GLAS NARODA Za pol leta......$2.00 Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily M the United State* Issued every daj except bunda* and Legal Holidays.. 50,000 Reader*« TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. {TELEFON: 187« CORTLANDT« • NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, TUESDAY, JUNE11, 1918, — TOREK, 11. JUNIJ A, 1918. i VOLUME XXVL — LETNIK XXVL LANSINGOVA IZJAVA OOO- lansing je izjavil, da mora vojna konča ti prusaštvo. — veliki boj ne bo prej v stavljen, dokler ne bo zmaga odločilna. — nemški kajzer se norčuje iz boga in lju di. — državni tajnik je prepričan, da bo do zavezniki zmagali. — vse za predsed nikove cilje. -ooo True trnu »lat ion f ilril nitL tht po6t ma:-t«T at Ne« York. N. Y. «»u June II. litis, as mjuired by th* Act of October lnoma odkritosrčen je bil. — je rekel Mr. Lansing — je razvidno iz tega, da je prosil za informacije brez oproščenja. Odkritost njegovega sporočila, da je bil gotov, da nm ne bodo njegovi predstojniki zamerili, v-spričo njegovega domnevanja, da je njih beseda brez vred nosti in da je bila dana le da se dobi <~as. Kakorhitro pa bi bilo povečanje brodovja nemških podmorskih čolnov zagotovljeno, bi prelomilo obljubo brez obotavljanja ali obzirov. SITUACIJA V RUSIJI Operacije podmorskih čolnov -ooo- ANGLEŠKI PARNIK SE JE ZALETEL V PODMORSKI ČOLN. DRUGI PODMORSKI ČOLN JE STRELJAL NA PARNIK. — EN PODMORSKI ČOLN SE JE POTOPIL. — DRUGI JE POBEGNIL. — TRANSPORT JE ODDAL PET STRELOV. — 75 MILJ OD OBREŽJA NEW JERSEY. -ooo- Truc translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on June 11. 11)18. as required by tlie Act of October t». 1017. Norfolk, Ya.. 10. junija. — Vče-(Združenih držav, je pričela stre-raj je nek angleški parnik iuiel.ljati na |K>dmorski čoln. Slišati je ob obrežju boj z dvema pod mor-j bilo dva strela, katerima so naglo »kima čolnoma ; v «-iiega se jt» za- sledili trije. ZAPADNA FRONTA Ameriške čete so prekoračile rekt Marne. — Sovražniku so prizade le velike izgube. letel in ga najbrže potopil, na dru-jre. <\. 10. junija bi kak strel zadel podmorski čoln Vojni tajnik Baker je noeoj v na-loda prepričani so. da so i>otopili J govoru na oddelek francoskih onega, v katerega so se zaleteli. {"Blue Devils', ki so prepotovali to Posadka parnika je bila v do-1 deželo v prilog posojila svobode brein razpoloženju, ker so zadeli j in Rdečega križa, izjavil, da se. jc um podmorskega čolna. Njihova la-jže več kot 700 tisoč ameriških vodja je bila dobro oborožena in jejjakov odpeljalo v Francijo. Ke- 1'JIS, as required by the Act of Oetober 6. 1017. imela dovolj munieije. Rekli so !kel je: da se ne bi bali. zaplesti se v boj z obema podmorskima čolnoma, akti se ne bi posluževala torpedov, toda njdiova misija je bila. tla je bilo vee vredno ubežati kot se pa pustiti potopiti. [rastel v veliko manifestacijo. True translation filed with tlie post master at New York. X. Y. on .1 itn-? 11. 191S, as required by the Act of October e, r»i7. London, Anglija, 10. junija. — i flit. News Service ). — Neko auie riško poročilo, ki je bilo nocoj ob javljeno. pravi, (|a so ameriške če te prekoračile reko Marne z na menom, da poizvedujejo o sovraž niških postojankah. Vsebina poročila se glasi: — Naše čete so zaeno s franco skimi vojaki utrdile svoje poz k: i je severozapadno od Chateai Thierry ( na fronti ob Marni) te.! prizadele sovražniku velike izgti be. — V Woe vre okraju in na front: pri Marni so se vršili manjši arti lerijski spopadi. Naše patrulje so prekoračile re ko Marne ter so poizvedovale o so vražniških pozicijah. London, Anglija. 10. junija. — Nocojšnje poročilo fcldmaršala Haiga se glasi: Razen medsebojnih artilerijski) spopadov na raznih sektorjih se ; angleške fronte ne poroča uičesai novega. Včeraj smo vprizorili uspesei napad na neko nemško postojanke v sektorju severovzhodno <»d Be tkune (Flandrija). Odbili smo sovražni napad. k: se je izvršil včeraj zvečer na ene naših postojank v Aveluv gozdu severno od Alberta. Francosko uradno poročilo. Drugi • lan ofenzive je sovražnik zbral veliko silo ter začel prodira ti s pomočjo ostrih napadov \ „ -....; i » j smeri proti Estress. St. Denis in Ores te na/.ai v svojo deželo —' v . - . i ki je. hvala Bogu, še vedno vaša iRlbecourt; .,Nase .L'ete v PJ* — in kadar* pridete tja, bodetx> j u,eri„ '^»^^ojo nalogo odpo- našli, da je majhni početek naši armade, katero ste tam pustili. n<- -000- SOVJETOVa vlada poživlja na odpor. — vsi pod orožje! — je njen klic. — "naprej za kruh našim stradajočim otrokom, očetom in materam". — trocki pripravlja postavo za prisilno vojaško službo. — na bori so omejeni na delavce in kmete. I-ooo-* Trne translation Sled with the postmaster at New York, N. Y. on June it, 6, 1917. 1018, as required by the Act of Oetober Moskva, 10. junija. — (Ass. Press.) — Kakor se glasi v proklamaeiji ministrskega predsednika Lenina in vo j nega komisarja Leona Troekija, je bilo razglašeno vojno stanje v Moskvi zaradi soejalnili revolucionarjev, ki po ♦eli deželi organizujejo gibanje, ki je v-zvezi z nemiri v donski pokrajini, upori v Sibiriji in izgredi v Suratovu in v drugili krajih, kjer so se agitatorji poslužili pomanjkanja brane ter poskušali zopet postaviti na krmilo kapitaliste in lastnike zemljišč. Osrednji izvrševalni odbor sovjetove vlade je pooblastil vojnega komisarja, da pripravi postavo za prisilno vojaško službo v okrajih: Moskva, Luban, Petrograd in v tlonskem okrožju; postava se omejuje samo na kmetsko prebivalstvo in delavce. Današnja boljševiška proklamacija se glasi: — Konečno je treba heroičnega napora. Sovražniki naroda so prezgodaj povzdignili svoje glave. Odrezali >a jim bomo njihove zločinske ^lave z neusmiljenim mečem revolucije. Vsi pod orožje! Naprej za kruh našim Vladajočim otrokom, očetom in materam. Naprej proti protirevolucjonarium upornikoni in zarotnikom! Smrt sovražnikom naroda! Moskviški vodilni listi so bili zatrti. V Sainari je bila razglašeno obsedno stanje. Poročila iz Harkova naznanjajo, da je bilo zavzeto železniško križišče v Liski blizu Voronešea. kamor so s«> sovjetovi vojaki umaknili. 2. junija je neka brezžična brzojavka, ki jt- prišla v London, sporočila, da se je v Moskvi in Petrograd u odkrila obsežna protirevoluejonarna zarota, ki je bila razširjena po celi Rusiji. To zaroto so pripisovali deloma uporu češko-slovaškili čet, ki so zavzele vee zelo važnih v i • v I • 1 I v • v v zelezmskiu trzise. V Moskvi je bilo razglašeno obsedno stanje. Moskva, 10. junija. — Ukrajinsko ministrstvo za trgovino in promet ter nemška komisija so se sešli v Kijevu in organizirali posebni transportni in industrijski odbor, da se doseže izmenjava blaga med obema deželama. Nemci trdijo, da bodo nemški kupci, ker so prevozna sredstva Ukrajine v slabem stanju, brezkončno kopičili in zbirali blago. Nemški agenti z veliko marljivostjo po visokih cenah kupujejo tekstilno blago, usnje in živež po vsem okupiranem ozemlju. toda ne pošiljajo obljubljenih izdelkov, izgovarjajoč se. da so slabe prometne zveze. Kodanj, 10. junija. — Izvolitev poljskega kandjdnta Jorfanca v državni zbor za okraj Oppeln-Lubniea v šlezi -ji je hud udarec za nemško-poljsko vzhodno politiko. Jor-fanc je dobil 5.000 več glasov kot pa kandidat cent nuna. •Jorfanc je oster nasprotnik nemške vojne politike. Kolinska "Volkszeitung" piše o tem: — Napačna poljska politika, ki se vodi doma in zunaj, ima svoj učinek. — Moskva, 10. junija. — (Ass. Press.) — Vrhovno poveljstvo nad finsko armado in nemškimi četami na Finskem ima zdaj nek nemški general. Gen. Maimerheim je potem, ko je vodil kampanjo proti finski rdeči gardi, pretekli mesec resigniral in je prišel na njegovo mesto von der Cioltz. Mannerheitn je resigniral. ker. kakor je rekel, dasiravno je pripravljen osvoboditi Finsko rdeče garde, noče podpirati nemških načrtov, da bi obvladali Finsko, kakor vladajo Ukrajino in se polaščajo ruskega ozemlja vzhodno od finske meje v okrožju Murmanska. Toiuorski tank. Tru« translation filed witti the postmaster at New York. N. Y. oil Juue 11, 1918. n* required l,y the Act of October 6, 1917. London, Vuglija. 1U. junija. — ka". Coin je 40 čevljev ir<»k in ga goni elektrika. "Kakor pišejo dunajski li>ti. k i >o prišli tii-sem", p'še poročevalec »Centra! News i/. Amsterdama, "so *e ltaljani posluževali tekom zal-iijega napada na avstrijsko vojne pristanišče Pulj pomorskega tan- Ok'tli ladje je brezkončna vedno ^ rteea se veriga, opremljena s pilami, ki režejo mr«*že in dnipe zaprek^, kakor tudi tanki na suhem. Ladja ima dve cevi za torpede. ' Parnik je bil posvarjeti. da je biU» opaziti ob celem ameriškem obrežju do Massacliusets podmorske čolne. Neko poročilo pravi, da se nahaja 10 podmorskih čolnov na tej strani Atlantika. Neko atlantsko pristanišče, 10. junija. — Po informacijah, katere je prinesel tu-seiu kapitan nekega brazilskega parnika. je nek ameriški transport danes zjutraj oddal na en nemški podmorski čoln pet strelov z nepoznanim rezultatom Tovorni parnik. ki je piul proti severu iz nekega južnoamer <ške«ra pristanišča, je opazil podmorski čoln okoli 10. ure. Takoj je bilo Ko st« odpotovali iz Francije je ameriška armada predstavljala le majhno skupino, toda zdaj jc-1 _. že odplulo od tega obrežja več kot 700 tisoč Amerikaneev, da po nesejo nazaj vaši armadi in vašemu narodu pogum in pomoč, katero sta prinesla Lafayette in Ro-chambeau v Ameriko v prvih dneh ra. Posrečilo se mu je, zatem kc j je vtprizoril več ponovnih napadov lin ko je žrtvoval veliko število vojakov. zavzeti vasi Mary, Belloy in St. Maur. Xa planoti pri Belloy se je vr-~'šil obupen boj. Južno od Ressons-sur-Matz so se IXemei vstavili v ]Mar.«» N"«-ni'-i po {plani -o neusmiljeno obstreljevali skušali zopet zavzeti neko utrdbo.|sov:-a/uiške čete, ki so se pripravka!' se jim pa ni posrečilo. Ijale napad za fronto. bojev za svobodo Amerike. , „ .jpravočasno izginil iz Thiescourt Tatu se »hI vas uče. posnemajoč vaš<» vrline, katere kažete; uče se od vas umetnost bojevanja, katerega ste se vi naučili v težki šoli naporne Lskušnje. gozda. Na nasi levici med Cour- vrednost človeškega življenja, ker jo primerjate z večno vrednostjo Tam so združeni z vami. pogo- človeške svobode, in oni in vi bo- sto dodeljeni vašim divizijam, več-dano povelje za polno paro in la-!krat tudi potisnjeni v ameriških dja je šla sem in tja. Nekaj minut zatem de neka ladja, ki se je pozneje ickasala za transport armade divizijah v vaše zbore; toda vsi se borite za skupno stvar, borite se z brezprimemo bnuteinuNtjo na dete dopolnili veliki čudež na svetu s t* m, da dobite zmago, ki bo za vedno pritisnila pečat Človeškega odobravanja na pravo teorijo civilizacije". and Save the for Our ■ l4QLASNARODA" ploveniq publishing (Slovenian Daily.) Owned ind published by th* _ ...t ^..00 Za Inozemstvo sa celo leto...... 6.00 "GLAft NARODA** izhaja vsak daa ferzemil nedelj In praznikov, -G L A 8 N A K O D A" ("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays Subscription, yearly $3.50. — Advertisement on agreement. M bres podpisa in osebnosti Be ne prioWujejo. Denar naj se Magovoil poSiljatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da se nam -tvdi prejflnje nasnanj, da hitrtje najdemo naslovnika. K CortJandt St., -GLAS NARODA" New York Oty. Telefon: Wrtl rortlandt. 