AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W v IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 191
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 16, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Evropa je postala zopet mirna. Nemški vojni
London, 15. avgusta. Evropa, ki se je zadnji teden tresla radi vojne nevarnosti, se je zopet pomirila, dočim Nemčija organizira 1,000,000 mož, katere pošlje na največje vojne manevre v zgodovini Nemčije:
Uradi zunanjih ministerstev v Londonu, Berlinu, Parizu in Rimu počivajo. Mnogo ministrov je odpotovalo na počitnice, kar znači, da ne pričakujejo nobenih pomembnih dogodkov. Evropa je postala mirna.
Nemčija je poluradno sporočila francoski kot angleški vladi, da vojaški manevri nikakor niso namenjeni kot demonstra-
cija napram čehoslovaški, pač pa so popolnoma notranja nemška zadeva.
Toda vojaški strokovnjaki se strinjajo v tem, da so nemški vojaški manevri izrednega pomena in da bo Nemčija tekom teh manevrov "preskušala" svojo moč. Posledica bo, da Nemčija nastopi bolj izzivalno kot je nastopala dosedaj.
Od vseh krajev prihajajo nemški rezervisti v svoja tabo-
rišča. Raje bo več kot en milijon mož na manevrih kot manj. ralci izjavili, da zgubijo svoje
Filmske zvezde pomagajo komunistom v Ameriki
Washington, 15. avgusta. Več poznanih filmskih igralcev v Hollywoodu uporablja del svojih plač visokih plač, da pomaga komunistom v Ameriki, kot je pričal neki kongresman pred senatnim odborom, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Edward Sullivan, ki je pričal, je izjavil, da je videl na lastne oči, kako se razni filmskih igralci morahto in materialno potegujejo za komunistično stvar. Sullivan ni imenoval nobenih oseb, toda je povedal senatnemu preiskovalnemu odboru, da so mu filmski ig-
Manevri se bodo vršili ves mesec v septembru. Začnejo se 20. avgusta.
-o—
Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po naših številnih naselbinah
V	Pueblo, Colo., je preminul rojak Anton Virant, po domače Strojanov. Doma je bil iz vasi
. Želimlje. V Pueblu zapušča ženo, enega sina in tri hčere ter sestro Mrs. Zalar. Poleg teh še eno sestro, Mrs. Majcen, v Minnesota
Zadnji teden je umrl v Milwaukee rojak Karn Dokonal, star 60 let. Istočasno je umrla tam Catherine Westnik, rojena Brula, stara 28 let. Tam zapušča moža in sina, v Minnesota pa starše, pet bratov in šest sester.
Rojak Avgust Hofer v Milwaukee si je zlomil levo nogo v členku, ko je po nesreči padel na mokrem pomolu ob jezeru.
V	Jolietu je zadnji teden umrla Mary Grahek, vdova, stara 62 let in rojena v Beli Krajini. Zapušča sina, štiri brate in dve sestri. V Rockdale, 111., je pa umrl John šetina, star 53 let in doma iz Križa pri Žužemberku. Tu zapušča tri sinove, dve hčeri in tri brate.
V	New Yorku je umrla splošno znana Ivana Keržič, rojena Gabrovšek, stara 57 let in doma iz Rovt nad Logatcem. Zapušča moža, tri sinove in tri hčere.
Iz Buenos Aires, Argentini, se poroča, da se je tam ponesreči zadušila s plinom Valerija Sedevčič, rojena Humar, stara 37 let. Doma je bila iz Podlake ____o
pri Grgarju na Goriškem. Plin, s katerim se je zadušila, je uhajal iz peči. Ko se je njen mož pozno zvečer vrnil domov, jo je našel mrtvo. Ranjka je bila v Argentini devet let in zapušča moža in dve sestri.
V	Johnstownu je nenadoma preminul rojak Martin Krašo-vec. Zjutraj so ga pripeljali v bolriišnico in zvečer je bil že mrtev. Ranjki je bil star 56 let in je bil doma iz vasi Podcerkev pri Ložu. Pred par leti mu je umrla žena za sušico in nekaj časa pozneje je ista usoda zadela njegovo 22 let staro hčerko. Preostaja še sin, ki je tudi sedaj brez očeta in matere.
V	Barbertonu je umrla Jennie Kumše, rojena Skraba, stara 47 let in doma iz Iga pri Ljubljani. V Ameriki je živela 25 let in zapušča tu moža in štiri sinove.
V	Chicago se je vrnil iz do-
delo, ako pride njih aktivnost glede rdečkarjev v javnost. Kongresman Sullivan je priporočil, da je imenovan poseben odbor, ki naj gre v Hollywood, kjer naj uvede nadaljno preiskavo.
-o-
Mr. Šubelj v Clevelandu Včeraj se je zglasil v našem uradu Mr. Anton Šubelj, odlični koncertni in operni pevec, ki se je pravkar vrnil iz turneje iz Cincinnati j a in Toledo, O. Mnogo, mnogo zanimivih stvari nam je povedal Mr. Šubelj, zlasti glede odhoda ljubljanskega župana dr. Adlešiča iz Amerike. Zdelo se nam je, da se je Mr. šubelj pomladil za celih dvajset let, odkar smo ga zadnjič videli v Clevelandu aprila meseca. No, ja; se reče, saj je g. Šubelj komaj pri tridesetih letih, da ne bo kdo ali katera rekla, da je Mr. šubelj 10 let star. Po svoji inteligenci in razumu in po talentih je Mr. šubelj eden najbolj nadarjenih ameriških Slovencev. In tudi ameriški državljan je! Danes se poda na svoj dom v Long Island, pOtem ko je 44 tednov zaporedoma prepevel!
Odpeljani gostilničar
Dva lopova sta preteklo so-
Extra!
Washington, 15. avgusta. Znanstveniki, ki deluje j* v poljedelskem oddelku ameriške vlade, so včeraj naznanili, da bo v bodoče mogoče producirati obleke za $1.50, in se bo blago za te ob leke dobivalo iz—kravjega mleka. Obleke bodo narejene izposnetega mleka. V Zedi-njenih državah se, letno pridela 35,000,000 funtov ca-seina, ki je glavna sestavina pridelku finega papirja. To posneto mleko nameravajo sedaj pripraviti tako, da bo možno izdelovati obleke za moške. Talca obleka 7ie bo veljala več kot $1.50 in bo prodajalec imel pri tem še 50 odstotkov profi-ta, če verjamate al'pa ne! --o---
Delo blazneža
New York, 15. avgusta. Včeraj se je zbralo v Central parku v tem mestu tisoče policistov, da so navzoči pri slovesnostih, ki so bile vprizorjene za pokojne policiste. Med tisočerimi, ki so zrli na lepe prizore, se je našel neki podivjanec, ki je prišel s puško v park. Začel je streljati. Posledica je bila> da je obstre-lil in nevarno ranil tri policiste in tri civiliste, dočim je bil sam ubit od krogel fc policijskih revolverjev. Blaznež je neki Italijan, o katerem je bilo znano, da smrtno sovraži policiste, ki so svoječasno ustreli^ njegovega brate, katerega so zalotili pri ropu.
!SEL2£"Si Zaj,0"niki A- Lof L za,riujei0'da ie
namen CIO uvesti komunizem v Ameriki
-o—
Anton Wencel, ki vodi v Chica-gu znano mlekarno. V Jugoslavijo je bil povabljen od ljubljanskega župana dr. Adlešiča, da je v Sloveniji predaval o mlekarstvu. Kakor se je Mr. Wencel izrazil, nameravajo v Jugoslaviji v doglednem času zgraditi mlekarno po ameriškem sistemu. Ob tej priliki je Mr. Wencel kazal zanimive slike svoje mlekarne.
Najeti stražnik
Policija v Massilon, O., je aretirala nekega Joseph Mc-Faden, ki je obdolžen, da je zanetil ogenj v Republic Steel Co. tovarni za časa štrajka v lanskem letu, nakar je policist
obdolžil štrajkarje, da so povzročili požar, ki je naredil $10,000 škode. McFadden je bil najet od Republic Steel Co. kot izreden stražnik in so se delavci na štrajku proti njemu močno pritoževali radi njegove surovosti.
