11316 L Obiskal nas je predstavnik Bangladeša V pogovorih s predstavniki našega podjetja je nakazal velike možnosti za poslovno-tehnično sodelovanje in skupna vlaganja. Obstajajo tudi možnosti, da bo Aero s svojimi izdelki oskrboval vsa diplomatska predstavništva Bangladeša v Evropi. (več na 3. strani) V januarju rekordna proizvodnja Kemija je ustvarila 19,077 din, grafika pa 6,983 dinarjev. Izboljšal se je izkoristek delovnega časa. Problemov s surovinami vsaj zaenkrat ni. Vrednostno kažejo naj večji porast drugi papirni proizvodi, neskončni obrazci in samolepilne etikete. (več na 2. strani) Pred vami je prva letošnja številka Našega Aera, številka, ki v mnogočem pomeni novo poglavje v razvoju informativnega tiska v našem podjetju. Zakaj novo poglavje? Odgovorov na to vprašanje je veliko. Predvsem smo postali nekoliko večji. S to povečavo in sprostitvijo nekaterih strani, s katerih so se stalne rubrike preselile v novoustanovljeno prilogo, smo si zagotovili večjo možnost poglobljenega opazovanja in spremljanja aktualnih dogajanj v kolektivu. Pridobitev po enega stolpca na vsaki strani pa tudi izboljšuje možnosti grafičnega oblikovanja. Od te številke dalje boste tako na prvi strani vselej našli uvodnik, ki vas bo skušal na kratko popeljati skozi vsebino lista in vas opozoriti na najpomembnejše članke v časopisu. V listu pa bomo spregovorili o najpomembnejših dogajanjih v kolektivu, o perečih problemih, razvijali bomo razpravo oziroma polemiko o določenih vprašanjih, objektivno bomo prikazovali vse, o čemer bomo spre- govorili. Naš Aero bo dobil vlogo razčlenjevalca kratkih vesti, ki se pojavljajo v Informacijah. Naj ob koncu spregovorim še o naših medsebojnih odnosih. Slabi so! Doslej so se več ali manj omejevali na nek posreden odziv, odobravanje ali negodovanje, aktivnega sodelovanja pa ni bilo. Tako ne gre! Zapomniti si velja predvsem to: Naš Aero ni list glavnega urednika, ni list vodilnih niti tistih, ki stoje ob strojih. Naš Aero je NAŠ list. List nas vseh. In če od njega zahtevamo, da je res naš, da spregovori o vsem, kar zanima kolektiv kot celoto in ne le o tem, kar zanima Janeza ali Petra, potem mu moramo pomagati: VSI! Sodelujte, predlagajte, sprašujte, kritizirajte! Postanimo že enkrat pravi samoupravljalci in povejmo odkrito vse, kar si mislimo! Časi, ko je bilo treba šepetati, ko polemike in kritike ni smelo biti, so minili. Danes se lahko odkrito pomenimo o vsem. In zakaj ne bi tega storili preko NAŠEGA lista? Vaš urednik V januarju rekordna proizvodnja Značilnost januarske rekordne proizvodnje je v tem, da smo že lani izkoristili odobritve za nabavo surovin, zato bistvenih problemov ni bilo. Začel je že delovati mehanizem planske proizvodnje in proizvodnja večjih serij posameznih artiklov. To je dvignilo produktivnost, zmanjšali pa so se tudi pripravljalni časi. V kemiji dobro deluje operativna priprava dela, v grafiki pa tehnološka priprava. Še vedno pa se tu pozna pomanjkanje ustreznih kadrov. V obratu Selotejpa in jasnita je že stekla tekoča kontrola, ki jo bomo v kratkem uvedli tudi v druge obrate. Pozna se že tudi, da je minilo obdobje premeščanj. Ljudje so sedaj dejansko prevzeli svoje funkcije, kar je gotovo pozitivno vplivalo na dosežene rezultate. Januarja je stekla proizvodnja cinkooksidnega papirja, v marcu bo končana montaža novega bakrotiskarske-ga stroja, s katerim bomo tiskali darilne in amor papirje, kasneje pa tudi druge, pripravo katerih Oglejmo si prve, še nepopolne podatke o poslovanju v letu 1972, po posameznih področjih: FLUKTUACIJA Ob koncu leta 1972 je bilo v podjetju 1015 zaposlenih, kar je za 3,3 % višje od predvidenega. Še večje navzkrižje s planom kaže stopnja fluktuacije, ki je bila za 14 % nad predvideno. To pomeni, da je med letom delovno organizacijo zapustilo dosil več ljudi, kakor smo predvidevali in želeli. Taka stopnja fluktuacije neugodno vpliva na poslovanje oziroma potek proizvodnje. PRODUKTIVNOST (vrednost proizvodnje na zaposlenega) Dejanska produktivnost za kemijo je za 7,1 %, za grafiko pa 0,2% nad planirano. V primerjavi z letom 1971 je produktivnost v kemiji narasla za 9,5 odstotka, v grafiki pa kar za 26,2%. Združeno podjetje je plan produktivnosti tako preseglo za 6,8 % in doseglo 12,9 odstotka višjo produktivnost kot v letu 1971. PROIZVODNJA V TONAH Kemija je plan proizvodnje v tonah nekoliko presegla, medtem ko je grafika nekoliko zaostala. Združeno podjetje je v tonah proizvedlo za 13 % več kot v letu 1971, za 4 % pa je zaostalo za predvidenimi cilji. sedaj proučujejo v službi razvoja. Kmalu bo montiran tudi nov kaširni stroj, s katerim bomo izdelovali materiale za samolepilne etikete in kasneje tudi razne embalažne materiale. Za januar je značilno tudi precejšnje število nadur, za katere pa so vzroki predvsem v tem, da še nismo dobili vseh ustreznih strojev, ki bodo v kratkem razbremenili delovno silo (primer je odvijal-ni avtomat za amor papir, ki bo razbremenil delo 18 delavk). Precej je tudi ozkih grl, kjer so z nadurami rešili problem zaostankov. V januarju je odlične rezultate dosegel obrat neskončnega tiska, od katerega pa v februarju pričakujemo še več, saj je končno na razpolago AC papir (NCR). Plan smo najbolj presegli pri proizvodnji samolepilnih etiket, medtem ko je najbolj zaostal obrat barv in impergnacije. Pri obratu impregnacije realizacija ni izkazana zato, ker so naše lastne potrebe po impregniranih papirjih izredno visoke, medob- PROIZVODNJA PO PLANSKI PRODAJNI CENI kaže boljše rezultate kot proizvodnja v tonah. Vrednostni plan proizvodnje je združeno podjetje preseglo za 8,9 %, v primerjavi z letom 1971 pa smo zvišali vrednostno proizvodnjo za več kot 23 %. PRODAJA V TONAH je za celo leto 1972 skoraj enaka ustrezni proizvodnji. Tudi sama je zaostala za planom za slabe 4 odstotke, dosegla pa je 13% povečavo nasproti letu 1971. Največ smo prodali v Sloveniji — kar 37 % celotne domače prodaje, medtem ko smo v ostale republike, razen Srbije, prodali nekoliko manj kot smo želeli oziroma manj od potencialnih možnosti. IZVOZ Izvoz je v lanskem letu zabeležil izreden porast, saj smo plan v dolarjih presegli za 61,5 odstotka. Slabše od plana smo sicer izvažali na konvertibilni trg, kjer je za predvidevanji zlasti zaostala grafika, na klirinškem trgu pa smo presegli plan za 83 %, kar je odlična investicija za prihodnost, ko bo večina klirinških držav pričela plačevati v trdni, konvertibilni valuti. Pri pregledu efekta izvoza opažamo, da je dosegla grafika ugodnejše rezultate od kemije, saj uspeva na tujem trgu dosegati skoraj enake cene kot doma. Sicer pa je grafika izvažala ratni promet pa se ne obračunava povsem točno. Če bi vso proizvodnjo prodali navzven, bi tudi obrat impregnacije plan dosegel. Obrat barv dela letos prvič čez celo leto. Tu gre za proizvodnjo tipično sezonskih artiklov, ki gredo v prodajo najbolje šele v poletnih mesecih. Letošnja januarska proizvodnja je bila rekordna. O tem dovolj jasno pričajo podatki o produktivnosti in odstotki preseganja lanskih rezultatov. Mesec februar ima en delovni dan več kot januar in v sredi meseca že imamo nekaj podatkov, ki zagotavljajo, da bo uspeh v tem mesecu še boljši. Besede na zboru delovne skupnosti, 'ko smo zagotavljali vsaj 20% preseganje, torej niso bile neutemeljene. Vsi zaposleni so se zavedli, da je njihov dohodek odvisen od tega, kako delajo in koliko ustvarjajo. To pa je zdrava osnova, na kateri res ne bo težko doseči visoko zastavljenega gospodarskega načrta. izključno le neskončne obrazce. Izvoz moramo v letošnjem letu še povečati, kljub temu, da vlada na tujem trgu dosti hujša konkurenca kot doma. Doslej smo izvažali predvsem selotejp, karbon papir, jasnit, telex role, matrice itd. Izvoz je prinesel 7,1 odstotka vrednosti celotne prodaje podjetja po planski prodajni ceni. IZPOLNJEVANJE NAROČIL IN ZAOSTANKI Za grafiko lahko rečemo, da je imela podobne težave kot vsa jugoslovanska industrija, ki temelji na papirju kot reprodukcijskem materialu. Primanjkovalo je ustreznega papirja, kar je precej vplivalo na delež neizdo-bavljenih naročil. Po oceni ta delež ni presegal 30 % mesečne proizvodnje grafike. V kemiji so zaostanki večji —66,1 % decembrske proizvodnje. Tudi kemija je imela težave z repro-materiali. POVPREČNI OSEBNI PREJEMKI Planirali smo, da bodo povprečni osebni prejemki 1830 dinarjev, dejansko pa smo dosegli povprečje 2037 dinarjev ali 11 % več kot smo planirali. 