444 Posnemajmo jih! Pred kratkim je bil v New Yorku velik praznik ?e-ško-sloVaSke misli, osvobojenja in svobode. Praznovali so jja skupaj vsi Čehi in Slovaki: vse politične stranke, vse veroizpovedi. Hnsiti. kalvinei, protestanti in katoličani, soeijalisti, klerikalci, naprednjaki, Sokoli, katoliške delavske organizacije, socijal i stični klubi, sploh vse, kar je češkega in slovaškega. Človeku se je zdelo, da ne more te mešanice združiti nobena sila na svetu. Toda združil jo je Masarvk, glavni reprezi*ntant če-sko-slovaške^a hrepenenja po svobodi in neodvisnosti. Priredili so manifestacijo, da se ji je čudil ves New York, in da so ]>oročevalci najuglednejših newyorskih listov povdarjali, da kaj takega še niso videli v svojem življenju. ( Vško-slovaška misel je zmagala. A' očeh drugih narodov so Oelii in Slovaki edinstven narod, ki ne ]>oziia v odlof-iliieni trenutku nobenih političnih in osebnih nasprotij, nobenih osebnih razprtij in ui-kakih pomislekov. <'eho-Slovaki bodo dosegli svoj vzvišeni eilj. Dosegli ga bodo, ker se v časih največje sile in v odločilnem trenut kn smatrajo kot edinstven narod in nič drugega. Pri nas Slovencih je drugače. Pri nas je borba za skupne cilje stranska, medsebojna borba in medsebojna nasprotstva so pa glavna stvar. Vidi se nam, da smo bili v lopi Šoli — v Avstriji. • Lepo nas je izučila zvita lisica, tako globoko nam je vtisnila v srca svoje zločinske nauke, da se jih niti tukaj V svobodni deželi ne moremo otresti. In potem se pritožujemo, če nam gre vse narobe. Gnjilobe iščemo v repu ribe, ko vendar vsakdo ve, da pri glavi smrdi. Tožimo in plakamo, da se skoraj vsakemu narodu posreči, česar se loti, dočim nam vse izpodleti. Krivdo zvračamo drug na drugega, in drug drugega pehamo pred sodu j i stol. Sodniki sicer sodijo po postavah, v srcih se nam pa po smeliujejo, češ, prav vam je, saj ste sami krivi! Ta prepir uničuje naše moči, katerih v sedanjem času taki silno potrebujemo. Zdaj smo na križpotju: ali v medsebojnem prepiru v pogubo — ali v slogi in popolnem soglasju k cilju. Cc se vsi ameriški Slovenci združimo z ozirom na boljšo bodočnost našega naroda pod en sam prapor, vsakdo lahko ve, da nas kljub temu ne bo prav posebno veliko. Toda garancije za končni uspeli bodo vseeno znatno večje kot če bi vsak v nasprotno smer nosil zastavo in zbiral pod njo malenkostno peščico svojih pristašev. Spoznaj svojega sovražnika ime translation filed with tbe post muster at New York. X. Y. on June 11, 1918 as required by tbe Act of Oct S : 6, 1917. Za kaj se zavzema danes nemški militarizem? Naloga ameriške zastave ic boriti se proti temu: . * ' * V* — 1'ničenje in sovraštvo vsem, ki nasprotujejo moji volji. Uničenje in smrt vsem. ki ne vrjamejo v moje poslanstvo! (Kajzer Viljem 1. 1904.) • • — Sila je najvišja pravica, (ilede vsake razprave, kaj je pravica, naj odločuje vojna! (Bernardi.) 5?? * * * — Kaj pomeni zame pravica ? Jaz je ne potrebujem. Jaz imam pravico vse storiti, za kar imam moč storiti. - (M. Stirner.) • • r" — Vzemi vse, kar moreš dobiti. Nobene pomote ne boš napravil toliko časa, dokler imaš kaj dati nazaj. (Friderik Veliki v navodilih svojemu konclerju.) I*.«*.* • # • — Boljše je pustiti lakote poginiti sto žensk in otrok, pripadajočih sovražniku kot pa pustiti izstradati enega samega nemškega jrojaka. (General von der Goltz.) • ♦ • ' — Nemčija, prebodi z bajonetom srce vsakega sovražnika! Nobenih jetnikov! Zapri usta ^SWf k Wcneirm molku. Izpremeni deželo nar.li so?f:,'>— —m i iXy OF THE HIGHEST f tona Gtfdtno, Frank Suhadolnika, že pobrala vaju a. Prvi je bil Len-Frank Gasparija in še mnogo dru- vek, drugi Virant. Prepričani pa gih. Iz Barbertona je bila Mi«.'smo, da se oba vrneta čez nekaj Ursula Dormiš, Mrs. Mary Skra-| časa ter bosta še bolj navdušeno ba, Mr. in Mrs. Pofdpeenik in še in še bolj od srea prepevala liogu drugi. Bile so 4 sv. maše to mede-Jv čast in v zalivalo za srečno vr-Ijo. Prvo in drugo je imel domači nitev. duhovnik, tretjo Rev. Kozim-ir Službeno zastavo ali Service Zakrajšek. četrto slovesno pa g. Flag je dobila maša slovenska cer-novomašnik. Cerkev je »bila okus-jkev. Na njej je do sedaj 15 zvezd, no ozaljšana z zelenjem ter ame- kar priča, da je 15 naših rojakotv riškinui zastavami in trobojnieami, pri vojakih. pred cerkvijo je pozdravljal sla-' Naši šolarji so imeli 30. maja voJok z napisom: 4'Slava novo-j kratkočasen iii vesel izlet v Oak-mašniku!" Kmalu po 10. uri se je wood plark, kjer šo so do dobrega začela pomikati procesija od žup-1 naletali, najedli piliacov in iujs-nišča po prelepi 31. ulici, ki je krima. najlepša v Loraimi. V procesiji sol Krščeni so bili: Jožef Tišler, ki bili strežniki, belo oblečene dekli- sla mu bila /-a botre llija in Mu-ee, bogoslovei; duhovniki in novo-'rija Jovič, ter Nikolaj Frankovic, mašuik. Ljudje in »vsutje so čakali'ki sta mu kuniovala Ivan in Dra-•pred cerkvijo m v cerkvi. Ko je'giea Pribanič; Štefanija lvobasič, stopil novomašnik v cerkev, so za- botri Ivan in Kat. Beruš; Manga-peli pevci pomemibsio pesem: 'Xo-'reta Uolobič, botri Mat. in Kat. vomašnik bod' pozdravljen!' Ko Fuš. je prišel novomašnik do glavnega] Zopet nov kinč za slovensko cer-oltarja. ga je prav ganljivo po- kev. Imamo nove daimatike* iu •zdravila majhna Ilermimi Zore hi'križ no vrhu glavnega oltarja se mu v imenu slovenske šole pot vedno lepša naša okolica. To je prav. Na tem je veliko ležeče, da zadobi naša naselbina pravi ogled. Sedaj, ko se vozi svet tako visoko nad nami čez most na Union, vidi po celi okolici. Drevesa in pa pravočasna. poprava stanovanj kažejo marljivost gospodarjev. Še eno je, kar bi morali po nekaterih krajih bolj paziti, hi to je, da bi ne metali vse na cesto. Večina naših eec?t je že za potrebo čistih. So pa tupatam kaki konci, na kta.te-jrih leži vse navskriž od starih ška-telj do ponesrečenih podgan, vse meriki. Čeravno je voj-na in kritičen' dobiček bo namenjen Ameriške-čas, vseeno lepo napredujemo na Snu Rdečemu Križu. Prepričan društvenem polju. Rojakom pri-1sem, da takega piknika še ni bilo poročam, naj pristopajo k raznim na Ely. društvom in organizacijam. Kdor i Prisrčen pozdrav vsem skupaj! še ni pri nobenem društvu, na j i Mat. Polajnar, takoj pristopi, da ne (bo pozneje! prepozno. Sedaj se vam nudi lepa Greeiisburg, Pa. prilika pristopiti k društvu Grin-j Tukajšnji kraj je zelo prijazen,1 l»«niešano s papirjem, ceglom in tavec št. 21 ZSZ. Seja se bo višila kakor tudL okoliiaa. Nas Sloven-' v«asih tudi z garbieem. Kaj tak 16. junija ob dveh popoldne v slovenski čitalniski dvorani. Kdor želi izvedeti kako podrobnosti glede pristopa, naj se obrne na tajnika zgorajimenofvauega društva, M.\t. Polajnarja. Pred kratkim se je poslovil od nas rojak AL Smrekar. Pomagat je šel. Stricu Samiv, da bo čimprej •nabil oholega Nemca. T)\l ^ ca ■» "» KRM- •J0iBK2--J|>aE;-' ik^^BB 'T H ) • «.y* ca . »-Hi cev je tukaj 42 družin in nekalikoi«1^ ljubijo samo lmihe. samcev. Naših rojakov je zaposle- IIiŠ0 lla Ren<> Ave. je kupil-ro-nih aiajveč v premogerovih. kjer 3ak Alojzij Adler, ki je do sedaj se dela po 8 ur na dan. Dela se(iita,lov-1 na 80 cesti pri Franku s polno paro. Zaslužek navadnega! Zeleznikarju. z družino Adler se delavca je H do $4.50 na dan, rz-jpreseli tudi družina Skebe. Mrs učeni dolavei pa zaslužijo od -t5' Adler m Mre. Skebe sta sestri in do $8, kar je primerna plača zy'1,,'eli dobro poznane družine Forte ruzmere. Tudi v tovamah se:ill'na- dobro dela; pri delu od komada v bolnišnico sv. Aleša je bUa Slovenska Čitalnica priredi dne sc zasluži od $4 do W in se dela|mlPeiiana KosPil Sila iz Rose 22. junija plesno zabavo v Opera'devet ur na dan. Brezposelnih fU-;MOod' J'* bila operirana. Bilu House. Zavetek ob 'i«8. uri zvečer. | kaj ni; delo sc lahko dobi, kdor !,olna že ds.lj časa, pa ker je Dan pozneje, to je v nedeljo 23. hoče delati. Poi-očevalcc. "pala, da še ozdravi doma. je osta la pri družini. Natzddnje pa je bila primorana podati se v bolnišnico. Cpamo, da se kmalu povrne ire domov zdrava in pokrepčsama. Slovenske vesti Lorain, Ohio. Nova maša Rev. Antona Bom bikca se je v nedeljo 26. maja obhajala na prav slovesen način v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Najlepše vnune. Cleveland, Ohio. Res. vsakdo pohvali našo slovcn-Iz vol jenih je več cdborov, kate- metropolo. J*i ima vsak svojo nalogo, da bo" Iz Nevburgha. preskrbel vse potrebno, da ise po-' Dinštvo sv. Alojzija, ki je ime-šlje našim na solunsko froatto 50 v nedeljo 2. junija piknik na kosov Com ford Kits (vojaške tor- Grawunde vrtu, je jako zadovoljile) z raznimi predmeti. Vsi ti no z izidom. Veselica je bila zelo predmeti bodo razstavljeni v raz- prijazna, dostojna in mirna, tako siavnosti (jostje so prišli iz Oleye ložbi rojaka Rudolfa Perdana na da se je dopadlo obiskovalca- . ,anda Barbertona. največ pa jih 6026 St. Clair Ave. Kdor želi kaj V«ega je bilo za potreibo, jela in]je Vdo seveda I^raihe ^ pomagati še denarno, lahko to za godbo ipa je skrbel tukaj- sedfliega CMevelanda fino opazili sttft i in naj prinese ali pošlje v pi- ^J1 tambui-aški zbor. ki pod nied drujfin.i vrlega trgovca An-samo Zveze na 1052 Easst 62. St. »pretnim vodstvom rojaka Simči-Vsa imena darovalcev bodo vknji- ig"1**^ že krasne komade. Tako žena v poisebno kniigo, ki se bo Je P»*av. da imamo domačo godbo, pozneje dala v arhiv, da se bo vi- k«kor imamo taidi domače i>e\*ske delo, kdo je kaj žrtvoval za našo zbore. Ko pa že govorim o pevcih, stvar, da ne bo samo govoril, dal Pa luij pripomnim še to, da naš pa nič, ker takih ljudi imamo |n<»ki cerkveni zbor tako krasno največ tukaj po Ameriki. ubri&no poje ob nedeljah zju- Za Jugoslovanski Rdeči Križ so ^ da se Je Kaiela cerkev nabrale članice Zveze Jugoslovan- do zadn3^a kotička napolnjevat^ skih Žen in Deklet v Ameriki nad prvi 8V- maŠL Tmii mešan zbor j Jako napreduje. To je gotovo v ,r . , . . . ponos našim marljivim pevcem in V Cleveland je prišel s svojo ,_ . , - , t • - • i • t Društvo sv. Lovrenca je imelo tma, kamnosek iz Joliet a. 111. Pri- ^ • - . ^ "L,___„i ^ , . . „ . w • •voj piknik na istem prostoru v sel je na novo maso Rev. A. Prm- „„^ A ._.. ^^ - —• n • i s • t - , . nedeljo 9. jmnja. Omenjeno dru-cica. Rojak SeUna je bivaJ svoje- štvo je jako ^^ in ge vedllo' časno v Cleveland« m pravi, da Daniš6a; pripada kSKJ. 1 je nan naselbina v času, kar ni Svoje hiše bodo prebarvali Fr. bil tukaj, krasno . napredoval*. Smrekar, gos. Smrekar, Joe. Le- G rat za, prvi je župnik na irski petek 31. maja zjutraj rojak An-župniji sv. Janeza v Lorainu, dru- drej Muha v 39. letu starosti, otfe-gi pa je duhovnik v bolnišnici sv. njen, član dveh podpornih dru-Jožefa v Lorainu. Za eercmaiiiar- štev. rojen v Veliki Bukovici pri je, akolite itd. so bili 4 bogoslovei. Ilirski Bistrici na Notranjskem, arhidijakon pa je bil Rev. Kazi-, V Ameriki je bival 16 let. Pokoj-mir. Navzoč je bil tudi Rev. O- nik je bolehal na drobu že 17 let mjin, župnik iz NewburgJia. Ccr- in iglasti zadnji dve leti večkrat kev je bila -polna vernega oličin- tako hudo, da je moral vselej pre-stvia. Po evangeliju je Re?\'. Kazi-jkiniti uelo po nekaj tednov. V nemir kot stric novomašnikov v do del j o 26. maja se v m je bolezen srca segajočih besedah govoril le- zoput shujšala tako, da ji je v ne-po in vzvišeno, čestital novounaš-' kaj dneh podlegel. Umrl je previ-niku in župniji. ' sorcntlnikom in deu s sv. zakramenti za umirajo-prijateljem. narisal mu je v glav- če. Zapušča pridno ženo. tri otrunih točkah težavni poklic, ki si ga kv in več drugih sorodnikov. Poje izbral, dal mu je pa tudi pogu- greh se je vršil 3. junija popoldne ni a za neustrašeno delovanje na ob prav številni vdeiežbi, ki jo težavni poti mašniškega življenja.1 pokazala, da je bil pokojnik do-Po sv. maši je delil g. novomašnik bro znan in zelo pi iljubljen. Bil vsakemu posameznemu novoinaš- je mirna, poštena duša. niški blagoslov. Nekako ob dveh j Jolietska potiružinea SNZ. je % popoldne se je pričel banket v o-svoji zadnji seji sklenila, da m.