdar povod neprilikam, bodisi v moralnem ali drugem oziru. Do* pisnik, ki je očrnil in oblatil naš kraj in prebivalstvo, se ie prenaglil, oz. nemore biti natančen poznava* telj naših razmer in ljudi ali pa je bil v to napeljan! Zelo obžalujem, da so med nami ljudje, ki kalijo in slabo opisujejo naše občane, ki so veliko več vredni kakor pa nesres* nicoljubni dopisnik. — Ker že mo ram pobijati goriomenjeni članek, ki je v nečast občini, moram pou* dariti. da je prebivalstvo Vojskega zelo dostojno in da nikakor ni res, da bi se dogajali slučaji, ki jih opi* suje dopisnik v članku z dne 18. a* prila, kjer blati fante, dekleta, star* še in otroke, oziroma šolske otroke, ki bi bili pijani. Moram resnici na ljubo, povedati, da se kaj takega pri nas ne dogaja in četudi je naša va= sjca najvišja, v hribih zakopana, nikakor ni nečast okolici. Člankar nozivlja celo oblasti, naj plese omc jujejo, kakor da bi se tu vsak mesec plesalo, ali kaj sličnega. Toda po* vem lahko obrekljivemu dopisniku, da tu se ne pleše, pač pa dela! Ni* kaka žalostna slika! Lahko smo po* nosni, ker v naših hribih je zadosti smisla za resnost in delo! Tudi spregledovati o pravem easu ni tre* ba, ker je ljudstvo zadosti trezno. Naj omenim še zadnji del članka, ki govori o trgovini Marije Gnezda. Imamo tri trgovine: prva je par ko* rakov oddaljena od omen jene, dru* ga 20 minut, tretja na pol ure, ni* kakor pa ni res, da bi bili Vojskarji radi zaprtja trgovine Gnezda prisi* Ijeni kupovati potrebni živež v 3 ure oddaljeni Idriji. Gospodu do* nisniku, ki se skriva pod imenom »domačin«, kar pa najbrže ni, sve* tujem, naj ne razširja po nepotrcb* nem lažnjivih in obrekljivih vesti in naj svoj prosti 24 urni čas za kaj drugega uporabi kot pa za zdražbe med ljudstvom! Upam, da se v pri* ho.dnje ne bodo dobili člankarji, cziroma na politiki bolni ljudje, ki bi hoteli v slabo luč postavljati na* še pošteno gorsko prebivalstvo. Vončina P., obč. načelnik. (Op. ur. Ko priobčujemo zgornji dopis obe. naeelnika, moramo opo* zoriti donisnika, da nas ne veže uredniška tajnost, če bi uvideli, da hoče kdo iz umazanih namenov lzkorišeati »Goriško Stražo«.) Sedlo. Ker imam v Sedlu nekaj prijate* ljev, scm se odloeil, da jih obiščem za veliko noč. Ko pridem v vas, jo krenem na četrt vina. Res, dobro vi* pavsko kapljico sem dobil. Ker se je bližala ura za v cerkev in ker sem organist, me je jako zanimalo petje, zato sem se takoi odpravil v cer* kcv. Po kratkem čakanju zaslišim orgle in petje. prav lepo petje. Pela se je težka Hladnikova skladba. Pevci so dobro rešili svojo nalogo, posebno močni tenor mi je jako ugajal. Tudi pri blagoslovu je šlo vse izvrstno, Ie litanije niso prišle do svoje veljave, ker so bile sarao triglasno pete, kar pa pri poslušal* cih ne napravi pravega utisa. Na take pevce je organist lahko pono* sen. Vsa cast jim! Da pa bodo še bolj napredovali, hočcm omeniti nekaj pogreškov. Sopran bi moral biti bolj čist in enak, da se nc bodo slišali pos.amezni ^lasovi. Alt še precej lepo odgovarja svojim zahte* vam. Tenor je krascn, na nckaterih mestih je skoro malo premočan in tudi še kakšna vaja bi mu ne škodo* vala. Basi so pa šibki in negotovi, pozna se jim, da se malo učijo. To* liko o petju. Upam, da moja opo* zorila ne bodo ostala brez uspeha. Pa še masrikaj drugega sem zvedel od