6,8 odstotkov lahko pripišemo povečanju produktivnosti, ostalo pa je rezultat delitve osebnih dohodkov in dobička podjetja. S tem pregledom smo poizkušali dati vsaj osnovno sliko o dosežkih v lanskem letu, ki so zaradi izredno težavne gospodarske situacije, problemov z repromateriali in podobnega sicer nekoliko manjši od predvidenih, a prav zaradi težavnih pogojev v katerih smo jih dosegli, zavidanja vredni. Vsekakor predstavljajo trdno gospodarsko osnovo, na podlagi katere bomo v letošnjem letu lahko dosegli še dosti več. Peter Požun Lani - uspešno Prvi podatki o poslovanju v letu 1972 so zadovoljivi. Proizvedli in prodali smo za 13 odstotkov več kot v letu 1972. Osnova za start v letu 1973 je odlična. DIREKTORJEVA BESEDA Naše podjetje je končalo prvi mesec letošnjega planskega leta uspešno. Obseg proizvodnje je dosegel rekordno številko 26 milijonov N-din ter predstavlja največjo mesečno proizvodnjo v zgodovini našega podjetja. Lahko ugotovimo, da je bilo izkoriščanje strojev dobro, ter da smo zabeležili res zadovoljivo izkoriščanje časovnega ionda vseh strojnih naprav v prvi izmeni. Seveda ostanejo še neizkoriščene strojne kapacitete v drugi in tretji izmeni. Prvi mesec v letošnjem letu je torej dokazal, da smo v kolektivu Aera sposobni realizirati veliko plansko nalogo, ki smo si jo zadali ter povečati proizvodnjo za 35% napram letu 1972. Tudi finančni rezultat bo ugoden. Faktor stimulacije je bil v januarju izredno ugoden ter po izračunih na osnovi pravilnika, kjer se vsak procent nad 120 zaračuna kot 0,30 % povečanja, znaša 126. Osebni prejemki so torej visoki in nad pričakovanjem tistih tovarišev, ki so bili ob pričetku planskega leta črnogledi. Posebno je treba poudariti, da smo tako visok faktor stimulacije dosegli poleg ostalega tudi zato, ker smo poleg intenzivnega izkoriščanja strojev, planirano proizvodnjo izvršili z neznatnim povečanjem zaposlenih. Toliko časa, dokler bomo uspevali brez bistvenega povečanja števila zaposlenih obdržati tako visok nivo proizvodnje, nam je napredek zajamčen. Uspeh januarja letošnjega leta pa ne sme povzročiti občutka samozadovoljstva, kajti pred nami je še 11 mesecev, v katerih moramo s skupnimi napori vsega kolektiva obdržati ali celo prekoračiti dosežen nivo januarske proizvodnje. Kot je vsem znano, so se mnogi reprodukcijski materiali podražili, prav tako pa predvidevamo povečanje stroškov za električno energijo, prevoze in podobno. Če hočemo obdržati doseženo višino osebnih prejemkov in akumulativ-nosti, je to možno doseči samo z visoko in kvalitetno proizvodnjo. V podjetju smo pričeli z obširnimi pripravami za formiranje temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) ter tako z realizacijo osnovnih ustavnih pravic vsakega delavca v našem podjetju. S prehodom na poslovanje podjetja v okviru večjega števila TOZD, bomo v podjetju uspeli izkoristiti še tiste proizvodne možnosti, ki danes še niso dovolj izkoriščene, saj bo interes vsakega posameznika, da na svojem delovnem mestu maksimalno odkriva dodatne možnosti za povečanje uspešnosti poslovanja podjetja. Naši osebni prejemki bodo vedno odvisni od poslovnih in proizvodnih uspehov podjetja. Te uspehe bomo najbolje beležili z mesečnimi izplačili, z ničemer ni zajamčeno, da bo vsak mesec tako uspešen kot januar, vse je odvisno od nas vseh, tj. od našega dela in truda v proizvodnji, v prodaji, v pisarni. Miran MEJAK Obisk iz Bangladeša Zaradi narave proizvodnje našega podjetja imamo velike potrebe po vedno novih zasnovah embalaže in grafičnem oblikovanju. Povsem normalno je, da je zaradi tega naše podjetje v zadnjih letih zaposlilo več mladih oblikovalcev, ki so končali »Solo za oblikovanje« v Ljubljani. Težko pa mi je razumeti, zakaj ob domači strokovni delovni sili naročamo oblikovalske zasnove drugod in to prav zdaj, ko si v vsej Jugoslaviji prizadevamo varčevati. Zastavljam vprašanje: a) Zakaj naročamo oblikovalske zasnove izven podjetja, če imamo za ta namen redno zaposlene lastne strokovne kadre? b) Ali je naročanje oblikovalskih zasnov drugod posledica neustreznega strokovnega znanja lastnih oblikovalskih kadrov??? Celje, 26. 1. 1973 Prvi veleposlanik Ljudske republike Bangladeš v Jugoslaviji Aminur Rahman Šamsud Doha, ki se je sredi februarja mudil na obisku v Sloveniji, je v četrtek, 8. februarja obiskal tudi naše podjetje. V pogovorih s predstavniki našega podjetja je izrazil pripravljenost svoje države za razvoj poslovno-tehnične-ga sodelovanja z Aerom. Bangladeš, ki je najmlajša azijska država, saj si je šele lani izboril neodvisnost od Pakistana, je dežela v razvoju. Prav v tem čas« si Bangladeš utrjuje svojo državnost. Formira državno-prav-ne službe in urade. Za normalno poslovanje le-teh rabi Bangladeš velike količine proizvodov za pisarniško poslovanje. Prav zaradi te potrebe so v Bangladešu zainteresirani za hiter razvoj kemične in grafične industrije, zato iščejo dobavitelja, 2e v preteklem letu pa je bilo sprejetih več zakonskih predpisov, ki naj bi popravili trenutno stanje. Ti predpisi pričenjajo zvečine veljati v letu 1973. Kljub temu, da smo v Aeru lahko z našim dosedanjim delom zadovoljni, bodo novi, zaostreni pogoji gospodarjenja prav gotovo vplivali na naše poslovanje. S tem pa bo treba določene hibe, ki so se pokazale pri našem delu, čim prej odpraviti. Enega najpomembnejših ukrepov za odpravo nelikvidnosti so sprejeli že sredi lanskega leta, učinkuje pa že na sestavo zaključnega obračuna za leto 1972. Ta ukrep, ki zahteva od delovnih organizacij, da morajo odpisovati terjatve nad 90 dni, se močno odraža tudi pri nas. Tako smo morali po zaključnem računu odpisati 12,5 % terjatev, kar predstavlja 1,77 milijonov dinarjev. Ta znesek sicer ni izgubljen, ker bomo lahko, kakor hitro bomo ta denar od kupcev izterjali, za odgovarjajoči znesek povečali dohodek. Z ozirom na to, da se ta odstotek odpisa med letom 1973 stopnjuje, pa morajo naše službe, še posebej komerciala, zelo odgovorno delovati, spremljati, komu prodajajo blago in podobno. Prav tako moramo biti zelo dosledni v izterjavi, ker bo le na ta način naše delo kronano z uspehom. Naloge, ki si jih s tem zastavljamo, so še posebej zahtevne zaradi visoko zastavljenega plana. Izpolnitev nalog iz plana zahteva velik trg in dobre odnose s kupci. Velikokrat so potrebne prave diplomatske poteze, če želiš kupcu blago prodati, obenem pa doseči čimprej- ki pa ne bi bil pripravljen le prodajati ampak iti tudi v po-slovno-tehnično sodelovanje oziroma skupna vlaganja v razvoj tovrstne industrije v Bangladešu. Naše podjetje, ki se je prav lani in letos zavzelo za tako usmeritev v zunanje trgovinski politiki, je za sodelovanje izredno zainteresirano. Konkretnih odločitev sicer še ni, vendar so tako naši predstavniki, kot tudi ambasador Bangladeša, izredno zadovoljni s prvimi pogovori. Pričakujemo lahko, da bo že v kratkem o sodelovanju z Bangladešom več slišati. Ambasador LR Bangladeš si je po pogovorih ogledal glavne obrate naše tovarne in bil izredno zadovoljen s tehnološko opremljenostjo teh obratov, še posebej pohvalno pa se je izrazil o kvaliteti naših proizvodov. šnje plačilo. Vse to bi bilo veliko lažje, če ne bi imeli tako močne domače in tuje konkurence. Druga past, ki je za nas trenutno manj vidna, je pa lahko še nevarnejša od prve, je Zakon o pogojih in postopku za sanacijo organizacij združenega dela. Namen tega zakona je, da organizacije združenega dela, ki so zašle v težave, s pomočjo upnikov sanira. V primeru, da to ni mogoče, naj bi šle takšne delovne organizacije v stečaj. Mi imamo zelo širok krog kupcev, katerih finančno stanje se hitro spreminja. Ce takšen kupec zaide v težave, katerih posledica je sanacija, se lahko hitro zgodi, da bomo morali del terjatev odpisati. Ker si tega ne želimo, bo morala naša prodaja skrbno spremljati, komu lahko blago proda. Obstaja možnost, da nam Služba družbenega knjigovodstva posreduje podatke o boniteti kupcev, kar nam sicer olajšuje delo, a ne sme zmanjšati budnosti, saj so ti podatki često stari po več mesecev in nezanesljivi. Pri kupcih imamo angažiranih približno 60 milj. dinarjev in posledicam omenjenega predpisa se kljub vsemu trudu ne bomo mogli v celoti izogniti. V začetku letošnjega leta so mnoge delovne organizacije smele izplačati le 90 % osebne dohodke. Razlog za to je bil blokiran žiro račun. Tudi ta predpis je eden od tistih, ki so jih sprejeli v lanskem letu. To je zelo oster predpis proti nelikvidnosti, ki pa nas, vsaj upamo, ne bo prizadel. Sele z lansko integracijo Aera in Cetisa so bili dani osnovni pogoji za uvedbo službe priprave dela v kemiji in grafiki. Te pogoje smo realizirali z novo organizacijo, ko smo tudi zasnovali, združili in organizirali oddelek grafičnih oblikovalcev. To pa je bil osnovni pogoj za to, da lahko v bodoče damo več možnosti samostojnem kreiranju naših oblikovalcev. Zaenkrat naši kadri komaj zadostujejo. Zaostanki pri proizvodnji samolepilnih etiket v lanskem letu so bili prav zaradi preobremenjenosti oblikovalcev takšni, da so nekatere stranke čakale na dobavo po več mesecev, ni jih bilo malo, ki so po treh, štirih mesecih čakanja svoja naročila preklicali. V kratkem bomo v službi marketinga organizirali delovno mesto za človeka, ki bo odgovoren za celotno embalažo Aera. Na ta način bomo poenotili našo često zelo neenotno oblikovano embalažo. Seveda pa bo pri tem treba paziti zlasti na nekaj. V preteklih letih si je Aero ustvaril svoj hišni stil embalaže. In tega hišnega stila se je treba držati, saj se je tako uveljavil, da predstavlja že kar zaščitni znak našega podjetja. Od tega stila smo odstopili lani, ko smo izdelali nov cenik. To je bila ena naših naj večjih napak na tem področju. Stranke preprosto niso verjele, da je cenik res naš. V današnjem času je oblikovanje in sploh celotna grafična