Mestne finance
Župan Burton se je včeraj izjavil, da bo šlo mesto do skrajnosti, da se mestnim uslužbencem ne bodo znižale njih plače. Do znižanja plač bi prišlo, ker mesto ne dobiva več dovolj denarja od prodajnega davka. Mesto bo raje najelo posojilo, kot da bi znižalo plače uslužbencem, se je izjavil župan Burton.
movine^poznani podjetni rojak boto prišla v gOStilno Fred Har-
mona na W. 25th St. in Franklin Boulevard. Zapovedala sta gostilničarju, kateremu sta grozila z revolverji, da se vsede v njiju avtomobil. Ko sta ga vozila kake pol ure, sta ga napadla in mu odvzela $1,00, kar je Harmon nosil s seboj. Harmon pravi, da je bil tekom zadnjih štirih let že sedemkrat oropan na enak način.
Računi za plin V našem uradu lahko plačate vse račune za plin, kompanij-sko in mestno elektriko, kot tudi račune za vodo in telefon. Urad je odprt vsak dan do 6. ure zvečer, razven ob sredah, ko se zapre ob 2. uri popoldne, in ob sobotah, ko zapiramo ob 4. uri popoldne.
Mnogo barve. Lastniki hiš v Clevelandu so letos uporabili od aprila do avgusta meseca pet milijonov ga-lon barve, da so prenovili svoje hiše in s tem pomagali delavcem v tovarnah za barvo do dela in barvarjem do zaslužka. "Slavčki" Mladinski pevski zbor "Slavčki" ima redno mesečno sejo v torek večer. Mladina zboruje ob 6. uri zvečer, starši pevcev in pevk pa ob 8. pri zvečer. Pridite vsi.
V bolnišnici
v bolnišnico je bil odpeljan Mr. Anton Babič, 1237 E. 58th St. Podvreči se je moral operaciji, katero je v nedeljo srečno prestal.
Mr. Bohar
Iz Bukarešta, Romunija, nam sporoča Mr. Nick Bohar, poznani inteligentni brivec iz 6023 St. Clair Ave., da je bil kot časnikarski poročevalec "Ameriške Domovine-" navzoč pri pogrebu preminule romunske kraljice-vdove Marie, ki je svoječasno obiskala tudi Cleveland. Kot našemu zastopniku v Romuniji so mu dali Častno spremstvo in tekom pogreba se je nahajal ves čas ob strani romunskega kralja Karla, kot poroča Mr. Bohar. Mr. Bohar se vrne v Cleveland nekako ob 15. septembru.
Ogromna razstava
Prihodnje leto se vrši v Clevelandu razstava vsakovrstne perutnine. Za to razstavo so se po-tezala vsa večja ameriška mesta, toda Cleveland je zmagal. Najmanj 100,000 raznovrstne perutnine bo razstavljene in v Cleveland dospe ob času razstave do 50,000 gostov, ki bodo gotovo potrošili $5,000,000.
Milijon Nemcev se bo udeležilo manevrov
Berlm, 15. avgusta. Diktator Hitler je pozval nad en milijon nemških mladih mož in fantov, ^ se udeležijo manevrov, ka-koršnjih še nikdar niso imeli v Nemčiji. Manevri bodo trajali najmanj tri tedne, ker nemško vojno ministerstvo želi, da je redna armada in rezerva popolnoma pripravljena za vsak slučaj. Manevri bodo veljali nemško vlado nad 100,000,000 mark, toda Hitler želi dokazati, da je Nemčija pripravljena za vse.
--o—--
Vojna mornarica
Clevelandski distrikt bo sprejel tekom avgusta meseca 30 mladih mož, starih od 17 to 25 let, k vojni mornarici. Poslani bodo v Great Lakes, 111., kjer se bodo vežbali 12 mesecev. Pro-sitelji morajo biti dobrega moralnega značaja, ne smejo imeti nobenega policijskega rekorda. Za nadaljne podatke se lahko zglasite v sobi št. 500 staro poštno poslopje v Clevelandu.
Prvi!
"Strugglers," št. 614 SNPJ, je dosegel prvo mesto, kar se tiče amaternega baseballa v Clevelandu. V nedeljo so porazili Gilmanton Sales Book team v Woodhill parku, 4:2. Nocoj večer igra Strugglers baseball team ob 6:45 v Equestrium na W. 68th St. in Denison Ave. Gre se za prvenstvo v Clevelandu. Podrobneje bomo še poročali.
Zahvala
Volivcem v precinktu G, 23. varda, se želim lepo zahvaliti, ker so me izvolili precinktnim načelnjkom. — Herman Radi-na.
* Rudolf Ladler, eden prvih evropskih Specialistov za bolezni v grlu, je storil samomor na Dunaju.
dobil pogodbo za pet let
Ameriški direktorji radio programov poznajo talent v osebi, ki ima v resnici talent. In spoznali so tudi našega odličnega ar-tista; Joe Sodja, bivšega razna-šalca "Ameriške Domovine," kateremu skoro ni para v Ameriki, kar se tiče igranja na banjo. Te dni je Joe podpisal pogodbo s Columbia Broadcasting Corporation, ki kontrolira'119 radio postaj po Ameriki, in glasom te pogodbe je Joe najet za dobo petih let, ko bo igral dvakrat na teden na banjo in razveseljeval ■ameriško občinstvo. Plača je precej visoka. Mr. Sodja je igral že na najbolj odličnih ameriških radio programih, sedaj bo pa samostojno nastopal. Joe je inteligenten slovenski mladenič s sijajno bodočnostjo pred seboj. Saj je sloves njegovega igranja prišel celo v Belo hišo, kjer je igral za predsednika Roosevelta, in eden izmed 10,000 umetnikov doseže to čast. Pričakujemo, da bo Joe Sodja potom svojih programov v prihodnjih petih letih pc nesel lepoto slovenske pesmi ameriškemu narodu in od časa do časa povedal, da igra slovenske pesmi, ki so biser vseh pesmi vseh narodov na svetu. Mlademu Mr. Sodji želimo polno uspeha, obenem pa čestitamo staršem ki so vzgojili tako izvrstnega in odličnega sina.
, Washington, 15. avgusta. Vi-| šji uradniki najstarejše delavske | organizacije v Ameriki, The j American Federation of Labor, so pričali včeraj pred senatnim odsekom, ki preiskuje aktivnosti glede proti-ameriškega gibanja v Ameriki.
Vsi so izjavili, da je komunistična stranka v letu 1935 popolnoma spremenila svoj program, da je na ta način postalo mogoče, da se je vgnezdila v C. I. O. delavskih vrstah in na ta način širila komunizem.
Načelnik kovinskega oddelka American Federation of Labor, John F. Frey, je pod prisego izjavil, da je C. I. O. najela nad 200 komunistov, katere je ime-
novala organizatorjem in jih razposlala med delavske skupine po deželi. Vsi dobivajo visoko plačo. •
Frey je pričal tudi v ponde-Ijek in bo pričal skoro ves ta teden. Med drugimi je imenoval tudi več Clevelandčanov, o katerih se je izjavil, da poslušajo povelja iz Moskve, namesto, da bi poslušali ameriške postave.
Med Clevelandčani, ki so organizatorji C. I. O., je imenoval Vincenta Favorito in Coleman: Taylorja, ki sta oba člana komunistične stranke in C. I. O. organizacije. Oba sta bila aktivna, da se uvede komunizem v C. L O. organizacijo.
Japonci so ponovno napadli ruske postojanke ob sibirski meji« Pozneje so se umaknili
Vlada in Cleveland
Stric Sam ni pozabil Clevelan-da. Vsak mesec skrbi, da dobi Cleveland dovolj denarja, da imajo delo oni, ki so zmožni za delo, se preživijo brezposelni in da imajo oni, ki so zmožni za delo kaj zaslužka. Te dni je prišlo naznanilo v Cleveland, da je stric Sam zopet poslal $2,680,000 v gotovini v Cleveland za razno' blago, ki je potrebno za gradnjo in ceste. Cleveland dobiva relativno več pomoči iz zvezne blagajne kot kako drugo mesto in temu se imamo zahvaliti zveznemu senatorju Robert ju Bulkle-yu, ki sledi zapovedi predsednika Roosevelta, ki se je izjavil ob nastopu svojega urada, rekoč, da dokler bo on predsednik, ne bo nihče stradal.