* bo zaljšani Virantovi dvorani, hate-|ia,e,lova'a zanaiprej .po 'jubljan-rega se je vdeležilo okoli 100 go-[skem kuezoškofu, i.i je med prvi-stov. Napi t n ic ni manjkalo, nekaj«" voditelji jugoslovajMikeg!i po-tere so bile izvrstne in pomenlji-'kreta lia Slovenskeni: Knez<«koi ve. tako da bi bilo vmbio natis-Jeglič št. 5 SNZ. Obeneni je skleniti jih. Pumenl-jivo in zanimivo' niia, tiuii enoglasno, da >e takoj so govorili n. pr. Josip Svete. Aii-'P«šljo iz podružnič ie blagajne 4.) ton Grdina, Rev. Oman in še več dol ga rje v na gl. blagajnika SNZ., drugih. K obedu je prispel tudi!ki odpošlje denar ira pristopno Rev. Novak iz Cleveland;!, ker mu mesto v Washington, D. C- Na»e 1. junija je odšel k voja-nice, kjer je g. novomašnik dar kom v Fort Thomas, K v., naše t'a-sv. blaigosh v z Najsvetejšim. Ta- re fant John E. Vramičar. Rojak John Petrič iz Dubuque, Iowa, ki je -nedavno inoml cKidi v Cani]» Grant, poroča, tla se i mu dobro v vojaškem stanu. V Rock-fordu. 111., kamor rad zahaja iz vežbališča, ima bogatega strica. T ko je inini 1 dan, ki ga še ni videl prej slovenski Lorain, dan veselja, dan slavnosti, ko so lorainski rojaki prvega svojega sina pripeljali pred oltar Gospodov. Ta dan ostane vsem slovenskim Lorainča-noiii v neizbrisnem spominu. Drug za drugim nam odhajajo naši najboljši fantje k vojakom. Zopet smo enega izgubili v soboto 1. junija, ki niain je bil vsem drag in priljubljen. Odšel je namreč vrli sin Alojzija Virant a. Josip, ali naš Pepc. Bilo je res težko slovo, pa domovina kliče. Treba je vse popustiti ter prijeti za puško. Josip Virant je mlad mož, da je malo takih. Marljiv kakor mravlja, priljddeu in ljubezniv do.vsakogar, zato ipa je slovo tako težko. Svojemu očetu je bil prava desna roka piti vseh mnogo-brojuih gospodarskih in kupčij-skih opravilih, ni ga bilo dela. katerega bi se Jože ne bil lotil z veseljem. Težko je bilo slovo od matere. bratov in sester, ki so se vzgledno ljubili med seboj, brad-ko je bilo slovo od mlade žene. ki jo je v novembru minulega leta popeljal pred oltar, grenko slovo Prav Najlepše vreme in ^ od prijateljev in znancev, mična okolica, vsa v cvetju in ze- lepo in dovršeno je pel naš mešani len ju, je pripomogla do krasne zbor na nove maše dan težavno latinsko mašo. To je bil zadnjikrat, da je prepeval Bogu v čast tudi naš Pepe Virant, ki nas je zapirstil zdaj in oblekel vojaško suknjo. Dva dobra pevca tram j«? Iščem svojo sestro, kii biva nekje v New Yorku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da mi nazn'aini, ali naj se pa sama javi svojemu bratu: Anton Tomac, 360 North Ferry St., Kansas City, Kansas. (11-13—6) OGLAS. Zadružna prodajalna v Imperially Pa., išče poslovodjo. Vešč mora biti poleg slovenščine tudi angleščine v govorjenju in pisavi. Izurjen mora biti v grocerijski trgovini in vsaj nekoliko v mesarski obrti. Oženjeni imajo prednost. Za natančna pojasnila sc je obrniti na tajnica: Alois Tolar, Box 242, Imperial, Pa. (11-13—6 > UU karatne stvari, — *ed ajnu boste aasti več takih, ki jik aajae potrebujete. , V zalogi Imam, poskrbujem ter raa-poSlljam Sirom Združenih držav zel« || in pripa- r: Eladno ječmenovo kavo, arnika, brlnjevo olje, encljan, grško •eno, hvoH, lipov cvet, lapuh, tavienroie, vinska rata, ter droge enake stvari ki so obilno opisane v knjigi Tiaisfi ■eravaHi" in se uporabljajo w*o vspefiao po čelen sveto. Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah HDobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo sa pripravo okusnih jedil, na primer rnajaroa. Satraj, mnškatov cvet, paprika(Pfa»A), lorbarjeva peresca, tajbelj. fcCran Ltd. Posti e« vam samuiua tndi » razalmi semeni, kakor: seme sa salat* poteittlj. Aft* paa* fcnaafo asleii* L t d. PIMte po cenik. MATH PE2 D IB P.O.BorltU IWTerkl.T. w™.uii.il 4.I^JII 1,1 I^JP IW J.P I IIv «U .1 i IJ...IUUIII I« 11,11 »i« |j i». imi i H. pi ' -vi juwhi. pRmi^Mpm GLAS XABODA, 11. JBN. 1918. Jugoslovani v Novi Zelandiji NOVA ZELANDIJA, ENA OD ZDRUŽENIH AV STRALSKIH DRŽAV, JE PRIZNALA POLITIČNO ORGANIZACIJO JUGOSLOVANSKIH IZSELJEN CEV. — NAVDUŠENJE JUGOSLOVANOV ZA ZA VEZNIŠKO ZMAGO. — ORGANIZACIJA NAŠIH V NOVI ZELANDIJI. I Od Jugosl. Časn. Urada, Washington, D. C. Naša nuila kolonija v Novi Zelandiji (Avstralija) ,ki ne šteje vee kakor 10,000 jugoslovanskih izseljencev, je doživela velik uspeh, ki je v čast našim bratom v Avstraliji. Mnogo hvale v tem pogledu gre odličnemu in vnetemu Jugoslovanu iz Braea v Dalmaciji, g. O. L. Skansi, ki je vodil našo tamkajšuo organizacijo že od početka vojne z največjim uspehom. Njegovo delovanje je bilo že poprej priznano in podpirano od novozelandske vlade, a v novembru prošlega leta jt* prišlo do popolnega dogovora med njo in našimi iz-seljenei. Jugoslovani v Novi Zelandiji so se stavili že poprej na razpolaganje novozelandske vlade, želeč, da kot pravi zavezniki stopijo v skupno borbo. Oni vsi so imeli pred očmi samo eno resnico, namreč, da je zavezniška borba in zmaga tudi njihova borba in njihova zmaga. V nasi mali novozelandski koloniji se je vršilo preteklega leta nad dvajset shodov, ki so dokazali enodušno slogo in požrtvovalnost v tej usodni borbi za združenje in svobodo. Njihovo patriotično delo in navdušenje j<* doseglo velik uspeli, ker je novozelandska vlada ustanovila svoj posebni urad, ki se imenuje "The Jugoslav Defense Department". Na čelo tega depart menta je postavila nekega državnega komisarja. S tem je dala novozelandska vlada najlepše priznanje in pokazala zadovoljstvo nad našimi jugoslovanskimi rojaki. Omenjeni državni urad je popisal vso naše tamkajšnje rojake, ki so se brez izjeme vsi stavili na razpolaganje vlade, da jili ona uporabi ter*posije v jugoslovanski vojsko. ................ Ta njihova sloga in navdušenje je presenetilo novozelandsko vlado. Kn del naših se nahaja že v borbi, a drugi del je bil od vlade zadržan, da dela v fabrikah. Sam ministrski predsednik je izjavil: — Jugoslovani v Novi Zelandiji so dejavni in dosledni in jaz spoštujem njihovo željo, da gredo v vojsko. Zal mi je, da se morem odzvati tej želji samo deloma .ker nan primanjkuje delavcev v Novi Zelandiji in del od njih i< po trebili doma v domači industriji. Vsak mora čestitati ter se veseliti nad njihovim delom in uspehom ter se čuditi njihovi narodni zavesti, ki s( jo tako odločno kazali od početka sedanje vojno, kar s< dokazali tudi z gmotnim in moralnim podpiranjem dele Jugoslovanskega Odbora. Slovenci v Ameriki naj si vzamejo za zgled brate i> daljne Nove Zelandije, ki so složni, ko je sloga pot rebrn in zato jo tudi — uspeh njihov. Dočim mislijo nekateri med nami v Ameriki, da j< f i.irodno delo v tem, če sojo neslogo in nezadovoljstvo mec1 narod, mesto konstruktivne izobrazbe. - Vojakova karijera U- čolni na ameriški obali 50 izvežbanih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro vpeljano podjetje, ki se je pričelo 1905. Dovolj premoga za "JO let. Izvrstne delavske in življenske razmere- Premog j«» 9 čevljev vi.sok. Se ne lomi in ni sleta. Dobri delavei zaslužijo od do $10 na dan. Modeme hiše s štirimi so-bami z vrtovi. Stanarina $7 na mesec, vključno električno luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovn se rabijo električne svetilke. Kraj: na pol pota med Uniontown in Brownsville. Pa. Vzemite poulično železnico iz Union-towna. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-right .Mine; vožnja traja pet minut. Ako sami ne morete priti, pišite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem, jeziku- Naslov: Taylor Coal & Coke Co., Uniontown, Pa. WAR RAGES in FRANCE WE gSSEK MUST SSSIHSZ- <3> Hjl?t«j Slit.) Ihul --—cle-» VELIKO SLOVENSKO ZBOROVANJE se vrši v nedeljo, dne 16 junija ob štirih popoldne \ dvorani štev. 62 St. Marks Place (8. ulica) New York. Na zborovanje naj pride vsak Slovenec kateremu je pri srcu svoboda in boljša bodočnost našega naroda v starem kraju. Shoda ni sklicala nobena stranka, pač pa pai Slovencev, katei^ so prišli do prepričanja, da morajo zdaj v dvanajsti ari in odločilnem trenutku stopiti na plan vsi ter po svojih skromnih močeh pomagati vladi Združenih držav v njihovem boju za osvoboje-nje Hrvatov in Slovencev. Vlada Združenih držav, ki nas še pred kratkim časom ni poznala, jc izvedela za naše strašno trpljenje. Razen splošnih eiljev, ki bodo vprid celemu človeštvu. si je postavila tudi cilj: osvobojenje Jugoslovanov izpod nemškega in habsburškega jarma. Ali bomo Slovenci res tako malodusni in tako zakrknjenega srca. da se bomo v tem resnem in odločilnem trenutku prepirali za oslovo senco ! Ali nas je politično in osebno nasprotstvo res že tako zaslepilo, da ne moremo biti edini, ko gre vendar za uajvzvišenejšo stvar, katere mora biti deležen narod, za svobodo ? Vse pomisleke na stran! — Vsak naj pride na shod! Tam se pomenimo oči v oči, mož z možem. Vsakdo bo lahko povedal svoje mnenje, in vsak-ko nepristransko in odkritosrčno mnenje se bo vpo-števalo. Pridite, to je vaša narodna dolžnost! Priti morate, ker ste Slovenci! i Pripravljalni odbor. True truuslation filed with the postmaster at Nexv York. X. Y. oil June 11, 11*18, as required by the Act of October 0, M7. ( oprav je napad podmorskih čolnov v ameriških vodah tekom preteklih tednov vzbudil mogoče veliko presenečenje pri narodu te dežele, je bilo vendar eno mesto, kjer se niso misli niti za trenutek obrnile od svojega običajnega teka. To je bilo mesto, kjer se je največ vedelo glodo uničevalne sile podmorskih čolnov, namreč v mornariškem departmentu. Tam se je razmišljalo o tem napadu z ozirom na vse možnosti in namene. Zakaj so se Nemci vspričo velikanskega rizika za svoje čolne ter njih x>osadke odločili za napad na ameriško parobrodstvo ob atlantiški obali! Kaj so upali doseči? Kakšna je l^ila njih strategija i Gotovo je namreč, da so premislili soglasno s svojo psihologijo vsako možno prednost takega napada. * j * * Franklin D. Roosevelt, pomožni mornariški tajnik, je odgovoril na naslednji način, ko se ga je vprašalo glede tega: — Skušajmo za pričetek zreti na to s stališča nemške admiralitete. Prvič se lahko ugotovi, da imajo v se lanjem času en glavni mornariški eilj. Ta cilj je uničenje parobrodstva Združenih držav, če le mogoče. Drug< vprašanje, v kolikor se pač moremo uživeti v nemškega duha, pa je: — Kje je to ameriško parobrodstvo l Gotovo je nekaj ladijskega prometa ob obali gor 111 lol ter v pristaniščim Južne Amerike ter Zapadne Tndi jo. Ta promet pa je zelo majhen in nevažen ter nimajo tovori velike vojaške vrednosti. Vsled tega in iz vidika, da nam napravi dejanski škodo, ki nas bo bolela v voja '"-.keni smislu, more Nemčija pridobiti največ z udarcen na našo predatlantiško trgovino in naše prekatlantiške parnike. Iz tega sledi, da bi se ji ne izplačalo voditi redne operacije proti obrežni trgovini in da mora imeti ta poskus {»roti obrežnim ladijam kak drug namen kot pa množino ladij, katere bi se eventualno potopilo. Sedaj pa, pred poskusimo določiti, kaj je njih cilj, >o ozrimo na ta napad z drugega vidika — namreč našega lastnega. Če je Nemčija za našimi prekatlaiitiškimi parni ki, kjer jih lahko najboljše zaloti' In nemških domačih pristanišč za podmorsko čolne ua do morskega okrožja Anglije. Francije in Irske znaša potovanje semintja le dva ali tri dni. To pomeni, da se more podmorski čoln muditi na mestu, kamor je dospel, dva ali tri tedne, predno se mu je treba vrniti za kurivo in provizije. Če pa prevozi podmorski čoln ocean do na-^e obali, vzame potovanje skoro dva tedna in čas za ope-riranje na naši obali bi znašal le en teden, nakar se mora podmorski čolii vrniti po kurivo. Posledica vseh teh primerjanj je. da morejo nemški podmorski čolni operirati proti našim ladjam dvakrat tako dolgo, če izvajajo svoje operacije najbližje svojih lastnih postojank. Veliko se je govorilo glede možnih postojank za pod morske čolne na tej strani oceana. Take postojanke bi bi-ie lahko postojanke na obrežju ali pa plavajoče provizij-ske ladije. Oe bi take postojanke obstajale, bi se seveda zelo povečalo dolžino časa, skozi katerega bi mogli sovra-zniški podmorski čolni ostati na naši obali. Mornariški department je stalno vzdrževal obširno organizacijo v posebni namen, da se išče možne postojanke ali v Združenih državah samih ali pa na bližnjih točkah v Mehiki ter Zapadni Indiji. Ni mogoče enostavno izjaviti da take postojanke ne obstajajo, vendar pa