podoba podjetja sila pomembna zadeva, ki je ne gre zametavati. Največji problem, s katerim se srečujemo v vsakodnevnem gospodarjenju je prav gotovo problem nelikvidnosti. Tudi v naši družbi smo končno spoznali, da je bilo na tem področju premalo discipline. Vsi sprejeti ukrepi so zato izredno ostri in brezkompromisni. V našem podjetju se lahko pohvalimo, da smo vprašanju likvidnosti vedno posvečali dovolj pozornosti. Vsako leto smo po zaključnem računu izdvajali velik del ostanka dohodka v obratna sredstva. Zato smo sedaj, ko mnogim podjetjem grozi prisilna po- Vodja risal niče in kreiranja Švab Gregor V pogojih ostre konkurence tako na domačem kot na tujem trgu, je še kako važno, da si ustvariš pri potrošniku ime, ga navadiš na hišni stil in mu tako omogočiš, da že na prvi pogled spozna, da gre pri določenih izdelkih za proizvode te in te tovarne. Nam je ta težavna naloga uspela in resnično bi bilo nesprejemljivo odstopati od sedanjega stila in še zlasti od zaščitnega znaka (napisa s ptičem). Drži, da je doslej podjetje naročalo usluge te vrste pri oblikovalcih zunaj podjetja, drži tudi, da smo v stikih z oblikovalcem, ki je kreiral naš zaščitni znak in embalažo za Aero komplet, indigo, karbon papir in drugo tipizirano embalažo, pa tudi katalog in cenik. Prav s temi kreacijami je Aeru pred štirimi, petimi leti uspelo ustvariti lasten hišni stil, o katerem sedaj toliko govorimo. S tem nikakor ne zagovarjam, da bi oblikovanje vršili izven podjetja, želim le poudariti pomembnost hišnega stila in tradicije pri oblikovanju vseh, tako embalažnih kot tudi reklamnih osnutkov. V bodoče pričakujem, da bodo naši oblikovalci sami lahko več kreirali. Še zlasti veliko pa pričakujem od tistega, ki bo v marketingu odgovoren za celotno grafično podobo vseh Aerovih izdelkov. Takrat se verjetno ne bo več dogajalo, da bi na tržišču nastopali s tako neenotno oblikovano embalažo. ravnava ali celo stečaj, mirni. Z novo organizacijo smo želeli z nedvoumno razmejenimi pristojnostmi med posameznimi sektorji in službami, s tem pa tudi z zaostreno odgovornostjo, doseči še boljše delovne rezultate. Zavedati se namreč moramo, da bodo v prihodnosti uspevali samo tisti kolektivi, ki bodo z dobro organizacijo in disciplino prednjačili pred ostalimi. Prav gotovo bomo v tem pogledu s formiranjem TOZD storili velik korak naprej. Maks Bastl Ostrejši pogoji gospodarjenja Sedaj, ko so nam že znani podatki o dosežkih dela v letu 1972, so naše misli uprte predvsem v leto 1973. V preteklosti smo velikokrat razpravljali o našem delu in ga kritično presojali, želeli smo biti boljši, kvalitetnejši in uspešnejši. Velikokrat smo ostali le pri ugotovitvah, medtem ko so se napake ponavljale iz leta v leto. Zato niti ni čudno, da problem nelikvidnosti že tako dolgo tare naše gospodarstvo, da imamo toliko nepokritih investicij, da je naša plačilna bilanca neugodna itd. Direktor komercialnega sektorja Srečko Franko Vstopili smo v izredno pomembno leto, leto stabilizacijskih ukrepov, leto v katerem si vsi zastavljajo cilje: več, bolje, kvalitetneje. Tudi naše podjetje ni izjema. Zastavili smo si izredno visok gospodarski načrt, kar 35 odstotkov je višji od lanskega. Zanimalo nas je, kaj menijo o tem planu člani kolektiva. Samo eno vprašanje smo jim zastavljali: Ali nam bo letos uspelo doseči zastavljene cilje? Takole so nam odgovarjali: ALOJZ TOMAŽIČ — offset tiskar iz obrata Cetis. Odgovoril bi le, kako je z razpoloženjem v našem oddelku, saj situacijo drugod premalo poznam. Pri nas delo odlično teče, naročil je dovolj in če bo šlo še naprej tako dobro, potem'bomo v našem oddelku plan brez dvoma dosegli. Seveda pa je veliko odvisno od potnikov, ki bodo priskrbeli naročila in izdelke tudi prodajali. DANI NOVAK — tiskar v obratu knjigotiska: Plan je sicer zelo ostro zastavljen, a mislim, da ga je mogoče doseči. Majveč problemov bo zaradi pomanjkanja oziroma odhajanja kadrov. Vseeno pa sem prepričan, da nam bo uspelo. OSEBNE VESTI 1. 1. 1973 je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka FANIKA PERNE. Rodila se je 26. 3. 1921. leta v Šmartnem ob Paki. 2e zelo mlada se je zaposlila, službovala dalj časa v Mohorjevi tiskarni, od tam pa je prišla 1950 v Celjsko tiskarno, kjer je bila zaposlena na delovnem mestu glavnega odpravnika. To- ALOJZ RAMŠAK — vratar v obratu Šempeter: Plan je visoko zastavljen, vendar mislim, da nam ga bo uspelo doseči. Ce pa bi le preveč zaškripalo, bi morali delati tudi ob prostih sobotah. Le če bomo izpolnjevali plan, bodo osebni dohodki dobri. IVAN GRADIŠNIK — komisi-oner v skladišču obrata neskončnega tiska: Še vedno niso vsi delavci razporejeni na prava delovna mesta. To čutimo zlasti v skladišču, kjer delo zaradi nezadostnega števila zaposlenih in neprestanega premeščanja zaostaja. Prav zaradi takih in podobnih spodrsljajev mislim, da bomo plan le s težavo dosegli. MIRAN VRŠIČ — obrat neskončnega tiska: Ne vem kakšna je situacija v drugih obratih, vendar lahko za našega povem, da bi lahko dosegli plan. Vse je odvisno od dobave papirja, ki smo ga doslej dobivali neredno. Če bo z dobavo vse v redu, zastojev v proizvodnji ne bo in plana ne bo težko doseči. JULCKA ŠTORMAN — obrat matric Šempeter: V imenu vseh delavk iz tega obrata lahko povem, da se vse zavedamo, da je plan visoko zastavljen. Lažje bi MIHA REZEC — vratar v obratu II: Če so strokovne službe z ozirom na zmogljivosti proizvodnje in prodaje plan realno zastavile, potem je ta dosegljiv. Treba pa bo strniti vse razpoložljive sile. Vsak mora svoje delo opraviti tako, kot je treba. Pod takimi pogoji bomo plan brez težav dosegli. SLAVKO SOTOŠEK — obrat II: Če bo preskrba s surovinami dobra, lahko plan tudi presežemo in ne le dosežemo. Pri vsaki stvari pa bo treba varčevati, izboljšati izkoristek delovnega časa, paziti da ne bo preveč odpada. Razpoloženje v kolektivu je torej optimistično, saj le redki dvomijo v to, da bomo plan dosegli. Z veseljem lahko ugotovimo tudi to, da se večina zave- ga bilo doseči, če bi bili osebni dohodki nekvalificiranih delavcev boljši in realneje postavljeni. Takrat bi delali z večjim elanom in bi plan lažje dosegli. STANE SMREČNIK — notranji transport: Izpolnitev plana zavisi od ljudi. Če bodo osebni dohodki takšni, kot ta mesec, bodo vsi delali z veseljem. To in pa večja disciplina na vseh nivojih nam lahko brez težav zagotovi izpolnitev plana. ADI HRENCE — šofer: Plan je mogoče doseči, seveda le ob predpostavki, da bo v kolektivu zavladala večja sloga med zaposlenimi. Treba je prenehati s prepiri in negodovanji in bolj poprijeti za delo. Vodilni pa naj poskrbijo za nemoten in hiter potek dela. da potrebe po pridnem, dobrem in odgovornem delu. Če bomo delali tako, nam je pot do uspeha zagotovljena. varišica Perne je bila dobra delavka, veliko je storila tudi na področju samoupravljanja, saj je bila večkrat članica upravnega odbora, enkrat pa tudi njegova predsednica. Za njen trud in prizadevanje v imenu kolektiva najlepša hvala. FRANC RIBEŽL, glavni skladiščnik, se je upokojil 4. 1. 1973, po 27 letih dela v Celjski tiskarni. Tovariš Ribežl se je rodil 12. 3. 1916 v Celju. Do maja 1942 je bil v vojnem ujetništvu, do osvoboditve pa na prisilnem delu v Nemčiji. Bil je izredno uspešen in prizadeven delavec, štirikrat mu je kolektiv izrazil svoje zaupanje z izvolitvijo v delavski svet. Poleg zahvale za njegovo delo mu želimo ob visokem življenjskem jubileju veliko sreče in zdravja. KONRAD MULEJ je odšel v pokoj 1. 2. 1973, potem ko je bil od 30. 1. 1933 neprekinjeno zaposlen v Celjski tiskarni. Vsa leta po vojni je delal kot vodja oddelka knjigoveznice. Tovariš Mulej se je rodil 1. 10. 1912 v Innsbrucku v Avstriji, kjer pa ni ostal dolgo. Njegova prva zaposlitev je bila hkrati tudi zadnja. Kolektivu, v katerega se je vključil pred štiridesetimi leti, je ostal zvest vse do upokojitve. Bil je prizadeven in marljiv delavec, trikrat je bil član delavskega sveta. Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Zahvala Vsem, ki ste mi ob težki izgubi moje ljube mame FLERE JOŽEFE-PEPCE stali ob strani in izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebna zahvala sodelavcem Jasnita, članicam ekipe RK in sostanovalkam za udeležbo na njeni zadnji poti ter za darovano cvetje in vence Iskrena hvala Durda Ribežl z družino Z novo obliko lista je prvič zagledala luč dneva tudi priloga Našega Aera, za katero upamo, da bo postala stalen gost našega časopisa. O prilogi smo razmišljali že dalj časa, vendar nam zamisli do danes ni uspelo uresničiti. No, sedaj smo končno tu in upamo, da boste te novosti veseli. Neprestano bomo razmišljali in iskali snov, ki bi lahko bila zanimiva in boljša od prejšnje. V prilogi bomo pisali o konjičkih, ki jih gojijo člani našega kolektiva, objavljali bomo literarne prispevke, fotografije, poskušali bomo dati čim več poudarka humorju, našli boste nagradno križanko. Skratnn, snovi bo dovolj in možnosti za sodelovanje tudi. Želja vseh, ki sodelujemo pri nastajanju časopisa je, da bi čim bolj razširili krog sodelavcev, saj želimo na ta način zagotoviti večjo pestrost. Veseli bomo če nam boste pomagali s svojimi prispevki, nasveti, pripombami in kritikami. Vse tiste, ki jim pisana beseda ni tuja s tem vabimo, da se aktivno vključijo v življenje kolektiva in sodelujejo z nami. Z večjim sodelovanjem bomo ustvarili pestrejši list z zanimivejšo in raznovrstnejšo vsebino. S tem pa bomo tudi dosegli naš osnovni cilj. Prijetno branje Podoba današnjega dne Klara je bila zleknjena v fotelju. Roke je imela sklenjene na prsih. S priprtimi očmi je gledala pisano preprogo. Ce je še bolj priprla oči se je preproga razkrojila v temnejše in svetlejše figure. Bila je utrujena in sama. Slika moža je prebivala v njej pa čeprav jo je preganjala iz svojih misli. Zrela ženska je. Ni več otrok. To je čisto dobro vedela. A kljub vsemu in kljub zavesti, da to nikamor ne vodi, je Klara živela s podobo moža v svojih mislih. Ustnice so same oblikovale njegovo ime — Tilen. To ime in podoba, ki je bila za njim, se je prelivala v cel sklop misli in dejanj iz preteklih dni. Drug za drugega sta bila popolna tujca. V njem ni bilo niti trenutka njenega življenja. Pa vendar je bil tu! V njenih jutrih in večerih je bil z njo. Za vse ostalo je postajala brezčutna. Družba ljudi jo je pomirjala. Mrak tudi. Takrat ji ni nihče mogel prav pogledati v obraz in tako niso nič mislili o njej. Sklenila je, da bo danes o vsem razmislila do konca. Ne sme se zbali na sredi poti. Kajti za njeno bodoče življenje je pomembno to, kar bo odločila danes. Odločiti se mora! Ali bo vzdržala ali pa bo morala oditi. Tilen! Koliko ji je pomenilo to ime. Tilen! Moški kot toliko drugih, vendar samo on takšen. Nič kaj lep, a dovolj pameten, da jo je očaral. Nekoč sta se ljubila! Kar tako, za M :.:#P (Foto: Premzl) trenutek in nikoli več. Samo ena noč ljubezni je bila. Ni mislila, ni hotela, da bi se ji tako vtisnil v spomin. Pa vendar je ostal tu v njenih mislih in snovanjih. Zato je upala, želela in čakala, da bo še kdaj prišel in jo ljubil, pa čeprav samo za en večer. Vendar ga ni bilo! Po tem dogodku sta se še mnogokrat srečavala, a ogibala sta se vsakih tesnejših srečanj. Pozdravljala sta se, spregovorila tu in tam nekaj besed ter se trapasto nasmihala drug drugemu. Sama sebi se je gnusila. Ta želja po njem jo je obsedala in ubijala. Okrog je hodila bleda in s povešenimi rameni. Iz dneva v dan se je spraševala, zakaj dovoljuje, da ji ta moški ruši skladnost njenih dnevov in noči, misli in dejanj. V njem je bila neka skrita sila, ki jo je privlačila. Sovražila se je, ker je bila tako zelo nemočna. Kadar je čutila tako, je najraje posedala in poslušala Bacha. Vse okrog nje je bilo motno in nelagodno. Vsi njeni dnevi so minevali v želji, da bi ga ponovno srečala pa čeprav se ji je po vsakem srečanju z njim svet razsul v predmete in posamezne misli, ki jih je morala potem zopet sestavljati. V trenutku je bil njen svet en sam kup nerazumljivih kretenj in besed. Vedno znova so se ji v mislih rojevali stavki, ki bi mu jih želela reči, a v trenutku srečanja so postali motni in neprodorni. Bala se je, da bi izgubila še tista bežna srečanja z njim, če bi jih kdaj izrekla. Zato je rajši molčala in ga gledala. In on je gledal njo. Zavedal se je, da ji nekaj pomeni, čeprav ni vedel, koliko. Ni vedel, da se je vrinil v njene sprehode in branje, poslušanje glasbe in gledanje gledaliških predstav. Hotela ga je pregnati iz misli pa ji ni uspelo. Postala je sitna in povsod se je čutila odveč. Ni si več želela klepeta z moškimi, njihovih poklonov in njihove ljubezni. Vse zaradi Tilna. Stopila je k oknu. Ljub ji je bil pogled na ulico in ljudi. Zdaj je vedela, kaj ji je storiti. Morala bo oditi! Cisto zagotovo je čutila, da ni ničesar več, s čimer bi si lahko delala iluzije. To je bila resnica! Dora Rovere Nekje sem čital, da so v nekaterih velikih podjetjih (ne pri nas) uvedli dokaj nenavadno delovno mesto. To je psiholog, ki je samo zato, da sprejema uslužbence in posluša izbruhe njihove jeze, žalosti, razočaranja in besnosti, posluša vse njihove pritožbe, probleme, težave in nevšečnosti. Njegova naloga je, da vse te nesrečnike potolaži, da jih razume in da potrdi pravilnost njihovega stališča. Po svoje pa psiholog nadalje ukrepa pri upravi, kjer skuša vsaj glavna žarišča vseh negodovanj odpraviti. Bilo bi dobro, če bi tudi pri nas imeli takega psihologa, toda moral bi biti Kitajec, da bi pri tem poslu lahko vzdržal. Obstoja samo bojazen, da bi zaradi neznanja našega jezika nič ne mogel koristiti. (LoSt) Zamaknjen v svoje misli, je sedel in niti opazil me ni, ko sem vstopila. Poznala sem ga že prej, toda vseeno sem čutila nejasno tremo. Maček Gusti, tehnolog v obratu Cetis, je strasten ribič. O svojem hobiju govori z neko globoko vdanostjo do športnega ribolova. 3 »Koliko časa se ukvarjaš z ribolovom?« »Ribe lovim, odkar pomnim. V bližnji okolici Celja ni potočka, kjer ne bi, še kot otrok, poizkusil svoje ribiške sreče — seveda brez ribiškega dovoljenja. Legalni ribič pri RD Celje sem že 15 let. Sodeloval sem na raznih področjih, predvsem pa sem se ukvarjal z mladimi ribiči.« »Kaj ti pomeni ribolov,« »Ribolov mi pomeni stik z naravo, rekreacijo, seveda pa je zame največje razvedrilo. Zadnja leta so se prav lepo razširili ribiški pikniki, na katerih ne manjka raznih ribjih Specialitet. Mislim, da bi bilo moje življenje brez ribolova izredno pusto in enolično«. »Vsakdo doživi ob svojem konjičku marsikaj zanimivega. Morda se spominjaš kakšnega veselega ali žalostnega dogodka za vodo?« »Dogodkov je bilo zelo veliko. Najbolj žalosten dogodek je bil vsekakor, ko smo pred leti našli na bregu Save mrtvega novorojenčka. Z velikim veseljem pa se bom vselej spominjal uspeha, ko sem ujel 7 kg težkega sulca v Savinji. Nič manj za- nimiv ni spomin na letošnje zimsko kopanje, ko sem popolnoma oblečen zaplaval v ledeno mrzlo Savinjo, da o poti domov, ki je bila vse prej kot kratka, niti ne govorim.« »Verjetno si tudi tekmoval. Povej mi kaj več o tem.« Na tekmovanja imam nepozabne spomine. Marsikatera nagrada je izpopolnila moj »ribiški svet«. Dosegel sem nekaj lepih uspehov.« »Kje vse si že lovil in katera voda je najlepša?« Lovil sem že v Savi, Savinji, Sotli, Kolpi, Krki, Lahinji, Mirni, Bistrici, Dravi, Paki, Donavi, na blejskem, bohinjskem, vranskem, vrbskem jezeru in drugod. Vsekakor pa je brez konkurence naj lepša voda naša bistra Savinja. »Ali se ti je v teh 15. letih zgodilo, da si namesto ribe, potegnil iz vode kaj drugega? »Čestokrat se na trnek zatakne kakšna veja, star dežnik, mreža, zavesa, nekoč pa sem celo potegnil iz vode crknjenega prašička.« »Višek tvojega športnega ribolova,« »Vsekakor je višek ulov sulca, saj jih je zelo malo v naših vodah.« »Imaš morda kakšne težave pri ribolovu?« »Največja težava je onesnaženost voda, saj bodo slej ko prej naše reke, samo še industrijski kanali brez ribjega življa. »Ali je ribolov drag šport? Koliko te letno stane?« »Ribolov je iz leta v leto vse dražji in preti nevarnost, da bo Triglav Triglav! Koliko src vztrepeta ob tem imenu, koliko stremljenj je v njem, koliko želja, koliko hrepenenja! Triglav, kako si čudovit, kadar je nad tabo razpeto sinje nebo! Kako zelo skrivnosten si s svojimi belimi skalami in belimi vrhovi, ki kipijo navzgor proti nebu! Toda ni samo to tvoja lepota. V svojem naročju skrivaš največje lepote narave. Snežno bele puhaste planike, modre svišče in rdeče murke je moč občudovati na tvojih travnikih, gamsi in druge planinske živali se vzpenjajo po tvojih skalnih vrhovih. Veliki slapovi voda drvijo po tvojih pobočjih in se ujemajo z bučanjem vetra. Pomladi, ko bobnijo snežni plazovi v doline in ko narastejo hudourniki, se ta svet opojne tišine spremeni v svet neusmiljenega boja za obstanek. Triglav, že od nekdaj so te ljudje občudovali. Stari mostiščarji so te spoštljivo primerjali s svojimi božanstvi. Človek te je počasi osvajal. Višje se je vzpenjal po tvojih pobočjih, bolj je spoznaval tvoje lepote in skrivnosti. Ni te še povsem spoznal. Vendar te vedno bolj spoznava, kakor bi počasi odkrival tančico, za katero si do danes ljubosumno skrival svoje največje lepo- te. Ko te bo povsem spoznal, bo človek uvidel, česa vsega je zmožna storiti narava, ki je že od nekdaj njegova največja prijateljica. Šele takrat bo spoznal kako težko dosegljiva je, spoznal bo, da jo bo lahko osvojil le s trdim delom, ali pa je povsem osvojil nikoli ne bo. Jani NEŽNOST Tiho, tiho poje pesem, lepa pesem iz srca, pravi — bodi nežen, to pesem šepeta. Nežna je ta melodija, ki igra ljubezni. Ljubim, ljubim te premili, zate so poljubi nežni. Zdaj ni več te glasbe, tudi nežnosti več ni, sončni žarki so me prebudili, in prelepih sanj več ni. Dora Rovere Vsi zaposleni, katerih delo zahteva, da se gibljejo po dvorišču, vežah in stopniščih so si edini v mnenju, da je povsem ponehalo prenašanje pisarniških miz, stolov in drugih podobnih rekvizitov. Zdi se, da tu ne bo nekaj v redu ... (LoSt) kmalu veljal za najdražji rekreacijski šport. Letno me stane približno 100 starih tisočakov. Vedno pa je potrebno izpopolnjevati še ribiške potrebščine, ki jih ni nikoli dovolj.