Na potovanju
Na daljše potovanje so se podali Mr. in Mrs. Anton Struna in sinček Eddie iz 1161 Norwood Rd., Cleveland, ter William Leskovic iz Hubbard Rd., Madison, O., sin poznane družine Franka Leskovica. Obiskali bodo svoje sorodnike. Spotoma se ustavijo v Buffalo, Niagara Falls, potem pa v Rose-boom, N. Y., kjer je njih glavni cilj. Obiskali bodo tudi Pittsburgh, Pa. Prav srečno pot in zdrav povratek!
Pozdravi
Iz "hladne Minnesote" pošiljajo pozdrave Mrs. Joe Starič, Mr. in Mrs.. Louis Slapnik in Mrs. James A. Slapnik Jr. Iz Carbondale, Pa., pa se nas spominja Miss Mary French, ki stanuje na 9206 Prince Ave. v Clevelandu. Prav lepa hvala vsem skupaj.
Oh, yea!
Chester Bolton, ki je republikanski kandidat za kongresma-na v 22. distriktu, je izjavil pod prisego, da je potrošil $210.00 za kampanjske svrhe pri primarnih volitvah. Well, Bolton že ve, kje ga žep žuli, in ker je milijonar, bi skoro dvomili, da bi potroši! samo $210.00.
Moskva, 15. ajvgusta. Rusko uradno poročilo pravi, da je bil od strani Japoncev napravljen nov naskok na ruske pozicije pri Cangufengu, da so Japonci začeli streljati s topovi, toda so se takoj potem zopet umaknili.
Med Japonsko in Rusijo je nastalo 11. avgusta premirje, in nekaj dni je bilo popolnoma mir-
no na fronti, ki so večja Japonci nepričakovano nadpadli rusko stražo. Napad je bil odbit.
Rusija je poslala v Tokio brzojavko, v kateri pravi, da bo premirje preklicano, ako Japonci ponovijo napad. Japonska je odgovorila, da je bil napad neopravičen in da bo japonski poveljnik kaznovan.
Queen Mary je najhitrejša ladja na morju
Cherbourg, Francija, 15. avgusta. Cunardski parnik Queen Marie je najhitrejši parnik na svetu. Pri vožnji v Ameriko je Queen Marie posekala rekord francoskega parnika Norman-die, a pri povratni vožnji v Anglijo je dosegla nov rekord. Iz New Yorka do Cherbourga, ki znaša razdalja 2885 milj, je naredil parnik Queen Marie vožnjo v treh dnevih in 19 urah. To je rekord vseh časov, odkar plovejo parniki preko Atlantskega oceana.
Zadušnica
Za pokojnim Antonom Majer se bo brala v sredo 17. avgusta ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica, v četrtek 18. avgusta ob 8. uri pa v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Sv. maša bo darovana ob priliki prve obletnice smrti pokojnega. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
Iz potovanja
Sinoči sta se vrnila iz potovanja Mr. Anton Grdina in mladi Jos. Grdina, Jr. Prišla sta iz Willarda, potom Lemonta, 111. Prišla sta v družbi Mrs. Stra-žisar in Mrs. Bandi, ki sta se tam mudili na obisku pri svojih s v. o vi h, ki študiraj,'. Dobrodošli !
Ali bo kandidat?
Common Pleas sodnik Frank J. Lausche je bil naprošen od stotine odvetnikov v Clevelandu, da je jeseni kandidat za apelat-nega sodnika v clevelandskem distriktu. Mr. Lausche dosedaj še ni ničesar ukrenil tozadevno. Sodnik Lausche bi kandidiral napram sedanjemu apelatnemu sodniku Levinu.
Zahvala
Poznani Mr. Jos. Simončič se prav lepo zahvaljuje volivcem 23. varde, ki so mu pomagali do zmage za precinktne-ga načelnika.
Češki častniki se morajo zagovarjati
Praga, 15. avgusta, češka vlada je odredila, da se morajo zagovarjati češki častniki, ki so pretekli teden izjavili, da nikakor ne bodo dovolili Nemcem v Čehoslovaški nadaljnih pravic. Radi te izjave je nastalo v Nemčiji mnogo političnega prahu. Češki častnik; se bodo morali zagovarjati glasom neke postave, ki pravi, da oficirjem ni dovoljeno se politično izražati.
-o-
Iz domovine
Izletniki, ki so posetili letos Jugoslavijo, se i olagoma vra-Ja^o. Vče:aj so d »speli s r^r-nikom Normandie v New York' sledeči: Miss Jennie Gerzel, Mrs. Marv Štrukel, Mrs. Mary Klemenčič Prišel ;e tud: no vi nasel.,enec Mr. Drago IIu-dina, ki bo stanoval pri Mr. in Mrs. Frank Seršsn, 6822 Edna Ave. Dobrodošli v naši naselbini !
Za nove šole
V	Clevelandu se bodo začele graditi nove šole in stare se bodo začele popravljati. To je postalo mogoče preteklo soboto, ko je zvezna PWA administracija dovolila Clevelandu tri milijone in pol v podporo, dočim se bo ostalo dobilo iz šolskih fondov. Nove šole in poprava starih bo veljalo nekako osem milijonov dolarjev. Z deli se bo začelo že 1. novembra, kot naznanja šolski odbor.
Zahva]a
V	precinktu BB, 32. varda je bil izvoljen za precinktne-ga načelnika Mr. Frank Mo-dic, ki se lepo zahvaljuje zavednim rojakom in demokratom, ki so mu pomagali do zmage.
Seja
Dr. Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. ima nocoj večer redno sejo, ki je zadnja pred konvencijo. Pridite v obilnem številu. — Tajnik.

AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 16, 1938
v i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta v3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 191, Tues., Aug. 16, 1938
Dobra ideja
Eden naših naročnikov nam je te dni pripovedoval, da so primarne volitve v državi Ohio popolnoma nepotrebne. In povedal je tudi svoj vzrok k temu. Med našimi ljudmi je dovolj razsodnih in pametnih oseb, katerim moramo dati vse priznanje. Omenjeni rojak je pogodil pravo, ko je izjavil:
"Zakaj vraga imamo primarne volitve? Ali ne bi bilo boljše, če bi se vršila demokratska in republikanska konvencija, ki bi izbrala vsaka svojega kandidata, za katerega bi potem ljudje glasovali v novembru mesecu? Tako pa imamo primarne volitve, ki razpalijo politične strasti, tako da se pristaši ene stranke glodajo med seboj in nastane tako nezadovoljstvo in sovraštvo v stranki.
Poglejmo na primer, je rekel rojak, predsedniško konvencijo vsake stranke, ki se vrši na vsaka štiri leta. Taka predsedniška konvencija izvoli svojega kandidata za predsednika in o njem narod glasuje. Vse se lepo opravi brez primarnih volitev in narod je zadovoljen. . .
Mi se popolnoma strinjamo z idejo tega rojaka. Primarne volitve, namenjene, da volivci izberejo kandidate za razne urade v državi, so nastale pravi škandal. Demokrat udriha po demokratu, republikanec po republikancu in posledica vsega tega je razprtija in notranji boji v stranki, kar zopet povzroča sovraštvo med pristaši te ali one stranke in nikakor ni dobrobitno za napredek ameriškega državljanstva.
Svoječasno so politični bosi izbirali kandidate za razne urade. Da se ta zloraba odpravi, so vpeljali primarne volitve, pri katerih narod izbira kandidate za razne urade. Toda te primarne volitve, ne samo, da so jako dragocene — zadnje primarne volitve v državi Ohio so veljale davkoplačevalce $500,000, brez denarja, katerega so zapravili posamezni kandidati, pač pa so poleg tega povzročile sovraštvo med pristaši ene kot druge stranke.
Naš nasvet za izbiranje kandidatov v stranki bi bil sledeč: precinktni načelniki so jedro politične stranke. Ti možje ali žene so izvoljeni od naroda, torej so narodni zastopniki. Zakaj bi se tem precinktnim načelnikom ne dala pravica izbirati kandidate za vse politične urade v državi.