je mogoče reči, da tudi najbolj skrbno in trajno iskanje ni moglo zaslediti nikakih takih postojank. Zakaj pa torej delajo Nemci to? Prvič edinole v namenu, da uporabijo znani nemški sistem teroriziranja sovražnika; drugič in prav posebnu pa v tem slučaju je mogoče definitivno naziranje nemško admiralitete, da bo ta kampanja prisilila Združene države odpoklicati rušilce in patrulne ladije, ki se nahajajo sedaj v evropskih vodali, katere naj bi se uporabilo za zavarovanje naše -lastne obali. Če bi storili to, bi igrali direktno v roke nemške admiralitete, kajti kot sem že preje rekel, se Nemcem boljše izplača napasti naše ladije na oni strani, ne pa tukaj. Če bi pa umaknili rušilce in patrulne čolne z druge strani, bi olajšali Nemcem delovanje na njili izbranem polju operacij. Iz tega moramo spoznati, da bo Nemčija najbrž nadaljevala s odpošiljanjom podmorskih čolnov na našo last no obal in dasiravno bodo morda podmorski čolni ob gotovih časih potopili ladije ob naših obalih, moramo vendar smatrati te operacije za sekundarnega pomena. To ne pomeni, da nam ni treba uporabiti vsakega sredstva, da zavarujemo svojo trgovino ob obalih ter storimo vse, da bo za nemške podmorske čolne nevarno prikazati se tukaj. Vse to vrši mornariški department z vsakim virom, ki mu je na razpolago. Poletni meseci so seveda najboljši za prekatlantiška putovanja nemških podmorskih čolnov, a so obenem tudi najboljši meseci za naše operacije proti nemškim podmorskim čolnom v teh vodah in sicer radi uporabe patrul nih čolnov ter drugih ladij, ki niso dosti velike, da bi so jili moglo poslati preko oceana. Mornarica ne pričakuje stvari, ki bi bil a slična uspešni blokadi naše obali in dočim je pričakovati morebitnih izgub, je važno vnovič povdariti, da se nas ne smo »d vrnit i od našega glavnega cilja, ki je odpošiljanje čet in provizij preko oceana z največjo rednostjo in v največjem številu, ki je mogoče. V odgovor na vprašanje glede zmožnosti mornarice, da zadosti potrebam glede spremstva ladij, jo rekel Mr. Roosevelt: — Ker se veča število trgovskih ladij, se bo tudi povečalo število bojnih ladij, ki spremljajo transporte. Lahko se reče, da navzočnost nemških podmorskih čolnov no poveča nevarnosti kakor daleč pač gre dejanska varnost ladije. — m BBj Dve vrsti mnenj obstajati v Washingtonu glede po- »"če pozabavajo m razvedre. Za *' •*, . . . v , . . { to vabimo tem potom tudi vse ee mena nemškega napada s podmorskimi oolni ob nasi obali: — prvo mnenje je, da je to obupno gibanje sovražnika ob bližajočem se koncu vojevanja s podmorskimi čolni. — drugo mnenje pa je, da predstavlja napad razširjenje nem ške kampanje s podmorskimi čolni. Prvega mnenja je T. S. Butler, ki je član hišnega komiteja za mornariške zadeve skozi 22 let ter je eden izmed treh članov tega komiteja, ki se posvetuje s senatnim komitejem za mornariške zadeve. SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI. Podružnica št. 21 v Carbondale, Pa., ustanovljena 24. marca 1918. Ima sledeči odbor: Predsednik: Joseph Debcvc. Podpredsednik: Charles Kroa-tin. Tajnik in blagajnik: Charles Mramor, 10 So. Church St. Nadzorniki: 1. Anton Zalar; 2. Frank Beljen; 3. Ana Kroatin. Društvene seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Člani so: Frank Belgeu, Charles Kroatin, »I osi p Debeve, Anton Zalar, • Ana Kroatin, Charles Mramor, Joseph Kroatin, John Si vie. Mary Mramor, Malh Mezze, Mik<= Mezzc ir John Ravnikar. Skupaj 12 članov. Do sedaj priglašenih in urad'uo naznanjenih 'JI podružnic s 10 člani in članicami. To je prva podružnica ustanovljena v državi. Pa. Torej živeli Carbondaleatai, le naprej s SNZ. 1/ vseh krajev Združenih držav se pri glasujejo člani in ustanavljajo nove .podružnice k SNZ., ki j« ljudstvo sprevidelo, da ima SNZ. edino in pošteno pot do združenja troimenega naroda in odcepitev Jugoslovanov od Avstrije. Cleveland, O-. 7. junija 1918. F. H., gl. tajnik. m • m - Joliet, III.. 6. jim. li)18. Na zadnji seji naše -podružnice je bilo od strani vseh udeležencev enoglasno sklenjeno dfci moramo delovati po vseh svojih močeh v čim lepši prospeh stvari, za katero se vnemamo. In v to svrho je bilo tudi enoglasno sklenjeno, da priredimo velik piku k na korist naši podružnici, oziroma Slovenski Narodni Zvezi. Vršil se bo piknik ali veselica pod milini nebom v Anton Stražišnikovi h os t i (Stern's Park), dne Iti. junija ali tretje, nedeljo tega meseca. V tem parku se naši farani najrajše zbirajo v | polenem času. da se malo po do- njene eitatelje Vašega uglednega lista, da se blagovolijo udeležiti tega piknika v kar največjem številu z ozirom na rodoljubni namen istega, in trdno pričakujemo, da ta naš poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi. Piknik se bode vršil tekom popoldneva do poznega večera ter Vam hočemo o uspehu istega ua kratko poročati True tran«'aU'»n filed vitli the no*' master at New York, N. Y. on June 6, 181*. m required by O« Act «9 Octob^ 6. 1»17. WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojak:!! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Oe ste slučajno v denarni zadregi, tebko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teb znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $1.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli UREDNIŠTVO "GLAS NARODA ••. k ■. r- - iSK-^—n "C, 1 .i 4 ■ „ GLAS NARODA, 11. JTN. 1918. Agresivna akcija proti podmorskim čolnom True translation filed with the posl master at New York, N. Y. ou Juue 11,191s, as required by the Act of October 6, 1017. Admiral Degouv francoske mor- to kljub blokadi. Lc "dull ofenzi-' strategije? Po mojem mnenju sc narice je vodilni francoski morna- ve*' daje vrednost temu elementu odgovorne vlade. Ne le v teoriji riški kritik. Že dolgo je zahteval časa ter tudi največjo priliko, da agresivno |K>litiko v vojni proti se hitro Lzvojuje zmago. Nemcem in prav posebno proti Doeim smo v svoji nepojmljivi podmorskim čolnom. Njegova pro- slepoti organizirali blokado proti šoja. da naj zavezniki uničijo gne- Nemčiji, s prezirljivo lahkoinišlje- zdu podmorskih čolnov, mesto da mvstjo ter s presenetljivim priza- bi se zanašali na defenzivne od- devanjeni, da ščitimo nevtralne, ki redbe proti tej nevaronsti, je po- . k»tero je zagrešil morna-hnieno znanje prve vrste ter Vlskl peneralni štab z ozirom na od-strastna u lanost osebne elite. |g"V»r. ki bi ga moral dati na napa Ali je najti te karakteristične prekasna, da bi preprečila nepričakovane udarce. franeoskih organizacijah, v gene- j rahlih štabih ter pri podrejenih članih mornaric vsake vrste in vsakega čina t -laz sem popolnoma prepričan, »la temu ni tako. Na eni strani sem našel s Sir \V. Ramsav tir M. A. Ouppi upliv "trgovine kot ponavadi", upliv, "da se čaka in vidi", kateri uplivi so tako pogosto škodovali angleški stvari ob pri-četku velikih vojn. dočim sem jaz ua fra'Ueoski strani opazil obotav-Ijajočo se bojazljivost, v kateri je bilo videti strah pred sodbo civilne ^ile ter negotovost vojaških doktrin, katere se je samovoljno skrčilo ua vojevanje v eskadrah. Ta dušeslovna okolišč na se j*: modificirala sama sebe ter je postala vsaki dan bolj aktivna in agresivna, če ne že s strategičnega. pa Vs>aj s taktičnega stališča in vi-eer pri vsem osobju mornariee, če ne pri nje voditeljih. •Stvari se niso izpmnenile in : stališča mornariških operacij, združen Hi / vojaškimi operacijami je politično-strategičiia sila zaveznikov nazadovala od kouea leta 191.1 naprej. To je lahko pojasniti, dasiravno se tega ne more opravičiti. Prvič so bila izjalovijenja pri Kotoru in Mardanelah in drugič izgube, po vzročenc tnl podmorskih čolnov Kilo je dobro ustanovljeno zaupanje v "blokado na razdaljo", katero smo vprizorili proti Nemčiji liila je gotovost glede brezpo-memhnih iispeiiov. katere bi dosegla Nemčija s svojo blokado s podmorskimi Čolni. Bilo je konečne skrajno obotavljanje od strani gotovih mornariških krogov, da s* operira na sovražnih obalib. katero obotavljanje je izviralo iz stremljenja. da se ohrani mornarici, mtaktno za čas po vojni ter tekom dobe vojaških operacij. Teorija "blokade na razdaljo'' ter uničevanje tega sistema je držalo lepe zavezniške eskadre tei tudi one centralnih zaveznikov v stanju miru skozi dve leti. Nato pa se je vpmorilo poskus, da so premaga nepremagljivo oviro tei zadrži severne nevtralne države ki so postale posredovalci Nemči^ je ter nje ščit v Baltiku. Sprožilo se je izraz "blokade potom nevtralnih". Na nesrečo pa uspehi niso bili odločilni. Kako bi ca orožja, strojev in priprav v zraku na vodi in pod vodo, da je pravo čudo, kako more sploh še obstajati kak podmorski čoln. Kljub temu pa prihaja še vedno več podmorskih čolnov. Ustrajni sovražnik ni zgradil le večjega števila njih. temveč večje, hitrejše n boljše zavarovane, — redne poti morske križarke. Gotova stvar je »la se izgube glede tonaže nadalju j» o, da se naše zaloge živil manjšajo, in »la so vsled tega naše komunikacije največjega pomena. Kaj se bo zgodilo, ko ne morejo niti nova grajenja, niti nakupi ladij izpolniti vrzeli, doeim nam Amerika ne bo v stanu pomagati preti koncem leta 1918 ter nevtral ni nočejo prevažati? Na takem stališču smo in bodočnost je temna za nas. Hočem reči še eno besedo glede tega nazadovanja 'duha ofenzive', ki je prišlo do izraza v višjih mornariških Krogih o»l leta 1915 naprej in katero je Mr. Balfonr o-značil z besedami, da je potrebno prihraniti večji del mornariških sil za okoliščine, ki bodo nastale po končani vojni. Velika iz. prememba z oz-rom na ta princip KEMEMBER THE PAYS I tmidcnnr«« mm temveč tudi v praksi je jih stvar dospeti do vojaških odločitev, ka terini je treba slediti. Manjkal«; pa jim jt1 duha ofenzive, političnega razločevanja, trdnosti v svetu in hitrosti v akciji. Nekaj povsem čudnega, a ob istem času logičnega se je izvršilo kakorhitro je ameriška vlada napovedala Nemčiji vojno. Združene države so bile prisiljene nastopiti veliko bolj ostro proti nevtralni)« kot so ostali zavezniki sploh kedaj storili. Kabinet Wilsona je kot se kaže sklenil rajše pustiti stradati te nevtralne kot pa da bi prihajala živila v Nemčijo preko nj.li o-zemlja. Vprašujem se samega se be. če bi ne bilo bolj častno in odkrito reči tem nevtralnim, naj si izberejo med nami in sovražnikom C'e bi zavzela ententa to stališče, bi se vojna že pred dolgim časom končala. Vzemimo, da bi Nemčija, zavzela ta nevtralna ozemlja, katerim bi mi ne mogli pomagati in nato bi se pokazalo, da bi "blokada na razdaljo'' naenkrat postala uspešna blokada, kajti nobena ladja l>: ne prišla v ta njih pristanišča. — Kljub temu pa je bila Amerika v družbi z zavezniki v stanu izpiliti zelo uspešno blokado, kajti lačni nevtralni pomenijo tudi bolj lačno Nemčijo. Naj bo rešitev problemov taka ali taka. vendar pa bo treba rešitev takoj prestaviti v akcijo. Cas je bistveni faktor in zdi se mi. da smo razpolagali z njim po .svoji lastni volji. Nobena napaka pa ni bolj usodna kot misliti, da bo delni »"-as za nas soglasno z doktrino našega pasivnega razpoloženja. Nihče ne razpolaga z bodočnostjo. Kljub temu pa se moramo hitro baviti s tako iznajdljivim nasprotnikom k ot je naš sovražnik. Absolutno pomanjkanje obzirnosti ter globoko zaničevanje vsa kega moralnega pomisleka, je dalo Nemčiji še več prednosti radi tega, ker nas veže čista in resnični« eivilizacija, temelječa na usmiljenju ter nasprotna divjini eksplo zijam morilnih in uničevalnih instinktov, ki ponavadi spijo v člo veku. Blokada Anglije ter drugih zavezniških dežel ter onih nevtral-cev, — kako podjetje! Kaka je drznost ter globina duha ter organizatorjev! Kljub temu pa kaže. da se bliža konec in ta konec kot vse kaže ne bo tak, kot ga priča kuje Nemčija. Razočaranje je bilo veliko za one. ki so pričakovali poraza Anglije in njenih zaveznikov potom vojevauja s podmorskimi čolni. Kljub temu pa so podmor. ski čolni dovolili Nemčiji, da je nadaljevala z vojno toliko časa kot je dejanski ter ustvarili ekonomsko drslokacijo, ki je dajala našemu sovražniku prednost v njego vili mirovnih poskusih itd. Če pa je Nemčija že obupala nad tem, da bi mogla s pomočjo podmorskih čolnov uničiti zaveznike v ekonomskem smislu, upa vendar zavleči SUNMT—THUKSDRf* \FRIWy TUESMf^SS ?