« »V današnjem času se ženske vse bolj ukvarjajo z dejavnostmi, za katere je bilo včasih mišljeno, da so le za moške. Misliš, da je ribolov primeren tudi za ženske?« »Ne, ne in ne! Samo tega bi manjkalo, da še za vodo ne bi imeli moški »svojega sveta«. »Ali bo tvoj sin tudi ribič?« »Po dosedanjih znakih lahko rečem, da bo.« »Zaupaj mi svojo največjo željo?« »Kapitalen sulec na trnku«. » GUSTI, DOBER PRIJEM TI Želim i« »Za konec mi pa povej še kakšen ribiški vic?« »Ribič lovi ribe s čolna. Zena ga spretno zbada na račun njegovega ribiškega uspeha in znanja. Končno se mu nasmehne sreča in iz vode potegne ribo, ki je bila, po ženinem mišljenju, slepa. Ribiču je zadržana jeza prekipela, pa ji reče: »Vidiš, draga ženka, če bi ta-le riba imela zaprt gobec, se ji ne bi ničesar zgodilo«. Angelca Drobne Tako neumno skromno se je začelo. Dva deci. Kar uprlo se mi je. Iz kozarca je zasmrdela kislina, skoraj začutil sem jo, a vendar sem izpraznil kozarec rekoč: »Za našo trgovino, naj bo ta kelih!« Sam pri sebi sem si mislil, da sem prehlajen in mi zato pijača ne diši. Seveda, logično, prav to bo. Saj z vinom ne more biti nič narobe, ko pa deluje sanitarna inšpekcija, o tem veliko pišejo v časopisju, Pomirjen zakličem; »Še dva deci prosim!« Kmalu nato me je popadla strašna žeja. Grde in stare ženske so se naenkrat spremenile v znosne in lepe dame. »Se dva deci dajte!« Kmalu za tem sem stal na mizi in citiral Jezusa: »Naj se spremeni voda v vino, nasičeno naj bo ljudstvo in gostilniške blagajne naj se polnijo! Daj še dva deci 'kelner'!« Nato je prišel mož v uniformi in z gumijevko za pasom. Vprašal me je, kako mi je ime, kdaj me je rodila mati, kakšen poklic so mi izbrali in kje je stanovanje, ki ga bom pobruhal. Nekdo mi je nesramno pomežiknil in zato sem ga mahnil po nosu. Oni mi je seveda vrnil udarec. Potem moj spomin ni več snemal. Film se mi je utrgal. Razočaran zaradi I SKOZI VEJE poje veter, nežno — vse bliže nosi pesem, — otožno. Tako topla je, tako zveneča, daj povej mi, ali je to sreča? Zdaj utihnila je, ni več je čuti, mar je odšla, ne bo je več naproti? Odšla je s tabo, ne bo je več nazaj. A jaz čakam, da zapel bi veter, tisto tiho nežno melodijo, da bi vsaj še enkrat slišala to simionijo, ki je tako zelo prevzela me, da hodi z mano koderkoli že. Dora Rovere VSE JE ZAMAN Zaman gledam v sivo nebo, zaman želim uzreti sončni žarek za slovo. Zaman sem čakala nate, zaman, da zaman so bile moje prošnje, rotenja, solze. Zaman želim slišati besede tvoje, nežno melodijo tvojega glasu. Zaman sem upala v srečo, zaman sem vse ti dala, morda zaman pišem zadnje ti besede v slovo. Angelca Drobne zlobe človeštva sem šel (za gotovo res ne vem) v drugo gostilno. Bili so me sila veseli. Zelo pridno sem namreč praznil svojo denarnico in prepeval gostom najnovejše popevke. Sam se sicer ne spomnim, vendar prijatelji pravijo tako. Zelo dobro se spominjam tega, da je ob vsaki čaši, ki sem jo izpraznil, zasmrdelo po kislini. Danes se tresem in preklinjam. Le kako se je moglo meni kaj takega pripetiti? Mogoče pa vse to ni res? Saj ni mogoče, da bi bilo res! Saj ima naša družba toliko inšpekcij, da bi zaradi njih moj sin skoraj padel na izpitu. Ne, res je, ni se mi sanjalo. Zato, državljani pozor!! Prenehajte v imenu gospodovem požirati to težko in drago tekočino, če zavohate kaj čudnega. Etiketa na steklenici je kot odpustek, ki nič ne pomaga. Državljani, meni je hudo, blazno hudo. Le kaj smo storili, da nas usoda tako hudo tepe, da v naši deželi ni dovolj vinogradov, ki bi dajali dovolj naravnega vina. Vi, ki imate kakšno besedo pri tem, pomagajte nam s tem, da bo v vsaki buteljki ali litru vina vsaj še en sam skromen, a učinkovit aspirin. Karli Državljani pozor! * m Preberite jih! V tej rubriki, za katero upamo, da bo postala stalen gost naše priloge, vam bomo povsem na kratko skušali predstaviti vse nove knjige, ki so jih v naši tiskarni natisnili za slovenski knjižni trg. Upamo, da bomo v svoji nameri po čimboljši prestavitvi novih knjig uspeli in da boste z veseljem prebirali našo novo rubriko. V današnji prilogi vam predstavljamo štiri knjige: Prva je delo češkega pisca Jana Severina, njen naslov pa je MORNAR BREZ JADER. Delo je biografski roman, posvečen življenju in delu češkega izumitelja Josipa Ressla, človeka, ki nam je dal prvi ladijski vijak, valjčni ležaj in mnogo drugih tehničnih rešitev. Jan Severin, ki odlično pozna Slovenijo, saj jo je sam večkrat prepotoval, v svojem delu odlično opisuje obdobje, v katerem je Josip Ressel preizkušal ladijski vijak v Tržaškem zalivu. Veliko pozornosti posveti tudi tragiki človeka, ki je kljub genijalnim izumom živel v bedi in pomanjkanju. Roman je izšel v založbi DZS. GREŠNI PAPEŽI so drugo delo, ki zasluži vso našo pozornost. Napisal ga je angleški avtor CHAMBERLEIN. Roman prikazuje življenje in delo sedmih papežev. Njihova politika sile, s katero si skušajo zagotoviti združitev posvetne in cerkvene oblasti v eni osebi — papežu, prav gotovo pritegne bralca. Opisi so živi in zanimivi. Grešne papeže je založila DZS. Tretji roman, ki so ga natisnili v naši tiskarni, bo prav gotovo vzbudil široko zanimanje javnosti in obeta, da bo postal slovenski bestseller.. Gre za delo nemškega avtorja VVerneria Masserja — ADOLF HITLER. Avtor je znan kot odličen poznavalec Hitlerjevega življenja. V svojem delu se opira na zgodovinska dejstva in se ogiba kakršnimkoli političnim ali ideološkim razlagam. Čeprav gre za znanstveno delo, moramo poudariti, da je dostopno vsakemu bralcu. Roman najbolje označuje vodeči moto dela, zapisan na prvi strani: Hitler — Legenda — Mit — Resničnost. Tudi to delo je izšlo v založbi DZS. Ena najbogateje opremljenih knjig pri nas je prav gotovo Toneta Svetine POEZIJA UPORA, za katero je uvodni tekst prispeval Zoran Kržišnik. Knjiga je grafično izredno lepo izdelana in predstavlja izbran opus iz dela Toneta Svetine, pisca, kiparja. Knjigo sestavljajo fotografije iz železa varjenih skulptur, spremni tekst pa je natisnjen v petih jezikih. To reprezentančno delo je založilo CP Komunist. Toliko za danes. Svoj pregled novejših knjig, ki so jih natisnili v naši tiskarni, bomo nadaljevali v naslednji prilogi. Kopriva nikoli ne pozebe (Foto: Premzl) Njeno življenje Sonce je nekje v zatonu. Coste nizke megle se pode nad Bohorjem. Stojim ob grobu daljnjih sorodnikov, ki jih nisem nikoli poznala. Opazujem dogorevajoče sveče, kako se z njihovimi plameni poigrava mrzel jesenski veter. Ko se začnem dolgočasiti, opazujem okolje. Pogled se mi ustavi na sveže zakopanem grobu in deklici, ki kleče ihti ob grobu. Z drobnimi prstki grebe po ilovnati zemlji. Pozen jesenski veter ji mrši dolge lase, premrznjeni roki stiskata prst, po nežnem, otroškem obrazu si vedno znova utirajo pot solze. Gledam od dežja izprani venec in poizkušam prebrati ime na žalnem traku. Končno uspem razbrati: »Moji ljubi mamici« ... Nekje globoko v sebi čutim z deklico, pri srcu me stiska. Stopim k deklici, ki me v svoji žalosti ne opazi. »Nikar ne joči« ji rečem. Velike, temne oči, ki izžarevajo globoko žalost, pomešano z obupom, strme vame. Deklico ponovno oblijejo solze in prizadevanje, da bi pritajila ihtenje, je zaman. V globokem joku pridušeno izgovarja: »Mamica, mami, oh moja mamica«. Objamem deklico in jo nagovorim, naj gre z menoj. Peljem jo v svojo toplo sobo. Ne brani se iti. Ponudim ji stol in prednjo postavim poln krožnik. Gledam majhno bitje, ki je s slastjo sestradanega reveža. Ko odrine krožnik, začne, ne da bi jo prosila, govoriti: »Moja mamica me je imela zelo rada. Mamica mi je rekla, da jo je očka zapustil, ko mu je povedala, da bo mene dobila. Včasih je bila moja mamica zelo žalostna in je tudi velikokrat jokala. Tisto noč, ko je moja mamica umrla, mi je rekla, naj bom pridna in dobra, da so še nekje dobri ljudje, ki me bodo vzeli k sebi. Rekla mi je, da moram ubogati in ko bom šla v šolo, se moram pridno učiti. Ko sem se zjutraj zbudila, sem prišla čisto potiho k mamicini postelji, jo poljubila in se zelo ustrašila. Lice je imela čisto mrzlo, negibno. Mislila sem, da jo zebe, zato sem jo začela buditi. A nisem je mogla zbuditi. Ko smo mamico pokopali, je prišel k meni neki gospod, pripeljal se je z velikim avtomobilom in bil je zelo lepo oblečen. Rekel mi je, da me bo peljal tja, kjer je veliko otrok brez mamic. Jaz pa sem imela mamico preveč rada in sem zbežala od tega gospoda k teti v sosednjo vas. Veste, to ni moja teta, je zelo stara in vsi ji pravimo teta. Rekla mi je, da lahko ostanem pri njej. Sele kasneje sem zvedela, da je bil tisti gospod moj očka. Vsak dan grem na mamicin grob in se dolgo pogovarjam z njo. Ampak ona je čisto tiho, jaz pa ji vedno znova govorim, kako zelo jo imam rada«. S težavo zadržujem solze. V meni se postavlja nešteto vprašanj, na katera si ne znam odgovoriti. Čemu, le čemu mora otrok trpeti, le kaj je zagrešil v svojem življenju, da nosi težko breme žalostil Ali mora zares nositi očetov in materin trenutek slabosti, kol žalost, obup in večno manjvrednost vse življenje? Zakaj je otrok prikrajšan za vso brezskrbnost otroštva? Kaj neki se bo zgodilo z deklico, ko bo starka, ki ji je iz usmiljenja ponudila skrb in zaupanje, morda tudi ljubezen ,ki se nikoli, kljub neizmerni dobroti, ne bo mogla primerjati z zapečkom materine ljubezni,'brez moči, kar bo pa kmalu? Mar bo deklico zares prekrila vsa umazanost življenja? Zdrznem se. Deklica stoji pred menoj. Razmišljanje me je popeljalo s seboj, da nisem vedela, kdaj je deklica vstala. Temne žalostne oči so uprte vame in mi nemo govore: »Gledaš me, kakor da se ti smilim. Vem, ne moreš mi pomagati, zato nikar ne čuti z menoj ,saj ti imaš vse, kaj pa jaz?