Pripomniti je treba, da noben javni politični uradnik ni tako poznan kot je precinktni načelnik. Precinkti so mali okraji varde, in sleherni državljan, ki živi v tem ali onem precinktu, pozna kandidata, ki kandidira za precinktnega načelnika. Milijoni državljanov ne poznajo kandidatov za governerja, za senatorje, sodnike, itd. Toda precinktnega načelnika pozna vsak in ga lahko sodi ali voli za njega po svojem lastnem znanstvu. Vaš precinktni načelnik je vaš najboljši sosed, na katerega se lahko zanesete.
Precinktni načelniki so torej oni možje ali žene, katere najbolj poznate kot volivci in ki so z vami v najožjem stiku. Tem precinktnim načelnikom bi se prav lahko poverila naloga, da izbirajo kandidate za ostale državne urade, namesto, da bi imeli primarne volitve, ki so tako dragocena zadeva, poleg tega, da razplamtijo strasti pri kandidatih ene in iste stranke.
Precinktni načelniki v vsakem countyu v državi Ohio bi se lahko enkrat na dve leti zbrali na konvenciji v svojem okolišu. Ti bi predlagali imena raznih vplivnih mož za razne urade. Poleg tega bi ob istem času izvolili nekaj delegatov, in sicer v vsakem okraju ali county več ali manj, kot pač šteje prebivalstvo v dotičnem countyu, in zastopniki vseh okrajev bi se zbrali v glavnem mestu Columbusu, kjer bi predlagali kandidate. Tako se vršijo predsedniške konvencije in enako bi se imela vršiti državna konvencija.
Kot precinktni načelniki so narodu odgovorni možje in žene. Ti bi se zedinili za tega ali onega kandidata, o katerem bi se potem v novembru mesecu glasovalo. Stroški bi bili malenkostni v primeri s stroški, katere mora sedaj država plačevati za primarne volitve. Odpadlo bi obenem tudi sovraštvo med kandidati, in končno je nominiranec, ki dobi večino, vseeno nominiran od naroda, kajti precinktni načelniki so od naroda izvoljeni ljudje, ki bi morali kontrolirati vse politično poslovanje.
0 Slovenski moški zvezi
Neki clevelandski ameriški dnevnik je prinesel pred par dnevi uredniški članek, v katerem naglasa, da je zdaj glavna naloga, da se jeseni porazi Bulkleya in Sawyerja. Prav ta časopis je zadnje leto vestno prinašal izvirne in podedovane grehe gov. Daveya na dan in dosti pripcmoge1. da je bil Davey poražen. Torej zdaj, ko so porazili Daveya, so pa že prijeli ::a cepin, da udarijo po Sa.w-yerju. Torej je jasno, da je bil ves boj v Ohio na tem, da se postavi na governersko mesto republikanca. Bomo videli, j« rekel slepi.
» ♦ •
V primarnih volitvah jo je pa najbolj pogruntal neki slovenski komunistični časopis. Vrhovni car podjetja je namreč podpisal izjavo, da bo deloval za izvolitev Daveya. njegov časopis je pa prinesel izjavo, da so za Sawyerja. Tista podpisana izjava je v glavnem stanu demokratske stranke in kadar jo dobimo v roke, bomo priobčili njeno sliko, da bodo ljudje vedeli, kakšne principe imajo nekateri "politikarji."
Cleveland (Collinwood), O. —Kdor zasleduje dnevne dogodke in vsestransko delovanje naših bratskih društev potom našega slovenskega časopisja, mu je gotovo znano, da se še vedno udejstvujemo v raznih morebitnih potrebah današnje dobe, in da na tem polju še nikakor ne mirujemo.
Zraven vsega dela kar smo se že žrtvovali v daljni preteklosti, da si postavimo temelj prave človekoljubne bodočnosti po čemer smo toliko let stremeli, da se naše ideje uresničijo, se nam je po tolikih letih zahotelo, da si ustanovimo še eno organizacijo, in sicer katero naj bi vodila Slovenska moška zveza. Namen te zveze je, da se tesnejše bratsko združimo in da skupno delujemo do boljšega razumevanja svojih dolžnosti in pravic, obenem do večjega zbli-žanja bratske ljubezni. Res da smo v tej stvari za nas, ki smo že v letih veliko prepozni, to pa naj nas nikar ne ovira, saj imamo za seboj tisoče slovenskih sinov, katere je potrebno da jih pridobimo pod svoje okrilje, za kar nam bodo v poznejših časih jako hvaležni, med tem se pa nam ni treba bati, da bo naša zaželjena osnova S. M. Z. izumrla ko nas več ne bo med živimi. Zatorej držimo se starega reka, ki pravi, boljše je ako kaj dobrega storiš za narod pozno kot pa nikoli.
Da smo se že precej oprijeli te ideje je že znano, da imamo do sedaj ustanovljene že tri podružnice. Takoj ko so si rojaki v Barbertonu, Ohio, ustanovili svojo prvo postojanko S. M. Z. že so se priglasili rojaki iz Chi-cage, da ustanovijo svojo podružnico v njih naselbini. Da bi pa idejo še nekoliko bolj oživeli smo dne 15. julija tudi mi tukaj v collinwoodski naselbini ustanovili podružnico S. M. Z., ki nosi številko 3. Tako je naša želja, da se odzovejo še drugi rojaki za ustanovitev svoje podružnice, ker že sedaj skrbno zasledujemo gibanje še tako mlade postojanke in radovedni smo, kje neki bo ustanovljena njena mlada veja številka 4.
Ako še niste pisali po informacije, pišite še danes na naslov Mr. Fred Udovich, 183 22d St.N. W., Barberton, O.; ki je predsednik te zveze, ali pa se obrnite na tajnika Mr. Jacob Caserman, 948 Perry Ave., Barberton, O., kjer vam bo po-streženo z vsemi potrebnimi pojasnili. Kakor hitro se bo priglasilo dovolj podružnic, se bo vršila konvencija v Barbertonu, na kateri se bo določilo organizaciji potrebne smernice. Za sedaj je članski asesment za zvezo 25 centov na mesec in tako bo gotovo ostalo. Da bomo pa čim prej prišli do svojega cilja, apeliram na cenjene rojake kakor že zgoraj omenjeno za skupno sodelovanje. Tukajšnjim rojakom, možem in fantom, ki žive v naši collinwoodski naselbini, pa kličem dobrodošli v našo že ustanovljeno podružnico št. 3 SMZ. Pridite na naše seje, ki se vršijo vsaki četrti petek v mesecu ob 7 :30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. in prepričali se boste sami, da nam je Slovenska moška zveza v resnici potrebna.	'
Naj še omenim, da do prihodnje seje se bo število članov precej dvignilo, kar je zelo razveseljivo. Ravno sedaj, ko to pišem, mi je prinesel naš neumorni agitator Mr. Anton Rudman imenik 24 članov, katere je pridobil za našo podružnico. Pred kratkim se je pa
oglasil pri meni naš zapisnikar, ki je pridobil šest članov. Koliko jih ima blagajnik in drugi člani to bomo zvedeli na prihodnji seji. Lepa hvala vsem; le tako naprej, bratje, in uspeh bomo dosegli. Pozdrav vsem rojakom !
Chas. Benevol, tajnik.
Po volitvah
Cleveland (Collinwood), O. —Pri primarnih volitvah, ki so se vršile 9. avgusta 1938, je uporniška grupa demokratov v 32. vardi izvolila 19 precinkt-nih načelnikov. Med temi je osem naših Slovencev in Slovenk, ki so prišli iz borbe zmagoviti. To so sledeči precinkti: E, Joseph Perušek, 14612 Hale Ave.; G, Mrs. Mary Planinšek, 16213 Parkgrove Ave.; I, Jos. Kocevar, 14709 thames Ave.; K, Mrs. Albina Smrekar, 17201 Grovewood Ave.; M, Anton Skufca, Kil deer Ave.; O, Rudolf Lukar, E. 162d St.; S, Louis Jerkič, 14508 Holmes Ave.; CC, Frances Perko, 1094 E. 174th St. V precinktu Y sta dobila enako število glasov Victor Tomažič in James Weigel. Na Gongwerjevi listi so bili izvoljeni sledeči Slovenci: T, John Po-tocar; A A, Frank Marn; BB, Frank Modic.