----- L, ^ OKE HEAL VHEAHISS ooocoOHE MEAX. WHEATLESS OKE JMEAL Nemški veliki topovi. True trauslatiou filed wltli the j»ost master at New York. N. Y. oil June 11. 191S, as required by the Act of October 6, 1917. I^ndon, Anglija. 11. junija. — Poročevalec lista Daily t'hronick v Parizu pravi, 'da so bili daleko-seežni topovi, ki zdaj bombardirajo Pariz, iznajdeni že pred več leti in da jih je prava lastnica Krup-povih naprav Berta Krupp von Bohlen und lialbaeh pokazala začetkom 1911 nekemu ameriškemu generalu. "Top", pravi pisec, "so pokazali Amerikancu pod skrivnostnimi okolščiiiami. ko je na neofic*-jelni misiji obiskal Essen. Peljali so ga skozi vse Kruppove naprave, spremljala ga je skupina tehničnih izvedencev in že se je liotel vrniti ko je gospa Berta odpustila vse spremstvo razun dveh zaupnih članov tvrdke in s tema je peljala generala v skrivni oddelek. Tukaj sta obrnila na-se pozornost obiskovalca dva velikanska topa z izvanredno dolgimi cevmi in primeroma majhnim premerom Gospa Berta jc rekla v izvrstni angleščini : * To so topovi, katere 1 >i morali imeti za obrambo Panamskega prekopa. Streljajo 90 milj daleč, so garantirani in stanejo po :M0 funtov šterlingov. Toda ta dva topa sta samo za poskušnjo in se ž njimi ne more oddati več kot 'JO ali strelov, ne da bi se j Ji zopet j popravilo. Predstavljati si morete kak sirah bo povzročil narod, ki bo prvi rabil take topove."' lta!jansko bojišče. True tr»uslation filed with the post master at New York, N. Y. on Juue 11, 1D1S. as required by the Act of October 6, 1917. Italjanski glavni stan, 10. junija. —- As-. Pres..— Železnice za avstrijsko črt v severni Italiji vozijo. kolikor morejo, noč in dan ter dovaža.Io na fronto vojaštvo te/k-1 topove in velike množine Zatemnela je luna. True translation filed with the post master at New York. N. Y. -roča pismo, katerega jc pisal nek nemški častnik, ki podaja jasno sliko o zadnjih bojili iz nemškega stališča. Pisano se glahii: "25 maja smo že tri dni korakali, da smo prišli na določeno mesto. Podnevi je bilo le redkokedaj videti kakega vojaka: t<»tla ponoči so bile ceste polne vojaštva, to pov in varstva. O pol ene ponoč" 27. maja smo prišli na cesto, tik za prvo bojno črto. Za-me ni bilo spanja, kajti pretresujoč zastorni ogenj iz 3000 topov se je pričel Zemlja se je tresla in luno so o-b hi k i dima iz topov zateinuili. Infanterijski napadi so se pričeli ob treh in 15 minut, pozneje sin«- že prekoračili žično ograjo in smo vdrli v sovražne postojanke. Po dveh urah smo si priborili pot za artilerija. Proti večeru smo potihnili Francoze za kanal in preko Aisne. zatem pa se je pričelo Initio zasledovanje. Med ujetniki so bili Angleži, Italjani, Amerikanci in Arabci. A Bolgarske pridobitve. True translation filed with the p«-.«t master at New York, N. Y. on June 11, 1918 us required by the Act of October 6. 3917. London, Anglija, 9. junija. — Rxehangt Telegraph pravi, da po ročajo nemški listi, ki so prišli v Amsterdam, da je bolgarski ministrski predsednik Kadoslavov iz javil v neke mpogovru, da je njegova dežela, ki sc nahaja v boju 7. Grško, prejela od Nemčijo in Avstrije zagotovilo, da bodo centralne države podpirale bolgarske zahteve glede vzhodne Macedoni-je, posobno one. ki se tičejo Drame, Se resa in Kavale. Listi tudi razpravljajo o name ravani bolgarski ofenzivi prot Grški pod poveljstvom generaia Liman vt.n Sandtersa in bolgarskim vrhovnim poveljnikom. Otroci v nemški armadi. True translation filed With the j.'^st master at New York. N. Y. on June 11, 1&1S as required by the Act of -/dober 6. 1!>17. Francoski glavni stan v Franciji. 10. junija. — Nemški bataljoni so izčrpani v bojih trd Noyona do Chateau-Thierry in od Verneuil do Kheimsa. Rezerve moštva pojemajo. 3fed 200 ujetniki jih je več kot četrtina pripadala letniku 1919 to so dečki po 17 let: in letnik 1920 (dečki po Se,je prikazal na bojišču med ujetniki, katere so zajeli Angleži pri Bligiiv: velik del teh so bili dečki tega letnika. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem poro-'-atu javnosti žalostno novifo. da je dne 2^. maja umrl moj ljubljeni sin JOHN H PLUTH v vojaškem taborišču t amp Pike, Ark. Bolan je l»il le kratko d'>l>»». Po operaciji na slepiču ga je prijela pljučnica, kater; jc pretrga^ la nit njegovemu r.;.depoliiemu življenju v 22. letu starosti. Moj sin je ena prvih žrtev domovini na oltar i/, nasc'/bine Ely, Minil. Pogreb se je vrii! tukaj dne 4. junija, katertiga vdeležba je bila sijajna. (.)lH-inst,v.» u.i Klv je ]iokaz:ilo sp»>Atova'.je <1»» v»»jaka Združenih držav, kat« i »'i sc bil boril za svetovno demokracijo, tla i mu ni usotla tega prt |»rečila. | 'l'u se najiskreiiejše K-.>»> zaiiva- lim vsem. ki so darovali vene« in cvet lice, t istim, ki . kaj ponf gaii kuikor vsem onim. ki so sc vtleležili pogreba mojega sina. Hvala vam za vse ti: ;>ve. kakor tiuli tolažbo, katero sle izkazali meni v oni žalostni uri. Tebi. dragi sin. pa bodi lahka zemlja, za katero si storil, kolikor ti ji- usotla dopustila. Zalojoči ostali: Mrs. Johana Martinčič, ma;ti. Annie Pluth, Mary Pluth, Angela Pluth in Lina Pluth, sestre. Ignace Pluth, brut. J-".ly. Minn., •"». jun'ja lJt!8. 7 podmorskih čolnov. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 11, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 9. junija. — Poročilo iz Ženeve na londonski Daily Express se glasi: "Nemški bluff glede pojava podmorskih čolnov ob ameriški o-bali kroži po nevtralnih deželah. Kakor pravi, neka brzojavka i, Hamburga v Bazel. je bilo koncem maju v vodah Severne Amerike 7 podmorskih čolnov. Trije med njimi so najnovejše in največje vrste, pa so manjše vrste, toda umrejo ostati na morju dolgo časa. municije na postojanke blizu boj- Poročilo dodaja, da bo poslanih ne črte. Vpeljan je tudi posebni l v Ameriko še več in večjih pod-način vežbanja vojaštva za napa-1 morskih čolnov z namenom, da po-nie- Itapljajo ladje z vojaštvom. Mraz na Ogrskem. t London, Anglija, 10. junija. — Dunajski poročevalec piše, da je mraz napravil mnogo škode na rži. sadju, krompirju in koruzi ter po vinograd.h okoli Budimpešte in tudi po nekaterih drugih okra jih na Ogrskem. Pri spahnenju in ^drobljenju vdrguite takoj s Dr. l'Jctatcr-Jc\nn PAIN-EXPELUER V rabi že PC let pri slnvenuklh rtrnžinah in pril ;ubl;en kot domače »reUstvo. Jedino pravi s varstveno znamko sidr* 3.V. &C.JC. v lekarnah in narrvncst o ! F. AD. RICH1ER & CO. 14-80 Wasblnflon Street. New York, N. k. Važno za vsakega. v Angliji se je izvršila dne 31. ma- uli ceI° paralizirati delikatno trail ja 1916, ko se je oddelek "velikega brodovja"' spoprijel z Neme. v bitki v bližini Jutlanda. Ta sijajna episoda mornariškega vojevauja pa je bila le izolirana bitka brez določenega motiva v strate-gičnein oziru in brez posledic, kajti takoj nato bi se moralo pričeti z gotovimi operacijami proti sovražni obali, posebno pa proti dvema otokoma na koncu nemške o-bali v Severnem morju. Defenzivna politika pa s eje ugnezdila v visokih angleških krogih. Ker nadaljujejo Nemci s koncentriranjem svojih naporov za povečanje števila podmorskih čolnov in ker niso mogli vsled pomanjkanja dela in ma^erijala povečati tudi svojega brodovja na isti način, bi človek domneval, da je ravnotežje bolj kot kedaj v prid zaveznikom. Zavezniki lahko računajo na podporo ameriških, če ne tudi japonskih križar k. Celo nekateri naših dreadnoughtov bi jli lahko podlprralo, ne da bi se omenilo brezkončnega števila lahkih se inoglo doseči take uspehe, ko sejkrižark in posebnih ladij. Vsled je Nemčija vendar nahajala v po |te£?a se Iahko ugotavlja soglasno sesti skoro najbolj produktivneg.s' ozemlja v Evropi potom zavojeva-nja ter uporabljala Belgijce, se verne Francoze, Poljake in Srbe za intenzivno obdelovanje te ze ml je T Sprejem" sploinega sistema ekonomskega uničenja je bil napa čen proti mogočnemu in brezobzirnemu nasprotnik«, ki je imel do-$ti časa zagotoviti si vse vire in sportacijo velike ameriške armade na našo obal. Ali bo Nemčija ohranila svojega duha ofenzive, kateremu se ima že toliko zahvaliti ter izvajala strogo sodelovanje mornariških ter vojaških ofenziv? O tem bo odločil čas. Mi pa se moramo pregovoriti sami sebe, da je mogoče uničenje pruskega militarist ičnega sistema doseči le z najbolj močnimi in kombiniranimi napori sile, ki je posledica obvladovanja morja. Izgubljeni čos je mogoče dobiti nazaj ter napake popraviti, če bomo spoznali potrebo tesne vojaške zveze, družili ekonomske rezerve ter opustili o-tročje pomisleke glede ofenzivnih vojnih načrtov na sovražnem o-zemlju. , ^ Ni moj namen predlagati, temveč le pokazati vso škodo, ki smo jo trpeli vsled boječe, pasivne att-eije. Ta strašna vojna bi zahtevala združenje vseh elementov, drznost neumorno aktivnost, najbolj drzne inieijativo in za vse to bi bilo treba od strani zaveznikov "dulia ofenzive' \ z izjavo lorda Sydenham, "da bi bile operacije proti sovražni obal: za preprečenje izhoda podmorskih čolnov" gotovo uspešne, če bi se KADAR želite Urediti sa naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KAPAH želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd. KADAR ielite objaviti krst, Šenitve, žalostinko itd. KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd. KADAR želite dobiti delo xa sebe ali svojega prijatelja ali znanca, KADAR želite objaviti društvena naznanila, rabite vselej "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih dršavab, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA'1 je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GUIS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika aH prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, loka itd. stane .. .......... .... — — —......$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane — —____$1.00 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oelasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. Enkratno iskanje dela stane ....................$0.M Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane...........—--$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane-----$( £0 NASLOVITE NA: M Bemardinski p». London, Anglija, 10. junija. — Poročilo iz Ženeve na Daily News uporabilo vsa sredstva ter tudi jl,ravi: podmorske čolne in zračna letala I "Z,aradi P««anjkanja živeža so „ „ .. v , | menihi na gori sv. Bernarda pri- \azno je vprašati se. ce so via- siljeni pobhi mn<>go paoy te slo. de ali Če .so narodi odgovorni za to vite pasme. Šestim paom, katere se odklonitev . bistvenega principa j še pustili, pa sq omejili hrano,'' 82 CORTLANDT STREET, : Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo » dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj, v NARODA" NEW YORK, N. Y. Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa taročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu In ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti. / ZLATA KRONA Pastir Boštjan je zatrobil v rog. (čela svojo hčer, da je zardela ter hleve 111 se prestrašila. Severovj /dr^vild »7dr/ujf, t ilTij r |( v ;':u;n.i!, GosjH>darji so odmirali odganjali iz njih svojo drobne junčke iu tel ice ter pored-'tro. živinoj Gledam, ker je tako lepo j li- ne voli. Boštjan je stopal za čredo. govoril ž njo prijazno in vabljivo. potem je zai-obantil nad njo ter cavzdignil palico in poklical Sultana, ki je veselo zalajal in pokazal svoje t*stre zobe. ' I^e požurite se. le! Danes gremo daleč, zato le hitite!" je pri- *"J11 mlade fante tudi, kaj ne; r • i Zalotil sem vaju. O, laar nic ne taji' Poinenke imata. pa ne bo nič iz njih. Pomisli, kdo si ti ter kaj je 011! Ti hči Urbana Dolarja, prvega kmeta v vasi, 011 pa je 'baj-tarski sin brez očeta in matere.' Prej bo zakleta kraljičina na Gr- govarjal, veselo zavriskal, da se{madi rešena, kakor bo oai pri meni je razlegalo v mlado jutro, in tro-zet. Ali ine razumeš, I/cnčika.' lz-bil izuova v svoj pastirski rog. J bral sem ti ženina, ki je zate. V^ l/euu>ika je sliaala njegovo vri- desetih župnijah ne dobiš takega., iskanje. Na vrtu je 'zalivala rožam Zelo je priden iu skrben. Seveda-in pela. Tako prijetno in lahko ji1 gospodar boni jaz; vajeti še ne je bilo pri srcu ter ira licih ji je dam tako hitro iz rok. Trden sem,j igral bla/.on nasmeh, kakor bi ji'hvala Bogu! Z beračem Boštja-j kdo nasul cvetja pred -noge ali jo'noin mi pa nimaš uiČ več govoriti! božal z voljno roko po mdhkitk ko- Zapomni to!" staujevih laseh. Njena vitka-po- 'lako je govoril oče Urban ter Hrbtobol je bol«z«n. kateri te kaj rade pridružijo že druge bolezni. V obte nastane hrbtobol rcled kake ne- < rednosti na ledicah. »li v mehur« ju in se zahteva pri tem takojtae pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo S ever as Kidney ud Liver Renrtj (Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju vode in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 75c in $1.2& Na prodaj v vseh lekarnah. stava s< je sklanjala med vrtni-]mogočno odkorakal pa zadnjih 1 zadel koso W . F SEVFRfl r 0. CEDAR RAPIDS, IOWA cai.tii in klinčki (nageljni), obraz besedah čez dvorišče, zade ji je žarel in oči mj blestele v ju- »a ramo ter šel za kosci na travnik. Lcnčika je dela vrč iz rok, njen ga"pozdravil ^ pobledel. V treuotku je'j;~ snežlmhek, izginilo veselje, v očesu so se kazale solze. Padale »o n:a 111 cvetjem in nizkim drevjem, llre-jpeneirje in čile, mlade noge so pa- tranji ro*i. Tetiaj je prignal Boštjan mimo Pogledal je na d«'kle Ver se nasmejal. "Ali »i sladko spančkala, Len-] cika ~ Ko so se "Trije mušketiiji" borili v Pikardiji DA&TAGNAN IN NJEGOVA TOVARIŠA SO SE BORILI NA ISTEM BOJNEM POLJU IN V ISTIH MESTIH, KI SO SEDAJ POLNA BOJNEGA HRUŠCA. True translation filed with the posi master at New York, N.Y. 011 June 11, 1'JIS, as required by the Act of October d, 11)1".. Stara pravljica pripoveduje, da XIV. za kralji'-o Alio, se je vsta-hodijo duhovi umrlih junakov po vil on s svojimi tovariši za zaju-' starih bojnih poljih. To mora biti trek v Chantilly. a naslednja po-j resnično tako glede junakov i/, ro- staja D'Artagnana. Beauvais, je' numov kot glede onih. ko >0 de- sprejela že dolgo naznj svoj og-' jausko živeli. Če čita človek danes njeni kist in se je večkrat naha-j o velikem boju v lPikardiji. se jala lo par milj od bojne črte. Do spomni 11a one junake i'. "Treh pred kratkim so je trdilo, da še' mušketirjev" Dum-as-a. k o jih vedno stoji gostilna, v kateri je imena in dela so mogoče bolj slav- ležal Port h os ranjen in kjer je na kot pa ona kateregakoli voja- skrbel zanj njegov skržaibiuk Alus-! ka i/, godovine, ki se je I > t > 1 i I na queton. Mogoče se nahaja tam šo bojaiili poljih Francijo. j vedno klet. iz katere je lovil Mus-' D'Artagnan, Athos, Poi*thos in queton "steklenice najboljšega Aramis so jahali v bitki za "cvet vina za svojega gospodarja s tem.' lilije" po istih potih, po katerih da jih je na zanjko lovil skoc.i -------- mmm—m. .-rt J S Katol. Jednota ta Mi si kaj m 11 jata o meni V' zelenje ni sveže rože ter blestele "Vsako n.*'. sanjani o tebi. Da mslm"1 kapljicami. Zaslutila' hi se le tebi tudi vedno kaj sanja-'jc- 'Izidejo tožki dnevi ter noči lo o Leučiki!" mu je odgovorila'b, ez ^nja. Nič več je inso vese- •la za klobuk sope k duh-|,ilc l»<«^iie planine s sočnatinu ter pripela za t K-etra cvetja. * * Kdo pravi, da ne mislim rad in pogosto 11'ate! Tako te imam rad. Lcnčika. kot svojo dušo. Najdražje si mi na svetu. Ko bi ime zakladov, cekinov iu deniautov. bi jlLlCC ni v j travami, nič več hribčki z belimi 'cerkvicami, nič več gozdovi z le-jStečimi, vitkimi jelkami ter viteškimi javori: nič je ni več veselilo [j J božje solnee, ki se je dvigalo izza ti jih nasul v naročje iu te okra sil, da bi bila lepša od kraljičin, o katerih govore .pravljice. Pa ker sem ubog. ti drugega ne morem dati nego svojo ljubezen. Ta je pa vsa tvoja. Ueei, ukazi, naj prevrnem Grmado, pa jo prevrnem; zahtevaj. naj prinesem krono zaklete kraljičine, pa jo prinesem.' "( emu bi mi bilo to? Kaj mi je mar Grmada in krona zaklete kraljičine? — P rii les i ini cvetk, liošt-jan! Na planini jih dublš »»bilo. Gorske cvetke diše tako prijetno :j tako ljube so mi. Ali boš, Hiašt jan gora. tam daleč, ter obsijalo doli-siee, kot bi jih pobožala ' Stvarni kova roka. Žalost ji je legla v srce, žalost brezkončna in bridka. * * ♦ Zazvonilo je poldan. 1 »ostjan je stopil na skalo in se ozrl -na vse strani. Srce mu je plulo veselja, ker je bila vsa narava svečanostim razsvetljena. Trepetalo je solnee nad dolinami in hribi, poigravalo se z drobnimi valčki vod«, ogledovalo na njih jasni gladini svoj obraz. Po cesti je stopal (popotnik : veselja mu je žarel obraz, oči so blo- tirja urno nosile proti cilju. Vri- hodijo sedaj zavezniki in Nemci.;ventilator". Ta trik Ka je navadil skal je, pel in žvižgal, gledal po dolinah in trgal vsakovrstne cvet-J Lens, Bethune, Bau|iiaume. Arras Mehiki. Nekoliko pozneje je izgu-planinke, rdeče ter na stotih drugih mestih so se. bila družba Aramisa. ki je obtičal il j od ami. z njuni. J Spancem in Angležem, o zelenili njrvali. kjer je va- l iroi bi jih ne prinesel : Naj- . .. .. ,,. , . . . .. . . ... .. ... ... . . lovilo žito. M opal je mimo lepih, lepših m najbolj duhtecih U pri- , ... . , . . , . . . , 1 » ,, 1 1 belih nis oolmmi. lesennui hod- nesein zvečer, . . - - , . jiuki ter zamrezcnimi okni. Na Snel je klobuk, poduhal klmčisk blK|llikUl raKtle v lonekili pisa- ni ro/iiii*rin, zavriskal in odšel za m. (.VLqke u živino, ki je mukala in Žvenkljala' ^ \tro{.x^n so blestele po- z zvonci. j,|0l)0 SVetnikov. Tu je gledala Ma- Lenčika je gledala za njim ter, t-jja sedem žalosti popotnika z glo-se vzradostila. Videla je gibko] b0k0 tr^o. tam je izliva! sv. Flo- pisa-je gledalo že- lelo, knspka 111 široka pleča; videla jo mlado postavo, ki se je tia-ko lagotno zibala: videla je širok klobuk in za njim svoj šopek. — Srce ji je bilo ix>lno veselja. * Kako bi gsi ne ljubila! Saj je najlepši fant v naših gorah! Četudi je sedaj \aški pastir, jeseni /o pa bo moj mož, ako liog da. To bodo gledala dekleta, ko boni ob njegovi strani stopala iz cerkve! i\ saj vem; vse obračajo za njim desno in levo, obloženo z žlahtnim »poglede, vsaka bi ga rada, — pa sadjem, košato in visoko. V vrho- rijan iz golide na gorečo streho velikanski curek vode, oudi je stopal čez reko sv. Krištof s Kristusom 11a rami. tam je kazal sv. Rok svojo rano, poleg je ležal sv. Aleš pod stopnicami. Na vsakem ovinku je stala kapelica, ta lična in nova, ona zastarela in p repe-rela, a v vsaki jo bilo pred podobo Kristusa ali Marije polno cvetja in zelenja. Drevje je rast.lo na rad imam. kako te ljubim. Ozrla si se name. 11a bajtarskega sina. ti, hči prvega kmeta v vasi. Bog-ve kaj poreče, ko izve, da se imava rada. Hčerko ljubi, njene nesreče ne bi hotel; toda bogatini so vsd enaki. Bogatina hočejo za zeta. Jie pa berača. Pa vendar imam upanje, da jo dobim. Dekle me ljubi, in oče Lrban se nazadnje morda uda..." Tako je razmišljal Boštjan še nckojiko časa, potem pa je zaspal. Prišle so tisti čas mimo vile, le-Dalje je plaval Boštjanu po-J§>e, belo žene z dolgimi, zkrtiiiii las-gled tja milno sv. Lovrenca čez mi iu s prozornimi, siiežnobclimi Koreno, daleč na sosedne vrhove oblačili. Tudi kraljica je bila med in gore. j njimi. Najlepša je bila in največja Tako neizmerno lahko mu je 'bi- ter ponosaio je stopala. Zagledale gozdovi s svojimi sanjajoč oni jel-|b» \ duši visoko gori na planini, so pastirja in obstale ter občudo-ka uii z zelenimi vazami ter tisoče-j Čutil se je svobodnega, brez skr-jvale njegovo mičnost in nrfadeni-ui. polnimi mične vzvišenega nad vsakdanjimi ško lepoto. jih ne mara!'' Nad gorami je plavala svetla zarja s svojimi mnogoterimi hojami, prvi solnčiu piMuienčki so ofli-krožali kauienrte vrhove iu skla *le. P rev idno in počasi so se raztezali zlati obronki po dolgih slemenih iu hrbtih. Nižje so ležali vili so Jestele veje, kot bi si dopovedovale bajke in pripovedke iz svojega dolgega življenja. vesela in gotovo se mi zahvali za-11 je.'' Truden je Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniu: LOUIS C'OSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr- JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN CJOUŽE, Ely, Minn- ANTIIONY MOTZ. 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 4S0. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. je družici ter letal okrog gnezda, kjer so čivkali mladiči. Nižje v 'gozdovih je kukala kukavica. Enakomeren je bil njen gtes, a vendar prijeten in vabljiv. Pela je Boštjanu uspavanko. Lahko je bilo pastirju v duši, ujezila m rekla z jeznim gin- Mar mi- i 11101 nas razžal:! \ zato kler ne pride rešitelj!'' Tako je rekla in zapodila /.:ikl<'-. I Tudi Po rti 1 os 1 pomnil: je pozneje ,pn- ,•1 1. 1 - t, 'tremi stoletji. Athosa se velikanska kaea. Pravzaprav je . i-i 1 , ■ i • 11 • >111 o i*anienega v 1 .-» 1*4.-1 a. a ■ iti bila pol kaea v spodnjen., pol de- i 0 , ,. brovih listih, t upata 111 je pokukal , .. . . , . ' , lagnan je sam nadaljeval svoje . . , . ...... „ ',,1-1 • * * 1 v zgornjem delu telesa. \ Z • • -, . • 1 nahajala se bom v tuji deželi, nagajiv žarek skozi gosto streho „ .. ... , ... ' potovanje. Ko se je vrnil, da naj-1 J , 1 1 n • Zagleuavsi jo. se je kraljica vil , . , • , , , ter zaplesal dia Bostjanovem licu.', 3 - - , , • : ,, |de Athosa. 11111 je rekel srospodar u- • 1 • ^ 1 , i hudo ujezila m rekla z jeznim grm- . -- •> Kos je pel svojo pesem tam doli1 dotiieui umika- — ArmentieresJaz ne poznam . - ,11 .... , j C enili lazi« za nainiMar 1111- auios jo pn s\ojtm uuuimi k,«i« zato je pel oJjubezin; dobnkal sel^ ^ ^ te usmilimo, IV(,ve- ^ kanju pred napadalca našel klet U=d klJJ'U pokori ^lo- in se polno oUevužen xabai ikadiral v njej obenem s svojim služabnikom. On je na vsiik način" vst rajal , , ..... 1 • • . - 1 11 -pri tem. da ostane tam. Vsak dan'«tore iui stare ceste ter se navaja to kraljičino, ki je h .zal i med ka- 1 , I „„..., . 1 • - - - 1 • I I smo mu spustili kruh m meso sko-.J^'V" 'mesta, ki so nienjem 111 milo jokala. ! . 1 . . ... . .„.,., »41,^., . ... . 'zi zračno odprtino. Zalibog pa 111- dena. Sin Atliosa \ lamo pojdi! 3Iislis, ila nio . ., . . . J 1 J si. bile te stvari, katere je naj- PRAVNIODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jcdnote, vse pritožbe pa na predsednika porotuega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Pomislite iui to danes! V romanu "Dvajset let pozneje'7 obiščejo mušketirji stare pro- le atere vli^lioriu« 7iit1.it iiinirr.vnir-i ini..,w ras biti le ltonoči duma. Tudi po- , ,- 1 1 x- - 1 1 Mtlitino zi 1 lLo njegoxega mladega . 