« ... Ko odhaja mi obljubi, da se bo še oglasila. Sama sem. Soba, v kateri mi je vedno bilo tako zelo udobno, toplo in domače, se mi zdi v trenutku nemega govora, ki ga govorim s seboj, tuja in mrzla. Deklica je odšla, a še vedno se mi zdi, da slišim njeno življenjsko zgodbo, ki se je končala po šestem letu nesrečnega rojstva. Ali pa se je nemara zdaj šele začela? Da, po kloluti ostane lice rdeče. A rdečica kmalu izgine. Bolečina pa ne. Zlasti pa spomin na bolečino ne zbledi. Spomin na bolečino raste in se razvija s časom. In koliko časa bo z otrokom rastel spomin na bolečino? Odgovor je le eden: »Vse njeno življenje«. Angelca Drobne NAGRADNI RAZPIS Uredniški odbor razpisuje za tretjo nagradno križanko tri nagrade: 1. 50 dinarjev 2. 30 dinarjev 3. 20 dinarjev Rešitve pošljite referentu za informacije v splošni sektor najpozneje do 20. marca 1973. Ker je križanka nekoliko lažja od prejšnje, upamo, da vam ne bo delala preglavic in da bo rešitev veliko. Prijetno zabavo in veliko sreče. Za prejšnjo križanko smo prejeli 25 rešitev, od teh je bilo 15 križank rešenih pravilno. Pri žrebu pa so imeli največ sreče: Andrej Šmauc, nabavni sektor, 50 dinarjev, Stane Hertiš, oddelek samolepilnih etiket, 30 dinarjev, Jana Deržek, izvozni oddelek, 20 dinarjev. Nagrajencem čestitamo .ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. Še pravilna rešitev: (vodoravno) Neskončni obrazci; entree; interno, S; Hera, Ka, oro, bok; R, ukor, Vogel, sr; urna, on, Akra, La; aar, la, c, Aka, I; ta, os, Ind, Loče; E, nerganje, Iks, N; mi, to, Jasenovac; prior, ki, TN, ino; EKA, Azov, RK, STT; Rus, D, Amor papir; Ati, les, Ikar, oko; as, cona, Tot, vrag; KK, ovca, ovnar, E; V, N, IB, nihče, C; Adana, Sojka, L; roda, mat, AA, osa, Emerik, kres, re; lovec, 1L, broker, vaza, Lovro, Dado; vime, kila, no, A; in, kraja, J, til, E; jak, osa, selotejp. Kako je Božo Kos videl našo risalnico Kaj je... e TOZD — temeljna organizacija združenega dela • TOZDETI — sprejemati temeljne akte tozda • TOZD1RATI — netozdno družbo spreminjati v tozdno • POTOZDEVATI — biti za tozd, kadar je to skrajno potrebno e POTOZD1TI — doseči, da se vsi delovni ljudje organizirajo v tozde • POTOZDOVATI — gojiti ustanavljanje tozdov • TOZDACIJA — pobiranje prispevkov v tozdih • TOZDARIJA — prenagljeno ustanavljanje tozdov tam, kjer jih ni treba • TOZDAKANJE — splošna razprava o potozdevanju nasploh • TOZDIKANJE — iskreno veselje nad ustanavljanjem tozdov ob navzočnosti višjih političnih delavcev • TOZDOGRAM — tabela gospodarjenja v tozdu e TOZDURA — težke ure v nelikvidnem tozdu e TOZDOKRAT — živo nasprotje tehnokrata e TOZDIŠČE — več popolnoma neurejenih tozdov • TOZDOJ — zapisnikar, ki piše o vojni in miru med tozdi in v njih e TOZDOGOJ — patron tozdov, priporočljivo novo slovensko osebno ime • TOZDON — posebno velik tozd e TOZDUH — nasprotnik novih gospodarskih in političnih tokov • TOZDENDUM — referendum o priključitvi enega tozda k drugemu tozdu e TOZDUT — najvišji samoupravni akt v tozdu, nekakšen statut • TOZDAČA — zelo pomembna članica tozda Nagradna križanka 1 TUJE M. IME (ferer) GLASBE- NO DELO FRANC KOMIK POVEZ SLAME TERMIN 1 KRSTA POSODE ODEJA POGON- SKI STROJ EDVARD KARDELJ MUZA LJUBE? PESNI ST KAZALNI ZA/MEK STANOV. NAJE UMNA soss ANORAK SUROV KAVČUK SADRA VOJ A ŠKA FORMACIJ^ SPOMENIK MODEL aiEDAUŠt /ETLNHC KEMIČNI ELEMEN7 ENAKI ČRKI /TA L /J. KOMIK ' Gora KCHOŠlCH ZGODEN TALISMAN JURKDV/d *,A//4/V Amekmkj ujestepp ZsVOtC REKA V S7D SLOV SATIRIK. (tole) GR. S RA (meA OOZčAR PREVOZ- SREDSTVO ALKOHOL Pijača grenka ZDRAV KASTE/MA P RED VOJ P/ ATLET (FERDOj PLANIN J>RU$TVd žirant /(j KALNA KARTA Bivši ARHENT VREDSED (Juan) PREVARA HOQOM. K.LU8 MAMILO Rejca l/ ITALIJI LEPA„ VEZA st Ari PODOVI r Italiji NEDELJ. ČPORTNIR kOlfOKj E Kamnita POKKAJI- NA T/P PUŠKIH A V TO N 0£>. ISTO (LAt) KRAVICA ROB/d OTOČJE V TIHEM OCEANU VRSTA OPEKE tkahspgr VODJEUt V LTUBLJ. o(j= TIP Al/TOM GUM 1 IZUMRL/ Pni Selu. RIMSKI Pozdrav OSEB Z AN V/ion eter GLAVNO MESTO tembna . PRIMOR- SKA JED SLADKO- VODNA P/BA MOŠKO IME ŠTEVAIIK. SESTAVU L. ČMID BELA Barva r:a PERILO \ (IZ PAVLIHE) PREDSTAVLJAMO VAM V današnji številki vam predstavljamo službo tehnološke priprave dela v grafiki. Tehnologi so nam v sproščenem pogovoru povedali nekaj več o svojem vsakdanjem delu, težavah, ki jih tarejo in svojih željah. »Delo tehnologov je zelo zahtevno«, je pričel razgovor Mirko Kranjc, tehnolog za offsetni tisk. »Obvladati moramo delo strojne in ročne stavnice, tehnologijo knjigotiska in offseta, poznati tehnologijo v oddelku reprodukcije. Delo je pestro in zanimivo, vsak dan je kaj novega. Včasih smo razprti med željami stranke in možnostmi, ki nam jih delovno mesto nudi. V takih situacijah vedno iščemo pot, ki je določenemu delu najbolj primerna in zagotavlja čimboljšo kvaliteto. Pravilno tehnološko obdelana nakaznica je najboljša pot h kvaliteti izdelka in zadovoljstvu naročnika. Istočasno pomeni dobro opravljeno delo tehnologa tudi olajšavo pri vseh ostalih fazah dela. Dober tehnolog se ne rodi, nastaja počasi, z izobrazbo in izkušnjami dosega svoj cilj. Tehnološki postopki v grafiki zelo hitro napredujejo in se spreminjajo, tako da je izpopolnjevanje v novih teh- nikah, ob pomanjkanju strokovne literature, čestokrat zelo težavno. Mnogo je govora o pridobitvi novih prostorov in izgradnji nove tiskarne. Rešitev teh vprašanj bo pozitivno učinkovala tudi na naše delo, saj bomo odpravili ozka grla in pridobili več možnosti za dosego planiranih dobavnih rokov. Tudi offsetni tisk se bo v novi tiskarni bolje razvijal, dobivali bomo zahtevnejša dela, s tem pa se bo povečala tudi moja odgovornost pri tehnološki obdelavi. Želim, da bi kolektiv dosegel zastavljene cilje, starejšim tehnologom, ki so me uvedli v delo v Aeru pa se najlepše zahvaljujem.« Vlado Žohar je prišel v tiskarno že leta 1960, ko je končal poklicno grafično šolo v Ljubljani. Kasneje se je izučil za strojnega stavca, ko pa je končal srednjo komercialno šolo, se je zaposlil v tehnološki pripravi dela. O svojem delu nam je povedal: »V glavnem se ukvarjam s prospekti, ki jih večkrat tudi sam oblikujem, s tehnološko obdelavo rokopisov za knjige in časopise ... Ko dobim rokopise in naročilo strank, materiale tehnološko obdelam: določim vrsto črk, s katerimi bomo tiskali, opremim rokopis s tiskarskimi merili za širino stavka, obdelam slikovno gradivo, poskrbim za pravilna sorazmerja in podobno. Poleg teh tehnoloških del pa mora tehnolog znati tudi pravilno svetovati stranki, jo seznaniti z različnimi možnostmi, ki obstojajo in tako dalje. Čeprav je delo v tehnološki pripravi izredno zanimivo in pestro, si bolj želim delati v komerciali, saj imam do tovrstnega dela izredno veselje.« Tone Kavčič je v podjetju že od 1947. Izučil se je za knjigoveza, sedaj pa je zaposlen kot tehnolog za knjigoveštvo. »Moje delo je precej zahtevno«, nam je povedal, »saj je v oddelku knjigoveznice največ ročnega dela. Pri delu čestokrat naletimo na precejšnje težave. Mnogokrat moramo reševati napake, ki se pojavljajo med potekom celotnega dela prav mi in sicer pri izdelavi finalnega izdelka. Ce pride, naprimer, do napake v tisku, velikokrat rešimo izgled artikla z izločanjem slabih tiskovin in podobnim prav mi. Do takih napak gotovo ne bi prihajalo, če bi bilo sodelovanje med samimi oddelki boljše in bolj kontinuirano. Najbolj ši želim, da bi se podjetje preusmerilo v večja, serijska naročila, saj bi s tem odpadlo ogromno administrativnega dela. To pa je tudi pogoj za boljše in bolj mehanizirano delo.