Konvencija .precinktnih načelnikov se bo vršila v kratkem, kjer bo izvoljen odbor in načelnik demokratske stranke. Tako bo končal med demokrati boj, ki traja že več let za spremembo vodstva stranke. Po konvenciji se bosta pa obe struji združili in delali za izvolitev Charles Sawyerja, ki je dobil nominacijo, da s tem podpremo našega velikega predsednika Franklin D. Roosevelta, voditelja demokratske stranke v Ameriki. Veliko izvoljenih načelnikov je mnenja, da bo imel Ray T. Miller, bivši clevelandski župan, najboljšo priliko biti izvoljen.
John Rožanc.
Kdo bo zmagal v bodoči vojni
Za Kulturni vrt
Precej časa je že minilo, odkar smo zaključili impozantno slavnost v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ki'je prekosila vse prejšnje. Ali naj sedaj denemo roke navskriž ter pustimo vso stvar v nemar? Gotovo ne! Pač pa gremo z delom za vrt še naprej, da bo ta vrt živel in da bomo še napravili kak denar, ker še precej rabimo, kar je bilo še pozneje napravljeno.
Zato se je že precej časa nazaj določilo,'da se napravi eno primerno prireditev v Puritas Springs parku in sicer tam kot lansko leto. Za letos je vodstvo parka obljubilo za slučaj slabega vremena dovolj strehe. Ker je ponudba zelo ugodna in prostor nič ne stane, se je prostor vzelo za nedeljo 28. avgusta, ki naj bi bil naš slovenski dan, dan našega vrta. Vodstvo parka je tudi obljubilo, da razdeli zastonj razne listke za vozila in dirke, pri katerih se najbolj zabavajo otroci, ki dobe čisto brezplačno vse za razne igre.
Na zadnji seji J. K. vrta je bilo določeno, da se tak dan priredi v označenem parku, ter se naš narod opozarja, da se za dan 28. avgusta, to je v nedeljo pripravi, da gre v ta park. Zabave bo zelo dosti in se bo uredilo, da bodo prav vsi zadovoljni. Več o tem bomo še poročali.
Za nedeljo 28. avgusta se torej pripravite za naš dan.
Jože Grdina.
Vojne, kakršna je bila n. pr. pred nedavnim abesinska vojna, ali pa sedanja v Španiji in na Kitajskem, ne dokazujejo samo, koliko je napredovala vojna tehnika, kako se je izpopolnilo to ali onovrstno orožje, pač pa se v teh vojnah prav preskuša vse novejše orožje, kolikor ga ni bilo že preskušenega v veliki svetovni vojni. Italija je šla v Abesi-nijo preskusit svoja najmodernejša letala, svoje tanke in deloma celo svoje pline, ki jih v Evropi dozdaj še ni nihče pokazal. Abesinija je bilo neko polje tam daleč zunaj, kjer so lahko vso svojo vojaško moč preskusili. Nasproti skoraj neoboroženemu sovražniku, gotovo pa ne tako oboroženemu, kakor so bili Italijani, se je to najmodernejše orožje brez dvoma izkazalo za zmagovito. Abesinija se je tedaj zdela Evropcu kot nekako strelišče, ki je skrito daleč nekje tam, kjer ni ljudi, zastraženo ne zato, da ne bi bilo žrtev, pač pa da ne bi kdo videl, kako se bo to najnovejše orožje obneslo. Vse dr-žave( za katere je moderno oboroževanje važno, so tja poslale strokovnjaške opazovalce.
Italijani so tudi tisti, ki jim ni vseeno, kako se bo končala španska državljanska vojna in kdo jo bo dobil. Zato se tudi oni v ta žalostni španski dogodek, če ne morda vse prej kot španski, "vmešavajo." Toda tu se zdi, da ne namerava nobena vmešavajoča se država pokazati svojega najboljšega orožja, ker je drugim evropskim, močnejšim narodom Španija preblizu. Vzhod pa je za nas Evropce tako "daljen," da si le težko ustvarimo sliko, kakšni so boji, ki divjajo med Kitajci in Japonci. Iz poročil sicer slutimo, da je ta boj silovit, takšen kot ga v teh krajih gotovo še ni bilo, boj z najnovejšim orožjem ,poleg tega pa še boj na naravnimi silami, ki so Kitajcem v korist in v škodo obenem, Japoncem pa najbrž ne več kot v škodo.
Z vseh teh treh bojišč torej še nismo dobili prave slike, kakšna je sedanja in kakšna bo bodoča vojna in kakšno orožje ima človek za ta spopad pripravljeno. Na vsak način je doživela vojna tehnika velikanski napredek od zadnje svetovne vojne, če za drugo ne bi to veljalo, bi vsaj za letalstvo. In že se pojavljajo visoki vojaški strokovnjaki, ki napovedujejo, da bo vsako sedanjo in bodočo vojno odločala ravno letala.
Ali bo in kakšna bo bodoča vojna?
S tem pa sta se pm zastavili ob tem tudi že dve drugi vprašanji. Ali bo morda kljub neprestanemu prizadevanju, kako o-hraniti v svetu mir, vendar le prišlo do Svetovne vojne? Odgovor bi se morda pravilno glasil: Vsi tisti, ki so poklicani, da rešujejo to vprašanje, morajo na žalost računati tudi s to možnostjo, drugače ne bi dan za dnem brali v časopisih o politiki oboroževanja in neoboroževanja. Drugo vprašanje pa se glasi: Ali bo bodoča vojna prav takšna, kakor je bila n. pr. svetovna, ali pa bo čisto drugačna, še bolj strahotna? Ali bo v tej bodoči vojni igrala še vedno pehota najvažnejšo vlogo, ali pa samo še stroj ? Ali pa bodo morda zmago izvojevala že sama letala med seboj v zraku in z bombardiranjem posameznih mest pod tem zračnim bojiščem? Mnenja so tudi glede tega drugega vprašanja deljena. Prevladuje pa na splošno prepričanje, da bosta divjali istočasno "vodoravna" in "navpična" vojna ki bosta dosegli zadovoljiv uspeh. Na bojnem polju na tleh se bosta sprijeli sovražni armadi pešcev, težkih tankov, oklopnih avtomobilov, strojnic in topov takorekoč v "vodoravni" smeri, v zraku pa se bodo bila med seboj letala in obenem obmetavala sovražne po-
stojanke na tleh. To je res "navpična"' vojna, ki že danes, morda in hvala Bogu še mnogo prezgodaj, vzbuja toliko strahu.
Tudi priprava za bodočo vojno bo morala in je deloma že čisto drugačna, kakor pa je bila za eno prejšnjih. Ne bo zadostovalo več samo to, da se bodo vojaki v vojašnicah učili korakati, vaditi v orožju in se na ta način usposobiti za večje napore, kakor pa jih premore mehkužni civilist. Treba bo vojake izučiti popolnoma drugače. Moderna tehnika orožja to narekuje in zahteva. Vojaki se bodo morali izučiti vsak svojega posla po raznih vojaških delavnicah, po vojaških strokovnih šolah, morali bodo vedeti, kako je treba ravnati in uporabljati to ali ono novo orožje, ki ga prej še nikdar niso videli. Morali se bodo natančno poučiti, vsaj nekateri, o predmetu "kemične" vojne. V bodoče bodo imeli v vojni takorekoč same "specialiste." Bodoči vojak ne bo dovolj, če bo znal le korakati, magari še tako strumno in zdržno, pač pa bo moral biti sposoben, da bo zanesljivo vozil najmodernejši tank, odklopni avtomobil, vsakovrstno letalo in ga znal tudi popraviti, če se mu bo pokvarilo. Prvo geslo za bodoče vojne je tako imenovana "mehanizacija," ki naj stopi v veljavo že prvi trenutek, ko izbruhne vojna, pa vse do zmage ali poraza. Tako zmehanizirana vojska ne bo potrebovala več toliko ljudi. Pravijo namreč, da se v bodoče niti ne bo nihče več čudil, če bo armada kakih sto tisoč ljudi, ki bo naj moderne je oborožena, z lah koto porazila desetkrat večjo armado, ki bi bila podobna oni iz svetovne vojne.