1 . .. . b<»lj porabil. Nase zaloge se naha- telesa je pre veva ka zadovoljnost ki ll,,eM c0!H tam 1,1 nikai' 1U! stni"' veselje nad življenjem. (ljudi, prcvzetuica !"' l>(rštjanu so se tedaj odp'-'n jajo v kleti. Naše vino a stekle-jnieah in naše vino a- j>osodah je Tako lepo je na svetu! Mlad' iH«tjauu so se letlaj onp-ie tre- ,.)n) pivo dišave, mast in sem in zdrav; vsi me imajo radi,U)alllice- Vsc vlle so Padale nje^ ki( n,. liilul pn.puVCdal ■najbolj pa Lenčika, moje zlato ",,ve k'lRi' oči ter zbežale. {M.iti d(jl in vskld tega slllo bili pri. dekle. Lcnčika, -ti ne veš, kako te 1>aslir Planl1 l,okol,('1 tt l* morani odkloniti postrežbo tuj- li z zelenim: rimi skrivnostmi poezij)e. l*tičje petje je dmielo od ta m, kukavica se je oglašala ves dan. Iu med gozdovi so le/ala se- maleukostmi dolinskega življenja.) "Kako čedna postava, sestre! Zvonilo je poldan, od vseli hri- Kako zdravje! Kaka lesta, čelo! hov in dolin so brnel zvonovi. Ne-'(>či morajo biti lepe, žive! Sestre, la. senožeti. sočnali travniki, ro-'kateri so doneli moj.očno. drugi škoda, da jih ne moremo videti", dovitne njive in sadovn jaki. Oblskoro boječe, nekaneri ponosno.'je govorila kraljica, se pripogiii-Aasch so lekli studenei iu potoki, drugn tpociižuo in vabljivo. Med te hi ter "j»oljubila pastirja 11a usta. cerkve so se belile in zrle čez rav-j koprneče in čiste glasove so se me-' 1 n vse vile so se -sklonile ter mu ni"«- j šali kot velik slavospev Stvarniku pritisnile poljub na usta. Po dolinah iu gorah je vstajalo j^fc ji nape v i. | "Ali, kako sladek je ta poljub, življenje. Zdelo -e je. da se pre- Boštjan je Miel klobuk, naslonil sestre!" so ponavljale ena za buja pokrajina iz dirfgega. enoJič- roke na palico iu molil angelovo drugo. noga spanja. Tam od gorskih ve- Če&euje. I "B4agor dekletu, ki dobi tega likanox je priplaval orel čez pla-j Živina je polegla v senco med fanta!*' nine ter motril drobno vrvenje1 irrrnovje in Sultan je zvesto čul "Poglejte, poglejte! Rož je napoti seboj. Po ga dovih so odnie-|1KUl ,,jo. Iz gozdov je duhtelo po bral. najbrž za «vojo nevesto. Sevali el.Ts-ovi Sekir, po travnikih pa.fcclenjn smrečju in bukovini. jk> strice! Spletinio venec njegovemu «0 stali k«»sei v dolgih vrstah. I*ri .planini so dvigale in povesile dekletu, venec za poročni dan in jKigibale so se krepke postave.jevetk** svoje drobne glavice meti njemu dajmo šopek!" je ukazala mahale so mišičaste roke, padala sočnato travo. {kraljica. je trava. Človeka se loti v takem -svetu "Čudil se bo, ko se prebudi. Vi- Lenčika je videla lepoto in ve- prijetno razpoloženje. Najrajši bi le obdare dobre ljudi, hudobne pa sel je v stvarstvu, videla je Bo<št- >.e vlegel, del roke pod glavo ter kaznujejo." jaua. kako poiiOtmO je stopal kot gledal |>o eele ure v oblake, ki Nabrale so cvetlic in spletle ve-kakseu kralj. Klišala je njegovo plovejo bogve odkod in bogve nec iz belili, modrih in rdečih rož; pisem njegovo vriskanje iai izril kam. naredile so šopek in v sredo vtak be ji jc iz pi's radosten vzdih: | Tiuii Boštjana je obšlo tako idle rdečo gartrožo. S svojimi tzla "Kako lepo je življenje in vse hrepenenje, a spomnil se je l^en- tinti lasmi so povezale šopek in na svetu!" V tistem hipu se je oglasil aa plotom oče Vrban. močen, široko-pleč mož. "Dekle, kam pa tako zijaš? Menda ne za pastirjem Boštjanom!*' 11 olcrog seoe. .Mcesar m 'iLi noči, da vprizorijo izlete prav do zunanjih mej mesta Alias. Francoska armada se je raztezala od Pont-a-Mar do Valenciennes ter pokrivala Douai. Princ de Conde, poveljnik francoskih čet, se je baje mudil v Be-thuue. Armada sovražnika se je raztezala od Cassel de Courtray. Ker pa jeuganjal sovražnik vsake vi ste zločine ter plenil, jc ubogi narod 11a meji zapuščal svoja domovja ter pobegnil v utrjena mesta. Arras je bil obremenjen s pri-bežniki. Mladi so izvedeli, da je princ izpraznil Bethunc. Odšli so po poti. ki vodi iz Lcns v Bethune. Pokrajina je bila nekoliko gozdnata in od časa do časa so videli od-t led k i kmetov, ki so se umikali, vodeč pred seboj živino ter nesoč s seboj svoje najbolj dragocene predmete. Sovražnik je prodiral proti Houdain 111 Bethune. Iioual in njegov tovariš sta zapazila večji oddelek iiitamterije in k a valerije. Pohite4a sta v Ctamibrain. Pi inc se je umaknil v La Bassče, kajti ne ka tajna sila ga je dovedla do domnevanja, da bo sovražnik prekoračil Lvs pri Est*aire. Vsled tega so Franeozi izpraznili Bethune ter koncentrirali svoje srle iu de Vieille-Chapelle ter La Ven-thie. — Nadalje se pripoveduje o bojnem razpolbzcnju ter o junaštvu Francozov, ki so zmagali oni dan. dasiravuo nadkriljeni glede števila. Dežela je ista in mesta so ista. Kot krona vsega pa duh D'Artagnana in vernost njegovih tovarišev še vedno živita v srcih mož, ki se bore v Franciji. Lahko se rdče vsled tega, da so se trije mušketirji zopet obudili v življenje v Pikardiji. I FARMA NA PRODAJ. 80 akrov, polovico obdelanih, oziroma izčiščenih, ostalo pa gozd. Proda se z letošnjo setvijo. Torej (katerega veseli seliti se na farme, nudi se 11111 lepa prilika. Več se poizve pri lastniku: Martin Machek. Mountain Home, Ark (11-lu—6) POTREBUJEM krojaškega pomočnika. Stalno delo, dobra plača. Več se dogovorimo pivmeno. Pršite na naslov: Michael Omerzu, Tailor, 272^5—25 East Huntington St.. Philadelphia, Pa. <:Jx 11.18,25—6) Kje je FRANK MLAKAR? Doma je iz Ravenbrda, občina Trebelovo, faita Prežganja. o-kraj Litija. Pred štiinini leti sva bila skupaj v Jolietu, lil. Ako je še tam. naj se mi javi, ali kdo drugi ve za njega, naj mi sporoči, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Anton lla-bich. 5126 Washington Street, Denver. Colo. (11-13—b) Kje je JOHN ROT / Doma je iz Brezovice pri Borovnici, Kranjsko. Star je 66 let. Pred 15 meseci je bil v Waukcganil, III. Prosim cenjene rojake, če kdo ve '/.a njegov naslov, da mi ga sporoči, ali pa naj se sam oglasi. Poštne stroške povrnem, kdor mi a j sporoči o njem. Mislim, da se nahaja v Jolietu, lil. Moj naslov: Frank Kueler. 1009 Sheridan Road, North Oče Vrban je pogledal iapod njem in kamenjem, z bogatim Tedaj pa se je priplazila Kadar Je teko druStvo namenjeno kupiti bandero, castavo, regal j«, god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete vre, verižice, priveske, prstane itd* ne kupil« prej nikjer, da tudi nas ca cene vprašate. UpraSanJe raa •tane le 3c. pa «1 bode te prihranili dolarje. Ožillka T«e rrat poinjamo bfcaplafaa Pifiite ponj. tVAK VAJK ft CO^ LISTNICA UREDNIŠTVA J. P., Pueblo, Colo. — Dopisa nismo- priobčili, ker poznamo pisavo onega, katerega imena ote se posIMSti. Prt osebnostih smo jako previdni ___ __ _ _ Kad bi izvedel za naslov svojih treh bratov JOSIPA. ANDPvE-JA in MIIIETA KERNEL. Vsi so doma i/. Studenc Gore. Pri-. morsko Morda se kateri izmed 11 j ill nahaja v ruskem ali ita-ljanskein ujetništvu. Prosim, čc kdo kaj ve, da ini naznani, posebno pa prosim ujetnike, da mi kuj o njih poročajo. — Frank P. O. Box 27. Garrison, Pa. <11-17—G) POZOB ROJAKI! NajnspeBnej« mašilo sa Senak* lase, kakor tudi m molke brka tU brado. Od tega mazila sra> •tejo t 6tUi tednih krasni gv ■ti in dolgi la«j« kakor tudi mo fklm krasni brki in brada ln ne bed* odpadali ln osiveli. Bevmatizem, kosti* bol au trganje ▼ rokah, nogah ka v križu. ▼ osmih dneh popolnoma osdra-rlm, rane opekline, bule, tare, krasti in grin te, potne noge, knrja oCeea, ossb> line ▼ par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdrartlo bres uspeha rabil ma jamSm sa |6.Ga Pllflte takoj po ccttikt ki ga takoj pdVjem JAKOB WAHdlO, fits BmN Afn GLAS NARODA, 11. JL'X. 1918. SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgust« Z 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporiraaa 22. aprila 1909 v državi Paon Sedež: Johnstown, Pi GLAVNI URADNIKI: rradaednlk: IVAN PROSTOR, 1096 Norwood K'd., Cleveland, O hi«. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. D. 2, Box 113, Wert Newtoa, Pa, Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, GPA Main St., Johnstown, Pa. JL Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Mata Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. blagajnik: ANTON HOČEVAR, B. F. D. 2. Box 27. Bridgeport NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willeei, Pa. L nad«5ornlk: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St^ Numrey Hill, N. 8. Pltta-bargb, Pa. t- aadsornlk: IVAN GROŠELJ, 885 B. 137th 8L, Cleveland, Ohla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bast Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ. R F. D. 3, Box 14«, Fort Smith, Art. t. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK, 843 XL Ohio St., Pittsburgh, Psu Glavni urad: «34 Main 8L, Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "•LAS WAJ&ODA". 82 Cortlandt Street, New Xork Ottj. On Jens druAtvs, oziroma njlb uradniki, so nljndno proilenl, pošiljati vse dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar naj se poCJe edino potom Pofitnlh, Expresnlh. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj sS naslavljajo: Blaž Novak. Title Trust A Qua ran tee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega tajnika, da se v prihodnje popravL rala priti iz tvojih nst. predtio so se na vek zaprla, in prišla je bc seda: Odpuščam. Te besede ni razumel nikdo drugi, kot ti in — jaz. Moj oče! Ti si dal meni svojo mladost, svojo moO, svoj razum, svoje roke in svoje žulje — jaz pa .sfcni ti povrnil in dal — svoje srce. Silvin! Kako je že zapela struna na Tvoji liri ob materinem grobu? Tako-le: _ ^ ^ Se uuiooro mater pojde mimo mene a zame matere ni več nobene! Lepo! Pesem o mojem očetu pa je zakopana na dnu mojega srca. Ljubljana, 8. januarja 1918. ZAHVALA. Spodaj podpisana se prav lepo zalivtadjtijein uradnikom Jugoslovanske Katoliške Jedumte in društvenim uradnikom društva sv. Jožefa št. 29. za točno izplačilo smrt nine za mojim umrlim soprogom Jožefom Sivee. Obenem toplo priporočam društvo, kakor tudi jeduoto kot eno najboljših slovenskih organizacij v Združenih državah. Še enkrat lej>a hvala vsem za naklonjenost. K oz ali j a Sivee. Imperial. Pa.. 8. junija 1918. (11 18—6) MOJEMU OČETU Ivan Baloh. Odkar pomakain pero v črnilo, mi š" ni bilo držalo nikdar tako težko, kakor danes. <'milo je črno. veliko bolj črno. kiti.or drugekrati, se mi pa, da te»V rdeče izpod peresa, da poma-katn v »vojo srčno kri. Tebe ni več! Bili so časi. ko sem ob odprtem grobu govoril in pel drugim — in mehka bila srca m zemlja jo b.la m«ua. Zakaj je danes onemel moj irbi««, zakaj je utihnil moj spev Tam na moji steni visi lira dar lauiburaškega društva in čudno je. da so v*e trune potrgane. — Moj ore. tebe ni več! l.t po je b.Io najino slovo. Ti si poljubil mojo roko. jaz }>a tvoje eelo— prvikrat iti zadnjikrat drug drugemu. In ko si prejel še moj blagoslov — prvikrat in zadnjikrat — sva >e ločila. Pokropiti .sem hotel tvoje mrzli roke in tvoj bledi obraz, a blagoslovljena voda je bila zamrzla in cipresi la vejica je bila ledena. So pa še ilVuge kaplje, ki jih ne olcdcni nobena zima in ne .strdi noben mraz. Pismo vojaka. Key West, Fla. Gotovo še ni bilo dopisa iz te naselbine in iz tega vežbališča. zato sem se jaz oglasil, da naznanilu. kako se nam tukaj godi. Kakor več drugih, tako je tudi mene poklical Stric ^am v arania-do. Dne 'J. aprila smo se poslovili od svojih dražili m prijateljev. Tukaj se nam dobro godi. Priseljeni smo k obrežnemu topništvu (Coast Artillery). Slovenca ni tukaj nobenega, razun mene; ako jc pa kateri tukaj, prosim, da se oglasi. Mesto šteje kakih 20 tisoč prebivalcev; povečini so Španci in Kiibanci. To mesto je 90 milj od Kirlie. Okoli mesta je pa samo morje. Tukajšnji prebivalci se živijo največ z ribolovom in nekaj tovarni je za smodke. Zdaj pa sklenem ta.moj dopis ter pozdravljam vse vojake v Stric Saniovi armadi, posebno pa rojake v South "Wiliiiingtonu. Carbon Ilillu in Jolietu. 111., ter ostajam vaš prijatelj Michael Smrekar, 1st Co.. C. A. C., Fort Taylor. Kev West. Fla. Voditelji I. W. W. pred sodiščem. bon venec, na njej ni venci a nobena cvetka. Tam v izložbi so bile tako lepe bele šmarnice obdane s svežim zelenjem in rdeči eiklamen s prvim pomladanskim popjem se je ponujal: kupi me! Ali ni bilo cvetic zate? Ne sinko! Prijatelj cvetic si bil — t>. jaz ne. Xisem jih imel v življenju in ne poznal ne belih, ne rdečih. Poglej okoli seb^! Vse nasj krije ena velika, bela. božja ode- • . . , .\a zveznem sodiseu v t liteagu ,)a. tam ob zidu pa le kun vencev.I . , ■ A , , , . .... . 1 1 ,. sc ze nekaj tednov obravnava ]>ro- Ki so s* posusiii m so oveneli. Sre- .• .. >•. i- , vi- w- - . . . . 'U voditeljem 1. \\ . \\ . Državni •*en sem. (la ;e na neki men: ta-1 i •. i n - i i- . ,. . ... , Ipravdnik je sodiuji predloz 1 veli- ko ljubki — gredici zrasla samo , i • i - *••!