svojih prijateljev, in sicer slede* če: Prvič! Da gre vsa cast fantom in dekletom, da je slavnost pri bla* goslovljenju zvona tako lepo izpa* dla, da gre tudi cast botrom, ki so prav mnogo darovali, obenem tudi Beljanom, ki so mnogo prispevali za nakup novega zvona. Drugič! Da je sedaj velikp zanimanje in tudi dosti sitnosti radi elektrike in vodo* voda in tudi glede mlekarne. Tre* tjič! Da je treba nekatera dekleta prav posebno pohvaliti, ker zelo dobro napredujejo. Idrijske novice. Praznik dela. Kakor drugod, smo tudi pri nas v soboto 21. t. m. obhajali praznik dela. Delo v rudniku ie počivalo. Msgr. dekan je daroval ta dan slo* vesno sv. mašo v zahvalo, da je njegovo kraljevo veličanstvo sreč* no uteklo groznemu milanskemu atentatu. Cerkev je bila nabitp pol? na raznih civilnih in vojaških do* stojanstvenikov. Nov organist. Dobilis mo novega organista v osebi g. Toneta Uršiča iz Kobarida. Takoi ob prihodu se je z vso vnc* mo oprijel svojega dela. Želimo mu, da bi dolgo vrsto let ostal med nami in bi njegovo delo obrodilo sadove. Smrt. Pretečeni teden je umrl v 76. Ie* tu starosti g. Tomaž Krapš. Mož je kljub svoji starosti zjutraj sö opravljal svoje delo. Ko je prišel domov. je pri zajutreku omahnil in v par minutah izdihnil. Pogreb se je vršil v nedeljo 15. t. m. ob ogromni udeležbi občinstva. Pokoj njegovi duši, soprogi pa iskreno sožalje! »Ljudska posojilnica« ima v nedeljo 5. maja ob 4. uri po* poldne svoj redni obeni zbor v last* nih prostorih. Dnevni red običajen. Želimo, da se člani polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki je važen. Razsfava. Te dni se je otvorila v Turinu velika razstava. Posebnost te raz* stave je gotovo delo Idrijčana Fran* ca Pirca. Izdelal in izmodeliral je celi rudnik v zmanjšani obliki. Človek si ne more misliti, kako je Pirc vsc tako lepo izrezal in zložil skupaj. Delo bo razstavljeno dook* tobra, nakar bo oddano v Rim, naj* brže v kak muzej. GOSPODARSTVO. Za svilorejce. Kako gojimo sviloprejke? Predvsem moramo paziti na to* ploto. V prvi dobi naj se vrti toplo* ta okoli 20 stopinj, a ne izpod 20 stopinj C. V vsaki dobi povišamo toploto za eno stopinjo C, tako, da prispemo na koncu do 24 stopinj. Zato spadata v prostor, kjer goji* mo sviloprejke, toplomer in peč. Prostor moramo dobro prezrači* ti, a se moramo čuvati pred prepi* hom. V prostoru mora biti zrak tu= di nekoliko vlažen, zato imejmo tu* di majhno posodo (zadostuje koza* rec) s čisto vodo. Sviloprejke tudi rabijo luč, a solnčni žarki ne smejo imeti nepo* srednega dostopä. Zato zakrijemo okna z redkim zelenkastim plat* nom. Gosenice morajo imeti tudi pro* stor, na katerem naj se razvijajo. Za vsak gram (onča ima navadno 28—30 gramov) semena (jajčec) morata biti na razpolago 2 štirjaška metra lese. Umljivo je, da pri za* čctku ne potrebujcmo vse površine, a pripravliena mora biti. Gosenice moramo krmiti vcčkrat, zato pa skrbnejše. V prvi dobi mo* ramo krmiti vsaj 8krat, pozneje 6krat, v dobi pred zabubanjem pa, po potrebi. Pri začetku mora biti murvino listje zrezano, po tretji dobi listi celi. Seveda mora biti li* stje sveže in ne premrzlo (ga drži* mo nckoliko časa v sobi, prej kot ga krmimo kakor tudi ne mokro ali zaprašeno. Najboljše je krmiti pr- vič ob 6. uri zjutraj, zadnjič pa ob 11. uri zvečer. Nadalje poramo paziti na