Ako bi v bodoče kdo vojno napovedoval, je več kot neverjetno. Vse zadnje vojne, po svetovni, nam to dokazujejo. V bodoče bo važno le to, kdo bo iz kakega upravičenega ali neupravičenega povcda prvi na in nad sovražnikovim ozemljem. Ko bo napočilo vojno stanje, bodo že odletela nešteta letala čez mejo, da razbi-jejo vse postojanke, ki bi jih sovražnik lahko utrdil, če jih morda še ni. Prve žrtve bodo torej zahtevale bombe. Ta zračna bro-dovja, ki bodo eno samo noč lahko preletela tisoče in tisoče kilometrov, bodo obmetavala z bombami in požigala toliko časa po sovražnem ozemlju, dokler ne bo vse uničeno. Drugi tisoči in tisoči letal pa bodo ostali doma kot obramba za vsak primer, če bi se pojavila sovražna letala. Spet druga letala bodo imela posebno naloge, da onemogočijo pot sovražnih vojakov in učinek njihovih strojev vseh vrst. Obenem pa bodo pomagala prodirati domači vojski. Zdi se, da bo bodoča vojna še prej končana, kakor pa je bila vsaka dozdaj, ko so se vojaki zakopavali v skrivališča in "rili" pod zemljo ko krti. Najtežji tanki bodo lahko prišli v neposredno bližino in poman-drali pod seboj vse, na karkoli bodo naleteli. Za njimi pa se bo vozila in ne več skakala od kamna na kamen, pehota na lahkih vojnih avtomobilih. In ta pehota bo nato zavzela končnoveljavno sovražnikove postojanke, čudno! Kakor do zdaj, tako tudi v bodoče ne bo izgubila pehota svojega pomena, kajti postojanko je treba na vse zadnje le zasesti, če jo hočeš obdržati.
Oni, ki ob današnjem mrzličnem oboroževanju ne morejo tekmovati z velesilami, se tolažijo z mislijo, da je še vedno najmočnejše orožje tudi v bodoči vojni hrabrost in junaštvo. Prav gotovo je to tudi precejšnje važnosti. Toda zdi se pa tudi, da so ljudje teh misli bolj podobni onemu stotniku, ki se je ob najhujšem sovražnem ognju postavil pred svoje vojake vrh strelskega jarka, da bi se pokazal junaka. Pa ga je nad robom varnega strelskega jarka brž dohitela smrt. Kdo mu je kriv. Gotovo ne njegova velika ljubezen do domovine, za katero je šel v
boj, pač pa njegova nesmiselna korajža. Domovina ne zahteva, da njena vojska brez potrebe krvavi zanjo, pač pa da s čim manjšimi žrvtami izvojuje njej svobodo, ki jo bo rešila, a ne po-gubila.
IZ DOMOVINE
—Smrtna nesreča v Kamniških planinah. V nedeljo se je smrtno ponesrečil pod Košuto Brejc Viktor, uslužbenec tvor-nice Antona Knafliča, iz Kamnika. Bil je v planinah v družbi s prijatelji in je med nevihto padel v prepad, ne da bi njegovi tovariši vedeli kdaj.
—Tele s šestimi nogami. Posestniku Barliču iz Drtije pri Moravčah je povrgla krava teličko s šestimi nogami, žival je drugače dobro razvita in zdrava. Obe nogi, ki ju ima preveč, visita iz hrbtenice po rebrih. Desna noga je nekoliko krajša in sliči sprednji nogi, med tem ko je leva daljša in ima obliko zadnje noge.
—Nenadna smrt v gostilni. V nedeljo je v gostilni pri Figovcu zadela kap bivšega gostilničarja 83-letnega Jakoba Špunta, rojenega v Kresnicah in pristojnega v Ljubljano. Poklicali so naglo reševalni avto. Preden pa je prispel avto, je starček že izdihnil.
—V Ljubljanici je utonil. Na Barju so te dni kosili. Nekemu kmetu je pomagal pri košnji tudi 24 letni Alojzij Cankar iz Dvora pri Polhovem Gradcu. Ker mu je postalo vroče, se je slekel in skočil v Ljubljanico. Plavati je znal le malo. V vodi pa ga je zadela najbrž še srčna kap, tako da si ni mogel pomagati. V nekaj trenutkih je izginil pod vodo.
—Smrt v premogovnem rovu. Terezija, največja delavska kolonija v Trbovljah, je bila v soboto zvečer prizorišče žalosti. Delavci Brinar Slavko Hodc-šek Alojz in Umek Franc so šli v soboto popoldne i)a delo v rov Terezijo. Brinar je pravkar pripravljal, da na skrajnem koncu rova podpre strop z novim prečnikom in podpornikom, ko se je nad njim zazibala rovska stena in debela peščena plast je zgrmela nanj ter ga zasula. Rudniški obrat je nemudoma odredil reševalna dela. Po dveurnem naporu so potegnili ponesrečenca mrtvega izpod ruševin. Pokojni Brinar je štel 23 let in je šele pred kratkim odslužil svoj vojaški rok. Bil je skromen in priden mladenič. Za pokojnim Slavkom žalujejo strti starši, zaročenka, tovariši in prijatelji katerih je imel Brinar mnogo.
Strašna nesreča pri Trzinu. Janko Lani, 45-letni pismonoša iz Ljubljane, se je v nedeljo zvečer peljal s svojim prijateljem iz Trzina proti Ljubljani. Napravil je bil izlet proti Kamniku. Nekaj korakov iz Trzina mu je nasproti pri vozil osebni avto ga zagrabil od strani in ga vrgel, da je z glavo priletel na obcestni kamen. Lanija so prepeljali v bolnišnico, kjer je preminil.
Sodnik John P. Devaney iz Minneapolisa bo najbrže imenovan za člana vrh. sodišča Zed. držav na mesto umrlega Benjamin Cardoz-zo.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 16, 1938
sm«
Seveda hm —! Za vsako malenkostjo sumijo nekaj —! Kaj pa če se jim bo zdela pot le predolga —?"
"Boš že našel izgovor. Sicer pa brez tebe ne morejo nikamor."
"In zarana, ko te ne bodo našli doma —?"
"Bo tudi treba najti izgovor. Guska naj —."
Kašelj me je dražil, dim mi je silil v grlo. Brž sem zlezel z okna in stopil za ogel.
Ko mi je odleglo, sem še enkrat pogledal v sobo.
Junak je vstal, najbrž se je najedel, odpravljal se je. Opazil bi me bil, s prisluškovanjem ni bilo nič več. Vrnil sem se k tovarišem in tiho sedel k ognju.
Razmišljal sem o novicah, ki sem jih zvedel, in mikalo me je, da bi kar ponoči odpotoval. Prekrižal bi jim račune.
Pa zavrgel sem misel.
Gorovja nisem poznal, držati smo se morali konakdžije. In ta bi nas gotovo toliko časa vlačil okoli, da bi Junak prispel k Šejtanovi pečini. Noč bi bila izgubljena in naš trud bi bil zaman.
Bolje je bilo, da smo počakali na zoro. Junak je kraj zasede natančno opisal, že res neroden bi moral biti, da bi ga ne našel.
Tretjo stražo je imel Halef.
Pripovedoval sem mu, kaj sem zvedel. Kar razvnel se je.
"Tudi sam poj dem prisluškovat.! Morebiti zvem še kaj važnega."
"Pusti zaenkrat prisluškovanje! In ne pozabi na konak ob Treski! Ubogaj in stori, kar ti je naročeno! Straži!"
Ob dveh je menda bilo, ko smo legli spat. Obi.estih nas je zbudil Omar. Slabe tri ure sem spal.
Umili smo se pri potoku in šli klicat vodnika. Vrata so bila še zaklenjena.
šele po dolgem trkanju nam je odprla dična hišna mati Guska.
"Kaj bi radi ob taki rani uri?" je zakrakala.
"Odšli bi radi. Kje je naš vodnik?"
"Spi."
"Zbudi ga!"
"Ne smem."
"Ga bom pa sam."