•• ^ ... . ? . kanski nabrani materija! m iz r*te- ena velika rdeča roza ljubezni ob-' - - , • , • ,, , . . ga je ze nekai tudi -p ve- ^ «J9 Ne, mo, sinko! Ali nisi videl tam maja bil zaslKiail nek Ame- pn sv. Krištofu spomenikov in riški vojak v imiforml? katpri je malin, ki se ze nagibaio, ker so > , , .... , . * . . , .. .J: ' . J podal, kakor izjavlja meseansko pretekla leta, ali nisi videl cipres - • • • , . . ^ : . , , , . . , i ! t.asopisje: ^'Memorial touch to tin ki ze klanjajo svoje krone prot Iščeim svojega shia JOSIPA ŠA-BEC, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pred nekim časom se je nahajal v Permsvlvaniji, za naslov pa ne vem. Prcwim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani. aLi naj se pa sam og-a-si svojemu očetu: Joseph Šabec, Box 108, Davis, W. Ya. dragging trail" ]>roti 112 vodite-jem Industrial Workers of the .World pred sodnikom Landisom v zveznem sodišču. Srečen sem, da je moje ime za-1 Temu vojaku je ime Frank B. pisano, vklesano v spomenik, ki se'wormke. spadajoč k 16. pehotni zemlji, nisi mogel razbrati imen.']"-* zlatili in črnih črk. ki jih je dež razpral in čas uničil? In « temi snu le poškropil tako |bo takrat arzrušil, ko bo strohnel artileriji v Green taborišču, S. C. da se mi je zdel njihov studenec —mene. Womke je izpovedal, da ko je bil I In ko sem zopet videl ta neizerpijiv. Sitni sj bil in zapuščen — in jaz tvoj <>dini kropilee. Ob odprtem grobu, kamor polagoma najdražje, se i««žko stoji. Jaz pa sem stal lažje, ker je poleg mene stala mehka. čuteča, zlata, velika duša. Toda ob grobu tam sem videl velika vprašanja in čul čudne odgovore. Kaj, oče, ali nisi otožen, da ima* samo tri popreboe za soboj? Ali Je nihče ni poznal? Ne. .-inko moj! Ti misliš na po-grebce, kjer je sel pur za parom v nedoglediii vrsti, ti vidiš črne obleke in do tal zakrile obraze, — ali pa vidiš \ njihova srca. ali slišiš njihove pogovore, ali čuješ" o-pazke in besede množice ob ee.sti. ki grleda in šteje poprrebce in žalujoče ostale? Ne sinko! Srečen vprašanja, in čul te odgovore, sem dejal : Oče, prav imaš, ti ne potrebuješ ne pogorelcev, ne cvetic, ne spe i.icuika. Se eno željo — in to edino — si imel: da bi rad vedel, ali še stoji tvoj leseni rojstni dom ob zeleni Soči" Olj, oče' Ravno sem hotel vzeti popotno pal'co v roke, da bi šel iilcdat tja v hribe Tolminske in obiskat ivojo rodno vas ter ti poročati potem — pa mi je brzojav zastavil pot ter mi ukazal iti na tvojo zadnjo. In prav je bilo tako! Ali ti ne bi zagrenil zadnjih ur če bi ti poročal: Tvoje rojstne vasi ni več in tvoj dom je do tal porušen ? Ti si imel eno željo — tn jaz tudi eiiO: rad bi imel sliko tvojega mr- v Milwaukee v varstvu agenta just ičnega oddelka, se ga je skušalo izneveriti, oziroma prrdobiti za I. W. W. Wormke je nadalje podal dokaze o I. W, W. in njih delavnosti na zapadu v letih 1916 in 1917. kakor tudi, da so mu eni in drugi povedali, kako so položili bombe v kope, v katerih je bila mrva zložena. in da je bilo solnce dovolj močno, da so se iste vnele in eksplodirale. Kaši zastopniki. kateri eo pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Ntroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoio, Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Louis Andolšek In Frank Škrabec. Lead vi lie, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh ln A. Kochevar. Salida. Colo, in okolica: Loala Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Anrora, 111.: Jernej B. Verbič. Chicago, 111.: Jos. Bostič, Jos. Bllsb tn Frank Jurjovec. Joliet, III.: Frank Bamblch, Frank Laurich in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Maficoutah, 111.: Fr. Ammstln. Nocomis, HL in okolica: Math. Galshek. North Chi raso, III. In okolica: Anton Kobal in Math. Osrin. So. Chicago, 111.: Frank Černe. Springfield. 111.: Matija Barborič. Waukegan. III. in okolica: Math Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frnnlc Režlsnlk. Franklin, Kans. in okolica: Frank Leskovic Ringo. Kans.: M'.ke Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Franfc Vodopivec. Baltic. Mich.: M. D. Llkovlch' Calumet, Mich, in okolica: M. F Kobe. Martin Rade in Pavel Shaltz. Detroit, Mich.: Paul Bartel. Chisholm, Minn,: Frank Govže, Jak Petrich. Ely. Minn. In okolica: Ivan Gouže, Joe. J. Peshel, Ai. m Poljanec in lx>nlr M. Penxgek. Eveleth, Minn.: Louis Govže In Jorij Kotze.' Gilbert, Minn, la okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. Urih. Klein, Mont.: Gregor Zobec, Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Govanda, N. Y.: Karl Sternisa. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barbertoo, O. In okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Kar linger, Frank Meh in Jakob Rcsnik. Lorain. O. in okolica: Louis Balant in J. KmnSe. Niles, 0.: Frank Kogoviek. Yoangstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M Justin In J. Mlaley. Allegheny, Pa.: M. Klarlrh. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. In okolica: Autos fpaveo. Bnrdlno, Pa. In okolica: John Demšar. Canoasborg, Pa.: John Kokltrh. Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk. Vid Rovanšek. Claridge. Pa.: Antoo Jcrma ln Ant. Koxoclov. Export. Pa.: Ixmls Sui*ančič. Forest City, Pa. Mat. Kamin in Ft. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentlnčlč Green sburg. Pa. in okoUca: Frank Novak. Hostetter. Pa. la okoUea: Frank Jordan. Imperial, Pa.: VaL Peternel. bo* 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne. Pa. In okolica: Anton Osolnlk. Manor, Pa. to okolica: Fr. DemSar, Moon Ron. Pa.: Frank Maček ln Fr PodmllSek Pittsburgh, Pa. In okoUca: U. R. Jakobich. Z. Jakshe, Klarich Mat- L Magister. Ralph!on. Pa. in okolico: Martin Korosehetz. Reading. Pa. in okolica South Bethlehem, Pa KcqirivSek. Steelton, Pk: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Frani Schifrer. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah In okoUca: J. Kastelifi, Black Diamond. Wash.: a. J. Po-renta. »»vis, W. Va. in okolica: John Brosirh. Thomas. W. Va, in okoUca: A. Koreneliaii. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel in H. Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demšar in Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: .Toe YuSovlc, A. Justin in Valentin Marcina. J. Pezdirc. aa.: Jernej Dr. Koler SLOVKNSKI ZDRAVNIK OHPtnAPittzbnrfk, Pa Dr. Kotar «• vArmvnfk, tla* t Plttabarcta, kl taa It-MM pnkto ■ km adrmvl a mmrixxm III, kl aa jo inoul št. „ C« liuu noaoU« an Biku- Mean, v grla. tspadaalo laa v komk prtdlt* la Mum krt. N« lakajt«. kar «a ka- ▼aa mi ■aat «*todL Kakor hitro oyult*, S« vam sraaaknjo adravja, aa takalt* tosv*« prUUt« la Jaa vam cm k« MHt oovralL IriNMl* an vo«B« kito Mtmla V M arak la dar toraa oparaalja. Volani ■•kurja, kl vonredjt ko-IMta« v kril« la hrbta ta vflaath «■«; art p Hwmiti»>w, traanjo, kiMIm, r takile« (PlMllM, ikroflo In kaino helaanl, kl aaataaajo vala« ao- Hato krvi oadnvta ▼ kratkni ha In al petrohno tola«. ara: mM»i S. am tral «o I. svaCor; v petkih a« I. Si* trmi 4c «. popoMaa; ah--*-'lrw a« B siv tral io i. »opoMaa. a aoato •• «aUaa. — met« aaaka> — Va yoaahlto Ima la Mavllkal s wr»tli« (hm ajvevji ameriški praznik jc 4. julij in ravno letos se pripravlja ves nartxJ. da kar najslovesiK-jšt-proslavi rojstvo svobode Zdniie-nili držav. % Ves svet je v boju .m ^oL»odo proti nemški ;i\tok raciji, zato se pa tinti vsi različni narodi p«» Združenih državah, ki so za-ščrtniea zatiranih narodov, pripravljajo. da skupno z Ameriko proslavijo dan neodvisnosti. K tej slovesnosti je povabljen tudi slovenski narod, ki se mu tu-, di že smehlja svoboda. Treba je, da se pomenimo, kako s*« bo Slovenstvo pokazalo 4. julija. Kako in kaj bomo napravili, se bo še o pravem času določilo. Za sodaj se poživljajo samo pevska društva in posamezni pevci, ki niso pri nobenem društvu, da se sest a m njo v jk--tek 14. junija v Forest Palace, 811 Koivst Ave.. R'kigewood. L. I., da se dogovorimo, kako borno skup- * no počastili ta dan. Posamezna društva ne bodo nastopala, pač pa vsi newyorski pevci skupaj. V Xew Vorku je nad 70 dobro izurjenih slovenskih pevcev in ko bi se nas zbrala samo polovica, pa bi bil že lop zbor. ki l»i delal east celi slovenski na.selbhii. Zatorej pevci, pustite v.v pomisleke iai ]>ridite prihodnji petek (»h »>smili zvečer na skupni sestanek v Forest Palace, 811 Forest Ave., R'dgewood. (10-11 —6) POTREBUJEM dobre dogarje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visoke eene in imam zelo fiu les. Has Fleischer, 258 Le\via St., Memphis, Temi. (14-5—116) \ A U I L U na PLESNO VESELICO, katero priredi tauiburaško društvo '• Rodoljub*r v South Forku. l'a . v Slov. Izobraževalnem Domu v soboto 15. junija 1918. Vstopnina za moške .{."> centov: dame proste. Tem potoni vabimo rojake in rojakinje i/. Sout.li Korka ni okolice. da nas poselijo na omenjeni dan. Izvrstne komade bo iirralo tamburaško društvo "Rodoljub '. Za hladno pivo in izvrsten prigrizek bo preskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi otlbor. pj-12—(j CENIK KNJIG katero Ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY SS \ 82 Cortlandt S t. New York, N. V. POUČNE JLNJ1UE: Ahnov iiotu.ško-ansrl. tolmač vezau Hitri raeuuar (uemško-an^l.) vezan Pol jedel jstvo Sudjereja v jKjgovorih Slov. aiiKt- in anfrl. slov. slovar Veliki slov. aug. tolmač RAZGLEDNICE —.50 Ncwyorske, btižii^iio. volikouocue in novoletne komail |>o —.50 ducat —.50 AHmiui mesta New York s klas-—.25 niini olikami $1.50 ZEMUEVIUI: Arstro-Italijanskn vojna mapa ZABAVNE IN RAZNE DRUGE AvstnMerski, veliki vezau sem. da je /a menoj šlo — eno bi- t vaškega odra. In hodil sem od tje. Ali n si č il grobarja poleg me-|hiše do hiše in zdelo se mi je, kot ne. ki je dejal kopačem: "Jutri iz- bi trkal na vrata betlehemska. kopljitc der-et vojaških grobov?" ("emu tnjli? Ali je mogoče ua-K«rli z orožjem Ovc šjiloi-rri: "Caiiljeva žeultcv in "Trije ženini" Mesija 1i zvezka Pod Knlioui SI. Večemlce Postrežba bolnikom Trt na uš iu trtoreja Umna živinoreja Trojka Vojna ua Balkanu 13 zvez. Zgodovina c. kr. pešpolka f>t. 17 s slikami Življenje ua avstrijskem dvoru ali smrt cesarjeviča Rudolfa Celi svet mali — to — 35 Celi s vel veliki —[is —.52 K r roj k- vezan —r»0 Vojna sten^ku mapa $:;.oo —-2S Vojni atlas _ —.60 Vojni atlas nov _^ —-30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.. —.50 Cal. itd. ]»o _.25 —-50 Združenih držav mali —.10 —-50 Združenih držav veliki _.25 —-50 Združenih držav stenska mapa, na drugi struni pa <-eli svet £>.00 Poleg tu navedenih knjig iniaino pa se nekaj raznovrstnih istisov po en Izšla je knjižica: DVE SALOIGRI. " Knjižica vsebuje dve igri: "ČARLIJEVA ŽENITEV In TRUE ŽENINI" ter stane samo 2Ba Oni. kl nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker l»-lla je v omenjenem fitevllu. V zalogi imamo zopet vsak* vratne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in nize r ceniku označene. Naročilom priložite denar ln pošljite na: Slovenic Publishing Company Cortlandt St., New York. N. 1 NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jili bo v kratkem obiskal naš zastopnik $1.50 —.50 —.71 ali dva zvezda. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, itolisi v gotovini poštni nakaznici ali pogtuib znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. ---- __j. *— RAVNOKAR JE IZftEL NOV VOJNI ATLAS v bamh, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto; CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčer. Slovenic Publishing Company 62 CORTLANDT ST., NEW YORK. Mr. Janko FWQlo, ki je pooblaičen sprejemati naročnino zrn "Glas Naroda" in ixdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval državo, t katerih aa naii rojaki naaeljezii in je povsod dobro poanan. Upati je, da mn bodo rojaki ▼ rseh osirik/ pomagali, p—rat no fte, ke« una po.>