splo* šno čistost, posebno na ležišče. Pa* ziti moramo tudi, da ne prijemlje* mo gosenic s prsti. ker jim Skodi vsaki pritisk. V splošnem pa dovo* limo gosenicam čim največ miru, posebno pa med spanjem. Gosenice naj imajo na razpolago tudi dovolj vejevja za zabubanje. Vejevje naj bo suho in čisto. Svilo* de snamemo iz vejcvja šele 10. dan pö zabubanju. Kedaj so svilofli god* ni za snemanje, spoznamo po bar* vi bube (živali v svilodnem mešič* ku, ki mora biti svetlo*kostanjeve barvc). Koliko svilodov dobimo iz ene onče semena? Pridelek je različen in zavisi od kakovosti semena, od vrste in pa seveda tudi od skrbnosti primerno izvršenih opravil. V srednjem dobe nasi sviloreici okoli 60 kg mešičkov iz ene onče, redki dosežejo 70 kg, mnogi tudi samo 45 kg. Kaj pa do* seže pridnost in skrbnost pri goje* nju, nam najbolj pričata naslednja dva primcra: 1. Brata Parpinelli v Basalghelle (prov. Treviso) sta gojila 129 one semena in doscgla sredrjji pridelek od 85 kg na ončo' semena. 2. Neki pridni kolon z imenom Bariviera ie istotam redil 9 one in dosegel 101 kg svilodov na ončo semena. S takimi pridelki se svilogojstvo prav gotovo zelo visoko izplača in vsakdo naj stremi za tern, da jih doseže. Sviloprejke in ljudska sola. Cesar se Janezek ni naučil, tega Janez ne ve. Ta pregovor velja tudi za gojenje sviloprejk. Ker je goje* nje sviloprejk velike važnosti za posamezna gosp.odarstva in v sploš* nem za celo Italijo, so začeli uva* jati v ljudski soli gojenje sviloprejk Y malem. V letu 1927 so gojili sviloprejke Y 180 ljudskih šolah. Uspehi so bill nad vse pričakovanje dobri. Učen* ci so z velikim zanimanjem sledili razvoju sviloprejke od jajčeca (se* mena) do sviloda. Z veliko vestno* stjo so opravljali vsa potrebna o* pravila, kot čiščcnje in prekladanje gosenic, ki tudi niso trpele na po* manjkanju hrane. Letos mislijo uvesti tako gojenje v še več šolah, mogoče tudi v kate- ri naše pokrajine. Sviloprejke brez murvinega listja. Če je murvino listje drago, bi bilo zelo dobro in koristno, če bi svilo* prcjkine gosenice jedle tudi drugo listje, recimo akacijo, hrastovo, to* polovo listje, robido ali kaj podob* nega. Ali ta golazen noče drugega kot Ie murvovino. Zato po poskušajo marsikje ši* rom sveta vzgojiti druge vrste svi* loprejk, ki se bodo hranile tudi z drugim listjem. Dosedaj se je po* srečilo vzgojiti cno vrste sviloprej* ke, ki sc hrani z ricinovim listjcm. Pa kaj hočcmo, svila je manj vred* na. Ni izključno, da se bo v res* nici k>daj ppsreeilo vzgojiti svilo* prejke, ki bodo jcdle vse, kar se jiin bo dalo, a gotovo bo do tedaj pre* teklo še obilo vode. Kokoši — dobre jajčarice. Glavni dohodek od kokoši so jajca, zato pa moramo držati pred* vsem dobre jajčarice. Znano jc, da so kokoši italijanske pasme naj* boljše jajčarice, od teh pa so zopet najboljše livornske bele, ki znesejo lctno tudi do 300 jajec, kar je na vsak način rekord. Po strokovnem listu »L'ltalia vinicola ed agraria« povzemljemo, da so znesle bele, li* vornske kokoši 301, 304 in 305 ja* jec v 12 mesecih. Ena kokoš je zne* sla 292 jajee v 305 dneh in nadalju* je ... Vsakdo, ki rcdi kokoši naj sam sklcpa. Stran 4.___________________________________________ »GORI5KA STRA2A« Koledarček. 30. aprila, ponedcliek, Katarina. 1. maja, torek, Filip in Jakob. 2. maja, sreda, Atanazij. 