Ležal je v kotu na cunjah, ki so bile pred nekaj urami smrtna postelja Mubarekova. In smrčal je—
Hinavec! Prepričan sem bil, da vobče niso legli spat, vso noč so pekli in jedli in kovali na-črte.
Sunil sem ga nekajkrat. Šinil je kvišku, zazehal, strmel v mene kakor pijan od spanja in
vprašal:
"Ti, gospod? Zakaj si me
zbudil?"
"Odšli bomo."
"Tako zgodaj?"
"Skrajni čas je."
"O—a—" je zehal. "Vsaj eno uro bi si še lahko privoščil,!"
"Lahko bi si privoščili tudi ves dan. Pa si ga ne bomo." "Saj se nam ne mudi!"
"Mudi se nam ne, tisto je res. Pa hladni jutranji zrak osveži človeka. Zato rad potujem v jutranjih urah. Umij se pa te bo spanec minil!"
Zavzet me je gledal.
"Umildabise? Ob taki rani uri? Ali ne veš, da je umivanje ob taki uri škodljivo!"
"Menda je pri vas tudi umivanje v večernih urah škodljivo!"
"Misliš?"
"Seveda mislim. Kajti zdi se mi, da se tudi zvečer ne umivate. Kje pa je Junak, naš hišni gospodar?" sem pogledal po sobi.
Tudi konakdžija se je začuden ozrl okoli.
"Ga ni?"
Guska se je oglasila.
"Mož je odpotoval v Glogo-vik."
"V Glogovik? Pa se ni utegnil posloviti od nas?"
"Ni vas hotel motiti."
"Tako? Po kaj pa je šel v Glogovik?"
"Po sol."
"Po sol? Iznenada vaiji je zmanjkalo soli?"
"Medvedovo meso tule bi radi osolili, pa nimamo dovolj soli pri hiši."
"No, taka sila pa menda ni, da bi ne bil mogel počakati na nas. Sicer pa mislim, da je Ibali bliže, čemu je šel ravno v Glogovik?"
"V Ibaliju nimajo soli."
"Žalostno gnezdo! Ampak škoda, da je odšel!"
"Zakaj?"
"Račun bi bil rad poravnal."
"Denar boš dal meni."
"Ne. Vajen sem, "da plačam le gospodarju. Toda povej mi, kaj pa naj pravzaprav plačam?"
"Prenočišče."
"Prenočevali smo na prostem. Za tako streho ne plačam nič. Konjsko mrhovino smo vam plačali, drva tudi. Druga pa nismo vzeli od vas. Konakdžija, odrinimoy!"
"Najedel bi se še rad prej."
"Pa brž!"
Napojili smo konje in jih osedlali. Medvedovo stegno in šape smo zavili v odejo in zavoj privezali Očkotu na konja. Konakdžija se je medtem najedel, odpravili smo se.
JOŽi; GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
<|uska je zahtevala svoj denar za prenočišče in ne vem, za kaj še vse. Kričala je, da jo mislimo prevariti.
Pa Halef ji je pomahal z bičem pod nosom, z enim samim skokom se je tuleč umaknila v hišo in zaklenila vrata.
Odjezdili smo.
Skozi okno pa je zabavljala Guska in še dolgo smo čuli njen hreščeči, krakajoči glas.
Na Šejtanovi pečini
Pet ljudi je jezdilo v sveže, duhteče jesensko jutro Šar planine.
Vse više smo prodirali v planino, vse tesneje nas je objemala. Bredli smo po divjih, zapuščenih gozdovih med kopa-stimi vrhovi, ki so me spominjali na moje domače kraje, iz daljave pa so že strmeli v nas zobati skalnati grebeni, temni in mrki ko grozeči orjaki. Vrhovi so nas obstopili, gole stene so se nam vse bolj bližale in zarili smo se v soteske ,da nismo videli drugega ko sinje nebo nad seboj in skalovje krog sebe.
Tri ure smo jezdili, bližali smo se menda že razvodju med Tresko in Drinom, med Egej-skim in Jadranskim morjem, našim ciljem, ko je svet nenadoma strmo padel, široka dolina se je odprla, od severa proti jugu nam je legala na pot.
Potok se je vil po njej, grmičje ga je obrobljalo in sočne zelene trate so vabile k počitku. Onstran trat pa so kipeli ogromni skalnati zidi v nebo ter segali na sever in jug, kakor daleč je videlo oko.- Na podve-sah, v razpokah in na pomolih so se zajedle v skale mogočne smreke in jelke. V sinji modrini pa je obrobljal zobčaste grebene temen, širok trak, pragozd na nedostopnih višinah.
Spustili smo se v dolino, skokoma so planili konji v bohotno travo, ki jo je menda le redkokdaj mandrala človeška noga in konjsko kopito.
(Dalje prihodnjič)
To je tako svet hram, da neskončni Bog ni dopustil, da bi bil razdejan ali oskrunjen od mohamedanskih Saracenov, ki so zavzeli Sveto deželo. Angelji so dvignili sv. hišico z njenih temeljev v Nazaretu, ter jo prenesli, najprvo na Trsat nad Reko, v današnji Jugoslaviji, od tam pa v Loreto.
Z največjim spoštovanjem sem pokleknil ter počastil Marijo v tem njenem domu, počastil Jezusa, ki je bival tukaj in pa sv. Jožefa, ter poljubil revno, nič ozaljšano steno. Vse je tako kot je bilo, ko je bivala tukaj sv. Družina, tako kot je bilo, ko so jo prinesli angelji. Vse v originalu, razen oltarja, ki je notri samo eden. Ko sem prišel notri, se je baš pričela sv. maša. Ljudje so prihajali in odhajali, ker dosti ljudi ni mogoče biti tu navzočih. Zato sem si poiskal primeren prostor, da sem lahko nemoteno ostal notri. Ko je minila ena sv. maša, pričela se je druga in meni se nikakor ni hotelo venkaj, ostal aem notri dalje. In kdo bi se ne pomudil dalj časa tukaj? Jaz sem bil prav vesel, da sem prišel semkaj in vesel, da sem mogel dalj časa ostati. Sicer sem mislil na to, da sem morda le predolgo notri, ter ljudem v napotje, pa !e ti najbrže niso tako daleč prišli kot jaz in zato mi najbrže tudi Bog ne bo zameril, da sem s časom v sveti hišici precej navrgel. In baš menda zato ker sem ostal dalj časa notri se je potem kar očitno izkazalo, da sem pravilno ravnal.
Ko mine druga sv. maša, se pa le odpravim malo venkaj, seveda z odločnim namenom, da se povrnem še nazaj. Ko sem baš prišel venkaj, vidim, da se pri vratih sv. hišice na nasprotni strani drenja nekaj ljudi, da bi prišli skozi vrata. Gotovo je
tam kaka znamenitost, si mislim in ne bodi len stopim tja ter hočem tudi jaz notri. Tu mi pa mož, ki je pazil, da bi jih ne prišlo notri preveč naenkrat, pravi, da ne morem notri. Pa ga poprosim in mu omenim, da sem prišel iz Amerike in bi rad šel notri. Ker je bil baš še za enega prostor mi dovoli, da vstopim, ter nato pokleknem poleg nekega redovnika v frančiškanski halji, šest nas je bilo notri, za več ni prostora. Pred nami je bilo za omrežjem ono ognjišče, na katerem je božja Mati pripravljala vsakdanjo jed za sveto Družino. Zatopljeni v skrivnostne prostore sv. hišice smo vsak zase potihem molili. Jaz sem baš molil češčeno Marijo, to molitev, ki se tukaj menda najlažje moli, ter pri tem prav nič nisem pazil na tenor mojega šepetanja. Ko take molim, me prekine poleg mene klečoči frančiškan, ter me prav prijazno in nekoliko boječe vpraša: "Prosim, ali ste Slovenec?" Nemalo sem ostrmel nad tem vprašanjem pa odgovoril: "Da, Slovenec," ter se mu predstavil kdo in odkod sem, nakar ga vprašam : "Ali ste tudi morda vi Slovenec?" "jaz sem brat Marijan, rodom Hrvat," mi odgovori ponižni redovnik, nakar si krepko seževa v roke. "Kako me veseli," sem dejal, "da najdem tukaj našega Jugoslovana, ko se mi o tem še sanjalo ni." "In tudi en Slovenec je tukaj," pravi brat Marijan ter mi pove, da je tukaj slovenski frančiškan, p. Oton Kocjan, ki je rodom iz Ljubljane.