« Tako so o sebi in svojem delu govorili tehnologi v pripravi dela grafike. Želimo jim, da bi se njihove želje uresničile in da bi s še boljšim delom prispevali k večjim uspehom Aera in k še večji uveljavitvi naše grafike na domačem in tujem trgu. Pisali so nam POŠTOVANI PRIJATELJI /z poslovanja u toku 1972. go-dine, nepobitno smo utvrdili da su odnosi bili na veoma viso-kom nivou i bespiekorni. U lom smislu smo upoznali sve naše organe upravljanja i doneli odluku da svim potpisni-cima ugovora sa »Pobedom« dodelimo Povelje poslovnosti. Ujedno smo se sagiasili da i krajem ove 1973. godine dodelimo Povelje. Iste če se nešto razlikovati, jer če u sebi imati vrednost izraženu kroz propa-gandu u 1974. godini. Dodeljujuči vam ovu Povelju molimo da primite naše srdačno čestitanje i zahvalnost za uspeš-nu saradnjo u toku 1972. godine. Srdačni pozdrav Novinsko-izdavačka i radio informativna ustanova »POBE-DA« Ekonomska propaganda Kruševac. Iz Zemuna, kjer služi svoj redni vojaški rok, se nam je oglasil Bojan Krajnc. Takole nam piše: Spoštovani! Najprej bi se oprostil, ker se nisem takoj oglasil, ko sem prišel v vojsko. To napako bom skušal popraviti s tem, ko vam pišem sedaj. Imel bi eno prošnjo. Želel bi, če je mogoče, da mi v vojsko pošiljate en izvod časopisa »Naš Aero«. Zanima me namreč, kaj je v podjetju novega. Moj naslov: KRAJNC BOJAN, V. P. 8115/17, 11082 Zemun. Lepo vas pozdravljam in želim veliko uspeha pri delu. Bojan Krajnc. Dragi Bojani Tvojega pisma smo bili izredno veseli. Prav bi bilo, če bi se nam še večkrat oglasil in nam napisal, kakšno je tvoje vojaško življenje. Naš Aero boš redno dobival. Najlepše pozdrave in piši nam še! Novi skladišči na Ipavčevi in Mariborski cesti V lanskem letu sta pričeli gradbeni podjetji Ingrad in Gradis z gradnjo dveh skladišč za naše podjetje. Ob obratu na Ipavčevi ulici je gradnja skladišča vnetljivih tekočin in skladišča papirja že zaključena, čeprav je zimski mraz preprečil dovršitev vseh zunanjih del. Skladišče je že vseljeno in delo v njem normalno poteka. Nekoliko več zapletov je bilo ob gradnji skladišča papirja pri obratu neskončnega tiska na Mariborski cesti. Nekaj časa je celo kazalo, da gradnje ne bomo mogli nadaljevati, kasneje pa so se vsi zapleti izgladili in gradnja se je nemoteno nadaljevala. Vsa gradbena dela so sedaj zaključena, opraviti je treba le še obrtniška dela. Po predvidevanjih bo skladišče nared za vselitev okoli 15. marca. Na fotografijah novi skladišči ob Ipavčevi (levo) In Mariborski cesti. Kje smo z ustavnimi dopolnili? Občinski koordinacijski odbor za uveljavljanje ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela v celjski občini je v svojem poročilu občinski skupščini že pred časom ugotovil, da v vseh organizacijah združenega dela zamujamo z uresničevanjem ustavnih dopolnil. To ugotovitev je podkrepil z anketo, ki so jo izvedli v 54 organizacijah združenega dela. V nobeni od teh organizacij še niso uresničili ustavnih dopolnil. Koordinacijski odbor je vse organizacije razdelil v pet skupin. Ugotovitve koordinacijskega odbora so za našo občino porazne. Kaj smo na tem področju storili doslej v Aeru? Kje je danes Aero? Kako bomo razrešili vprašanje temeljnih organizacij združenega dela in vprašanje minulega dela? Načelna izhodišča so znana, jasno zastavljena in konkretna. Toda, kakšno je resnično stanje. Za odgovore na ta in podobna vprašanja smo naprosili tovariša Toneta Erjavca, predsednika komisije za uvajanje ustavnih dopolnil v naši delovni organizaciji. Tovariš Erjavec, ali je bil v anketi občinske skupščine zajet tudi Aero? Da. Anketa je zajela tudi Aero. Uvrstili so nas v tretjo skupino, predmet kritike pa je bil zlasti predolg rok, ki smo si ga zastavili pri formiranju TOZD. Načelno smo se odločili za 4 temeljne organizacije združenega dela. Kaj moramo še storiti, oziroma, kaj delamo sedaj, da bi zagotovili osnovne pogoje za realizacijo postavljenih ciljev? V začetku tega meseca se je sestala komisija za uvajanje ustavnih dopolnil in ocenila doslej opravljeno delo. Delavskemu svetu smo že predlagali, da imenuje iniciativne odbore v predvidenih TOZD, ki se bodo še posebej angažirali na področju priprave samoupravnega dogovarjanja med TOZD. Te odbore bodo vodili predsedniki sindikalnih podružnic. DS bo tudi obravnaval program nalog, ki jih je sedaj treba izvršiti in za izvršitev teh nalog zadolžil ustrezne službe in organe. Kje so vzroki zamude pri uvajanju dopolnil v našo delovno organizacijo? O zamudi bi pravzaprav težko govorili. V Aeru do sedaj ni bilo osnovnih pogojev za hitrejše uvajanje ustavnih dopolnil. Na tem področju smo delali pravzaprav že celo lansko leto, saj nova organizacija podjetja in ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih predstavljata osnovo brez katere med TOZD ne bi bilo čistih ekonomskih računov. Z obstojem te osnove pa so podani pogoji za hitrejše delo. Kdaj lahko pričakujemo prve TOZD v Aeru? Ali bodo vse štiri stekle naenkrat ali postopno? TOZD bodo stekle s 1. julijem. Vendar ne moremo že od samega začetka od njih pričakovati vsega. S samoupravnim sporazumom je treba določiti, katere funkcije lahko pričnejo TOZD izpolnjevati takoj. Zavedati se moramo, da bo leto 1973 prehodno obdobje, v katerem bodo TOZD sicer »zaživele«, ne bodo pa še mogle izpolnjevati vseh tistih vsebinskih nalog, ki bi jih morale. Prave TOZD bodo lahko stekle šele v letu 1974, v letošnjem letu bodo zaživele šele formalno — pravno. Kadrovska služba in izobraževanje Vse več je kandidatov, ki si žele dodatne izobrazbe. Veliko je tistih, ki se izobražujejo brez dogovora s kadrovsko službo in brez odobritve odbora za kadre. Delovno področje kadrovske službe je zelo obsežno in zadeva najbolj občutljiva področja delovnega človeka. Kadrovska služba je prag, preko katerega človek pride v podjetje in odide iz njega. Kadrovska služba rešuje vsa vprašanja zaposlenih, med drugim tudi taka, ki niso vedno po godu posameznikom. Zato je tudi povsem naravno, da morajo za uspešno in pravično delo te službe obstojali ustrezni predpisi in merila, ki so sprejeta po samoupravni poti in zagotavljajo koristi večine zaposlenih, s tem pa tudi koristi podjetja kot celote. V današnjem članku bi se rad dotaknil nekaterih vprašanj, ki so v našem podjetju čedalje pogostejši pojav in dajejo včasih 6 NAŠ AERO_ videz nerazumevanja do problemov posameznikov. Prvi tak pojav je izobraževanje. To kar v Aeru ni nikoli predstavljalo problema — interes za nadaljevanje študija v taki ali drugačni obliki, danes že presega normalne možnosti podjetja. Kandidatov za razne vrste izobraževanja je vsak dan več, vse hitreje naraščajo zahteve po raznih ugodnostih, plačilu stroškov izobraževanja, študijskih dopustih itd. Veča se pritisk na enoizmensko delo, ki olajšuje o-biskovanje pouka. Mnogo je takih, ki se pričenjajo izobraževati brez predhodnega dogovora s kadrovsko službo in mimo odobritve odbora za kadre, ni usklajevanja osebnih in skupnih interesov. S tem prihaja do križanja interesov in že je tu neza- Kako v stanovanjskem gospodaistvu O stanovanjih in stanovanjskih problemih se zadnje čase vse več piše in naši najodgovornejši forumi se vključujejo v razprave o tej problematiki. Kako stoje stvari pri nas? Kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu? Na predzadnjem zasedanju delavskega sveta smo se odločili, da pristopimo k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjske investicije in povečamo izločena sredstva od 4 na 6 % oziroma na 7 % za obrat v Šempetru. Tako bomo v tem letu namensko zbrali 2,600.000 din katerih del, 30 %, bomo odvajali v občinske solidarnostne sklade. Občinski solidarnostni skladi so novi organizmi pri nas. Zbirajo sredstva zato, da lahko solidarnostno regresirajo stanarine tistim, ki po določenih in dogovorjenih merilih ne zmorejo sami višjih stanarin (pričakujemo, da se bodo stanarine v kratkem precej povečale) in da pomagajo reševati stanovanjske probleme z odobrenimi posojili in dodelitvijo stanovanj socialno ogroženim družinam, mladim družinam, ostarelim občanom in podobno. V solidarnostna sklada občine Celje in občine Žalec bo naše podjetje letos nakazalo okoli 860.000 din, v oba sklada pa seveda tudi delegiralo po enega predstavnika v skupščino sklada, ki bo upravljala zbrana sredstva. Kakšna sredstva za posojila in nakup stanovanj bomo imeli na razpolago v tem letu? Iz lanskega leta smo prenesli nekaj obveznosti. Predvsem odplačila letne anuitete za stanovanja, kupnino in sredstva za adaptacijo hiše v Šempetru, že odobrena stanovanjska posojila in doplačilo razlike pri kupnini stanovanj v Kocbekovi ulici. Skupno kar 1,225.000 din. Ostalo nam je tudi precej neizkoriščenih sredstev, saj nismo uresničili vseh predvidenih izdatkov iz sklada skupne porabe. Neizplačana je ostala kupnina oziroma del kupnine za stanovanjski blok na Lavi, kjer pa se je gradnja objekta zakasnila in ta ne bo vseljiv v tem letu. Če se nam ne bodo pri končnem seštevanju sredstev pokazale kakšne nepredvidene prepreke, lahko računamo na naslednje stanovanjske investicije: imeli bomo približno 300.000 din za odobritev novih stanovanjskih posojil; kupili bomo lahko 6 v letošnjem letu vseljivih stanovanj in zbrali približno 50 % kupnine za 25-stanovanj-ski blok na Lavi. Ta pa bo vseljiv šele spomladi 1974. To so seveda prognoze, o katerih bo moral najprej razpravljati odbor za stanovanjska vprašanja in za njim še delavski svet. EDO GASPARI dovoljstvo. Pogosto je prav neusklajenost teh interesov vzrok kršitvam reda in discipline, vse to pa daje vtis, da v Aeru onemogočamo izobraževanje. To pa ne drži, saj so sprejeta stališča o tem vprašanju jasna in odločna. Kakšna je politika podjetja do vprašanja izobraževanja? Izobraževanje do končane osemletke ni sporno. Vsak član kolektiva, ki konča posamezne razrede, dobi vse stroške povrnjene takoj, ko predloži spričevalo o uspešno opravljenem razredu in potrdilo o plačilu šolnine. Za tako izobraževanje ni potreben pristanek odbora za kadre. Za obiskovanje tečajev tujih jezikov oziroma za povračilo stroškov le-teh, rabi vsak kandidat odobritev odbora za kadre. Odbor po prijavi kandidata oceni, ali je njegovo delovno mesto tako, da potrebuje