3. maja, čctrtek, Mavra, m. ' 4. maia, petck, Florijan, m. 5. maja, sobota, Angela, m. 6. maja, nedelia, Janez Ev. Valuta. Dne 26. aprila si dobil: za 100 franc, frankov 74.57 do 74.87 Lir za 100 belg. frankov 263.— do 267.— „ za 100 švic. frankov 3G4.75 do 366.75 „ za 100 češ.-slov. kron 56.10 do 56.40 za 100 dinarjev 33.30 do 33 60 " za 1 sterling 92.55 do 92.75 „ za 1 dolar 18.92 do 18.98 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 264.25 do 270.25 „ Benecijske obveznice dne 26. aprila 1928: 78.10. Listnica uredništva. Dopisniku iz Dolenje Tribuše: Uredništvo je obljubilo, da bo pri* občilo poslani dopis. Ker ste pa to svojo željo podkrepili v spremnem pismu z grožnjo, dopisa ne more? mo priobčiti. Veditc, da se pri »Gor. Straži« da marsikaj doseči prijatelj« skim potom, z ^rožnjami pa prav nič. Darovi. Za »Sirotišče«: Preč. L. Hektor Carlet, upraviteli župnije sv. Vida na Placuti v Gorici, ie daroval svcč v vrednosti 35 L; istotako nam je sveč daroval tudi g. Andrei Brajda, cerkvenik na Placuti; prcplačila za Nova pota 11 L. — Vscm: Srčna hvala! Bo^J obudi mno<4o dobrot> nikov! ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujem »Pa? tronatu Nazionale« za točno izpla* čano odškodnino na tclesno po škodbo. Kragelj Tomaž, Bača pri Modreju 30. PREKLIC.*) Podpisana Urša Obid, Straža, pre? klicuie vse žaljive besede, ki jih je govorila čez g. Červ Janeza iz Še? breli in se mu zahvaljuie, da ni na== stopil s kazensko ovadbo proti podpisani. Straža, dne 23.4V. 1928. Ursula Obid. *) Z*a članke pod tcm naslovom odgovarja uredništvo saimo v toliiko, kolikor zahteva zakon. Podpisani naznanja si. občin* stvu, da ie na novo odprl gostilno »Alia bella veduta« na Šanci v Pev? mi, kjer toči pristna domača vina, ter se priporoča za obilen obisk. Tronkar Franc, gostilničar. Ljudska posojilnica v Nabrežini vabi svoie člane na REDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil v nedelio 6. maja 1928 ob trch popoldne v uradnih prosto* rih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rae. sklepa za 1 1927. 3. Sklepanjc o morcbitni likvida- ciii. 4. Volitev likvidacijsketfa odbora, oziroma volitev načelstva innad? zorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vr* šil občni zbor eno uro kasneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob vsakem štcvilu navzočih članov. Odbor. Drž. uradnik v pokoju, ki je sluz* boval 18 let na Primorskem, vdo? vec z enim 2 leti starim otrokom, želi znanja s pridno, ne premožno gospodično ali vdovo srednjih let, radi poznejše ženitve. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Posojilnica v Biljah vabi svoje Clane na REDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo 6. maja 1928 { ' ob štirih popoldne v prostorih »Kmeč. društva« v Biljah s slede? čim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. sklepa za 1. 1927. 3. Volitev načclstva in nadzorstva. 4. Slucajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vr? šil občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu glasov. Odbor. Lloyd Sabaudo, 1 nhodnje vožnje: v Severno Ameriko; »Conte Grande« 8. 5. 1928. »Conte Biancamano« 29. 5. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Amerikos »Principessa Giovanna« 4. 5. 1928. »Conte Verde« 10. 5. 1928. »Conte Rosso« 31. 5. 1928. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Principe di Udine« 15. 6. 1928. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavülle st. 4. PLJUČNE BOLEZNI Dott Cerretti Radiologični kabinet jo 'id^vt: v Vidmu: Via del Sale IS (vse ctn'"* v Gorici: Via Barzellini 3 (ob si'fc* dah in petkih ob pop. urah). Prodam dve hiši v Gorici, spo* sobni za vsako obrt. Cisti dohodki 7.000 lir. Ccna je 55.000 lir. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. p SOLI I je otrok dalcč od vaSega nad- jzorstva in lahko oboli na jglistah, ki so nevarnc Cre- vesne zajedavke. V vsukem iakem sluCaju dajle vaSim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARKIBA PROTI GLISTAM, ki lakoj in golovo uniči v«e yliste. V zelcnih zavitkih po L. 1.— Prodaja se v vseh lekarnah. ¦ CARRIBA ČOKOLADNI BONBON PROTI 6LISTRF Zastopnlk: ERNEST KUHN TRST, Via Udine štev. 2 Največja zaloga mrtvaških preds i metov. Kompletni pogrebi III. raz* ' reda, vštevši venec od 140 lir na=- prej. Ne pustite se pregovarjati od niko^iar. Konkurenca izključena. — Terezija Pavsič, Via Monache 10 — Gorica. SEMENA. Domača, črna, triletna detelja, lucerna, trave čiste in mešane z de? teljo. krmilrta pesa nemška »Ma» muth« in »Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgovini Josipa Munih, Sv. Lucija ob Soči. ACODÜ DBLL^ ALABÜBPä proti izpadanju hz Vsebuje kinin in je vsled tega po« sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. I Sew DECCÄ Če poslušate novo DECCA €^ iJ slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.WohulalRC. t^r -------------Nffr GORICA, Corso I > Telefon 347^\ Dott. Gilberto Delneri ie odprl svoj ambulatorij za no» tranje in očesnc bolezni na Corso Verdi St. 28, Gorica. Sprejema vsak dan od UY> do 12V2 in od 15 do 16. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nSissfih, nosu In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema ocl 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Zavod Dp. BONCINS-FINETT! TRST, Via FaMo Fllzi 23, V. n. Tel. 4S-03 ZagotoT-rljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ AT1KE« (Troianfe v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10 -1- in od 15-17. Zdravnik za mohB in usfa Dr. LOJZ KRAIfiHER sprejema V GORICI Piazza delta Vittoris Stev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI Stev. 35 IVAN KACIN Gorica, P. Tomma§eo 2Q (Placuta) Telefon št. 422 Domaca tovarna orpelj, liarmonijev, glasovirjev. Nov harmonij od L. 650, glasovir L. 3700. Orgle, poseben model, 3 pevajoči registri, 3 meh. registri s pedalom za male cerkve za ceno L. 10.000. Garancija 10 let. Tu- ¦ di na obroke. Poprava in uglašenje orgelj. Orale na Kostanjevici pri Gorici. " Od registra po lir 70. ===== Temeljita izraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. Cena od 4OO lir naprej. PlflčuJE se lahho u obrokih. $ Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNIT JONSON, BOLZANO Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke Vlttorlo Jonson, Gorica Via Ckmtavalle 4*11. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cenir. Posoj.) i _-------------------------------------------------------- ViHbB zaloga ceshegs platnc iz znant rofarne Regtsnchari S Haymiinn, laafeo- wpitno bingo zo poročence hahor tudi vellbn izbira moštiBga In Zinsbw «ufena. Blago solidno! Gene zmern*! 1