znanje tujega jezika. Če kandidat ustreza, dobi po predložitvi potrdila o uspešno opravljenem tečaju, povrnjene vse stroške. Vse druge vrste izobraževanja, ki zahtevajo tudi večja sredstva, dopuste itd. odbor odobrava odvisno od potreb v podjetju, pri čemer upošteva tudi lastnosti prosilca, staž v podjetju, prakso na delovnem mestu, prizadevnost delavca, perspektivnost in realno možnost njegove zaposlitve po končani šoli na ustreznem delovnem mestu. Iz vsega sledi, da odbor za kadre, kot pristojen organ, samostojno odloča komu in koliko ugodnosti bo dal. Če za podjetje smer željenega študija ni zanimiva, lahko celo odkloni vsako ugodnost. Težave, ki nastajajo pri študiju zaradi večizmenskega dela, že presegajo možnosti v proizvodnji, saj vemo, da je delovnih mest v eni izmeni vedno manj. Nikogar pa ne moremo prisiliti, da bi zaradi takih želja posameznikov, delal le v popoldanski izmeni. V želji, da bi bilo izobraževanje bolj organizirano, smo pred kratkim objavili v Informacijah vprašalnik, ki naj bi zbral interese posameznikov do posebnih področij izobraževanja. Tako naj bi uskladili skupne interese s posameznimi in preprečili sedanje stihijsko izobraževanje. Zal je bil odziv na našo akcijo precej slab. TONE ERJAVEC V prihodnji številki bomo spregovorili več o fluktuaciji delovne sile. “5Lt.Frilyk <¥ovovlE(iu Mladina letos drugače l/vodnie In torej mun|*o odvlenost od uvoženih surovin j KOLEKTIV 8E BOUT«lUVMTlL MED VEUKA INDUSTRIJSKA a pnigremo* * i»Wuih- uDuega m '»*» «ol»d*e » » «WdWw. M *«hW wUr-N |l«k_____ „ lis e rasr 55 s*#b jstuss, »*t!*l*no m wnuwwr Am|« iMmm proimojn* *k„n.„l •III mul .-uk. paK* i"*ww ".*» •I m *rtjn ii*rt>rrt DOMA IN NA TUJEM 'ED VELIKA INDUSTRIJSKA I ZA VEČJO UVELJAVITEV J UJM . l»Uu , M.MM su ara,?? •fvSrjSr* 8J& 1 ' • 1 omu n. 1-r.ei uvirtli Ve ar ‘like hni •« e mi k p - ‘lovek « MUnjil t.vre tponci: • ,ety^°U P,ol,vedn|o In aodelevenje liri u.«JeU I« vre«e|er —---. “ »wwreci)«r Pove**. iz11 szz.TZizssr. ' ke «—• mrtvi iof*l, rw.v, *w J »motmI 'vieut pradu«* m , w -"e— w «• »Wl» ee i«» Irti«. 425 3 BSVVUrr S5 -- Mjbtass* .55s M *WHWt ww pva.ert M rtrttki^i Cv-pt* ‘‘rvGrSe I« pe m iMmcmll u ri/Uipnu nerodni trt« »■ *• >■* i •«liro. 'e?rt«iI5 * iSS»£i=r£&,.-„ gr:5535E~r|§gS udi / l«i»in. i - VEČEB A&Žo- 3. Inntšnrl^BT^ »kovno konferenco v Asru P ” * "n Je UM *ot"*wmj" « SenufneTi 11*^1 “"dnNia MACHINES FOK SEUSTICKI LABEIS m«";'.,1 Iv'?;-; $*& .. l,ii.Tw.»luilV K.I.-4 lil N vrnibei. wl, I. normal pruduilkm fot 'Jl2. .'..v;;.,,,; — * Možnosti ■« T-*3' 1 £ 55waa8E2= iflero Aziji Zanimivi posli s tujimi partnerji IHOONJEM HTV l/UATNO TOVIČANJ« PROIZVODNJE IN tt TUNU* •00*1 OVANJE S PAKI NHUI NA TUJEM *o. etui načrtuje v rmnoor sg-m %£££- Mm:* lili sags gigKi SpS S&fc?-56 ss-JSSZI assrrsSEs -’Slwr=SMc .»‘-sr**'* iSSiSSB "Pelo " ^ n1 v.lnpoetenlk^l k5226‘^U*7 5 CS2f JSjpv $55 SO; SraKs 2aTJs«5 ■e »rtuanii.. e » p-lk-r iisvesrs Po izteku enoletnega mandatnega obdobja, se odbor mladinske organizacije pripravlja na novo volilno konferenco, ki bo v zadnjih dneh februarja. V tem času že potekajo priprave na volitve v konference Zveze mladine na občinskem, republiškem in zveznem nivoju. Vzporedno z njimi tečejo priprave tudi v vseh aktivih delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti in specializiranih organizacij. Odbor našega aktiva se ob tej priliki pripravlja na novo organizacijo v zvezi mladine. Razmišljamo namreč o novi obliki organiziranosti aktivnih mladincev, ki bi delovali v posebnih interesnih delovnih skupinah, tako na idejnopolitičnem, kulturnem, športnem in zabavnem. Na skupnih sestankih bi tem skupinam določili naloge ter nadzorovali in koordinirali njihovo delo. Pri dosedanjem delu smo pogrešali boljše povezave z osnovnimi družbeno-po-litičnimi organizacijami, še posebej pri izvrševanju skupnih programskih akcij, medsebojni pomoči in idejno-poiitičnem usposabljanju mladih članov kolektiva. Na zadnjem sestanku komisije za organiziranost in idejno rast ZK pa smo poudarili potrebo po večji koordiniranosti dela. Odslej bosta za večjo povezanost obeh organizacij skrbela STANE KITAK, član sekretariata osnovne organizacije ZK in Anita Zoher, članica predsedstva ZM. Aktiv Aera dela tudi po programski usmeritvi občinskega komiteja Zveze mladine, ki ga s svojim delom redno seznanja. Reorganizacija občinskega komiteja predvideva večjo povezanost z aktivi iz delovnih organizacij, ki jo bodo zagotovili stalni delegati in posebne konference, kot zastopniki interesov delovnih organizacij. Upamo in želimo, da bomo z novo organizacijo aktiva vključili v delo ZM Aera večje število mladincev, ki bodo v svojem mandatnem obdobju uspešno opravljali zastavljene naloge- ANITA ZOHER Smučarski dvoboj V soboto, 19. februarja 1972 so se grafičarji Aera pomerili na smučiščih Pohorja v tradicionalnem dvoboju v veleslalomu. Na poledeneli progi ob vlečnici Habakuk so Mariborčani pripravili precej zahrbtno in valovito progo, ki ji številno zastopstvo celjskih grafičarjev ni bilo kos. Tako smo ekipno dvoboj izgubili s šestimi sekundami zaostanka, pobrali pa pokala v mlajši in starejši moški konkurenci. Na- slednje leto bo naš obračun na Okrešlju, za kar pa mora biti naša ekipa bolje pripravljena kot letos. Uvrstitev naših tekmovalcev, do 35 let: 1. Koražija Vili, 5. Domjan, 8. Slamnik, 10. Petek, 14. Čuvan, itd. Pri starejših članih: 1. Debeljak, 3. Videčnik, 4. Dobrotinšek Branka (čestitamo!), 6. Vračun, 7. Dobrotinšek, 8. Jenko, 9. Se-ničar. Cie Debeljak Lep uspeh naših kegljačev Z osvojitvijo tretjega mesta na občinskem prvenstvu v disciplini dvakrat osemkrat 200 lučajev, se je ekipa naših kegljačev uvrstila v novoustanovljeno slovensko ligo. Odigrali smo že prvo kolo, kjer smo na kegljišču mariborskega Konstruktorja podrli 6364 kegljev. Najboljša v ekipi sta bila Alojz Urh z 850 in Emil Rojc z 838 podrtimi keglji. Tekmovanje se bo nadaljevalo v Celju, kjer se bo 25. 2. 1973 ponovno srečalo šest ekip: Žalec, Trbovlje, Hrastnik, Štore, Šoštanj in Aero. Naša ekipa prične tekmovati ob 8. uri zjutraj. Prijatelje kegljanja vabimo na ogled. Končalo se je tudi tekmovanje v podzvezni ligi v disciplini osemkrat 200 lučajev. Na tem tekmovanju smo nastopali z dvema ekipama in med 12 sodelujočimi dosegli s prvo ekipo tretje, z drugo pa osmo mesto. Najboljše rezultate v tem tekmovanju so dosegli Niko Zavski (975 kegljev), Stanko Naraks (950 kegljev), Alojz Urh (946 kegljev) in Emil Rojc (944 kegljev). Odigrali smo tudi prijateljsko srečanje s Kovinotehno in zmagali s 7063 proti 6563. Najboljši posamezniki v tem srečanju so bili Niko Zavski (934 kegljev), Emil Rojc (908 kegljev) in Stanko Naraks (887 kegljev). EMIL ROJC Depandansa zasedena Kljub muhasti zimi, ki letos izredno skopari s snegom, je naša depandansa na Golteh zelo zasedena. Od novembra lani do srede februarja letos so našteli že preko dvesto nočitev. Z obiskom smo torej lahko zadovoljni. Kaj pa drugače? Opozoriti moramo, da obiskovalci depandanse čestokrat pozabljajo na osnovna pravila lepega vedenja, da ne govorimo o čutu odgovornosti do družbene lastnine. Obiskovalci vse prera-di pozabljajo, da so v koči, ki je njihova last. Ne bomo naštevali razbitih kozarcev, niti opisovali nereda, ki ostane po sobah za takimi obiskovalci. Tudi luknjam v tapisonu, ki bi jih bilo že težko prešteti, ne bomo peli graje. Opozoriti pa moramo, da je treba biti pri ravnanju z družbeno lastnino bolj pazljiv. Končno nismo kupili depandanse le za pet, šest let. Svojemu namenu mora služiti dosti dalje. Ce poudarjamo potrebo po večjem redu in odgovornosti v podjetju, hkrati danes poudarjamo tudi potrebo po večjem redu v naši depandansi. Kršiteljem tega reda je treba prepovedati nadaljnjo uporabo prostorov!! Dela pri izgradnji dodatnih prostorov v naši depandansi hitro napredujejo. Vsa zunanja dela so že zaključena in sedaj bo treba le še dokončati notranjo izdelavo prostorov in jih primerno opremiti. Spomladi bomo z udarniškim delom uredili okolico depandanse. Novi prostori bodo uporabni že v prihodnji sezoni, morda pa tudi že prej. DAVČNA uprava ,TOVARIŠ, DOKAŽITE NAH.DA STE 5 POŠTEUIM PELOK IZOBUKOUAU SVOJ ;)l26LED!" Celje - skladišče D-Per 452/1973 lili KAJ JE TO ? 19730711,1 GOBI! (_ H3-V109 VN n^rtivpnw5 HPjVN TCNVAOHSiaJ^ "tOUtHni to Ww/«M<3/V *jw< Aften #/i r "RAK* ,JA */£ I 4u v*n f/no KVdr. htuveut IA So»etovAM3E.* , rA bH0 LE PR.E5E&U PROCENT PROILvODKNeI* w JA , RES SNO 6 A. PASE ne ^UbiK1SAJP0PR>z.MiruK Nl^-HO IH EU TOLIKO DEUAIUA DA BI KUPOVALI ROMANE IN JIH BRALI HEb O DELOM1." NESKONČNI TISK t|KOLIKO PRAVITE DAJE CENA neskončnih OBRAZCEV ?" „NESKONČNA f’ ,PRO...PROSIM .OPROSTITE KJE PA JE WcV NAS JUHO Naš Aero je glasilo Aera, kemične In grafične industrije Celje. Urejuje -Tlrethviški odbor: Andrej inž. Šušteršič — predsednik, Branko Stamejčič — urednik, Edo Gaspari — odgovorni urednik, Dora Ro-vere, Jože Randl, Ciril Debeljak in Grega Švab. Tiska tiskarna Aera. Za tiskarno Drago Vračun. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, številka 33-316/73 je Naš Aero oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.