"Kaj poveste! Ali bom lahko govoril ž njim?" povprašam brata Marijana, ki mi je še vedno stiskal roko. "Ja, seveda, in pa kako bo vesel tega, da vas vidi," mi zatrjuje brat Marijan. Da ne bova motila navzočih,
sva stopila ven ter nadaljevala z razgovori. "Veste," pravi brat Marijan, "jaz grem nekaj po opravkih v zakristijo, potem pa pridem sem nazaj po vas, nakar si določiva čas kdaj se snideva, da vas seznanim z p. Kocjanom, ki se pa zdaj baš pripravlja za sv .mašo."
Komaj sem bil nekaj minut v sveti hišici, ko pristopi k oltarju mašnik, frančiškan, ter prične z daritvijo sv. maše. Bil je mož bolj srednjih let, ter močne postave. Njegovo obnašanje pred oltarjem je bilo tako lepo in pobožno, da se je videlo, da se dobro zaveda na kako svetem mestu da daruje sv. mašo. Ko je opravil sv. mašo, sem še nekaj časa ostal v sveti hišici, nakar grem ven, da se srečam z bratom Marijanom, kot sva se domenila. Baš ko sem stopil ven, pride brat Marijan, ter mi pomigne, naj grem ž njim. Peljal me je v zakristijo, kjer je ves zatopljen v molitev klečal oni frančiškan, ki je malo preje opravil v sveti hišici sv. • mašo. Brat Marijan ga nalahno potreplje po rami, ter pravi: 'Pater Kocjan, tukaj vam predstavim vašega rojaka Slovenca." Pater Kocjan mi neznansko vesel ponudi kar obe roki v pozdrav, ter vzklikne : "Slovenec! Iz Amerike? I, kako sem vesel, da vas tukaj na tem mestu vidim. Bog vas sprejmi, ljubi moj rojak, naj vas Marija blagoslovi za to vašo pot, ki ste jo napravili semkaj. Gotovo vas je bila vesela, ko ste jo obiskali!" Pri tem se je skoro poro-silo oko temu dobremu in bogo-ljubnemu možu, katerega sem občudoval že pri sv. maši, dasi nisem vedel, da je Slovenec.
Nato smo se pa pomenili po kakšnem slučaju danes pridemo skupaj. Jaz povem mojo zamudo v sveti hišici, iz katere se mi nikakor ni hotelo, potem pa mojo radovednost, ki mi je to pot zelo prav prišla in pa moje tako glasno šepetanje, ko sem molil češčeno Marijo. Po tej glasni molitvi me je spoznal
Spodaj je rezidenca predsednika Roosevelta ob reki Hudson. Na ono stran reke je pa kupil zemljišče zamorski mesija Divine. Puščica kaže, kje je novi paradiž zamorcev.
brat Marijan in tako sem se srečal potem pri Marijini hišici z svojim rojakom Slovencem.
"To je pa res zanimivo," pravi p. Kocjan, ter pristavi, "vidite kako vas je Marija kar takoj poplačala za vašo pot, katero ste napravili tu sem v njeno sveto hišico." In prav res, da je bilo to zame prav čudno naključje in naj ga vzame kdo tako ali tako, jaz sem se za ta slučaj prav zahvalil Njej, ki je nekdaj bivala v tej hišici ter mi je naklonila, da sem se na tak način srečal v tem njenem stanovanju z Jugoslovanom in potem s svojim rojakom. Nikoli prej nisem čul, da je tu v Loreti kak Slovenec in jaz ko sem prišel sem na to niti mislil nisem, ter tudi ne povpraševal. In zdaj v moje veliko veselje se z našimi ljudmi srečam! To je meni bivanje v Loreti napravilo več kot dvakrat bolj zanimivo in veselo.
Prav živahno smo se potem razgovarjali o tem in onem, kakor da smo že prav stari znanci. Ker sem bil namenjen, da odpotujem iz Loreta še isti večer, mi je p. Kocjan bil takoj na razpolago, da mi razkaže vse znamenitosti Marijine cerkve, zlasti pa njene sv. hišice.
Čitatelja bo gotovo zanimalo kaj več slišati o sv. hišici Marijini in da ne bi kdo utegnil dobiti o njej kake napačne pojme, ali da je to le kaka lepa povest o sveti hišici, naj na kratko navedem, odkod in kako je prišla semkaj. Zgodovina te Marijine hišice je v resnici tako zanimiva in obenem čudovita, ter temelji na zgodovinskih dejstvih, ki so podprti z številnim dokazi. Pravi originalni kraj te sv. hišice je Nazaret v Sveti deželi, kjer stoji danes cerkev Marijinega Oznanenja, je stala ta Marijina' hišica, kjer je živela preblaže-na Devica Marija ter ondi spo-čela od sv. Duha. Še cesarica sv. Helena je dala ondi postaviti cerkev, ki je zakrivala sv. hišico. Leta 1263, ko so Moha-medanci prav oblastno gospodarili po Sveti deželi, je sultan Bibars razdejal to cerkev, ostala pa je še Marijina hišica. Zatem so prišli pa za Sveto deželo še hujši časi; v sedmi križarski vojski so bili leta 1291 kristjani popolnoma premagani in veliko je bilo pomorjenih, dosti pa jih je zbežalo. Mohamedanec je rušil in skrunil krščanske cerkve, ter moril kristjane, da je bilo groza. Nevarnost, da Mo-hamedanci porušijo tudi sveto hišico Marijino je bila na vrhuncu. Tu sem je pa posegel Bog, ki ni dopustil, da bi bila razdejana hišica Marijina, v kateri je Beseda Meso postala in kjer je bil odgojen učloveče-ni Bog. Angelji so jo dvignili, da jo tako otmo mohamedan-ske oskrumbe ter jo prenesli na Trsat nad Reko v današnji Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič)
—Obilna letina grozdja se obeta na Vipavskem. Gorica, julija 1938. — Kljub muhastemu spomladanskemu vremenu, ki ni obetalo, da bi nam letošnja letina kaj prida obrodila, in proti vsakemu pričakovanju bo letošnji pridelek grozdja prav obilen. Vinogradi so vsi bujni, trte pa obložene z grozdi, da jih komaj vzdrže. Le kam bo s tolikim vinom, ko je ponekod vsepolno še starega na zalogi, če ne bo kakšnih posebnih vremenskih nepri-lik, bodo letos naši Vipavci morali poiskati vse stare bednje, da bodo lahko ves pridelek spravili domov.
—Trst. — Z rešilnim avtom so odpeljali v bolnišnico Terezo Milič. Ko je kupovala na trgu, jo je zadela sončanica.
DNEVNE VESTI
IZ PRIMORJA
Spopad med Japonci in Amerikanci v Šangaju
šangaj, 15. avgusta. Med Japonci in med ameriškimi marini je prišlo do spopada in streljanja. Ljudje v mestu so se začeli puntati. Policija je stotine ljudi aretirala. Dve razstrelbi sta nastali v severnem delu mesta, kjer se nahaja mednarodna naselbina. Očividno so razstrelbo povzročili Japonci. Spopad med Japonci in Amerikanci se je začel na ameriških tleh, kamor so Japonci vdrli.
-o-
Komunističen dnevnik tožen za $390,000
Minneapolis, Minn., 15. avgusta. Unija voznikov v tem mestu toži edini komunistični dnevnik v Ameriki, "The Daily Worker," za $390,000 odškodnine. Tožba je bila vložena, ker se je očitalo unijskim uradnikom, da so indirektno povzročili umor nekega komunističnega agitatorja v Minneapolisu.
-o-
Avstrijski sodniki so bili odpuščeni
Dunaj, 15. avgusta. Nemška vlada je izgnala iz uradov pet sodnikov, ki so za časa vlade kanclerja Kurt Schuschnigga obsodili več nemških nacijev. Nemška vlada pravi, da je bila obsodba nepostavna. Vsi sodniki so bili nastavljeni v provinci Koroško, in sta med njimi tudi dva Slovenca. To je tako-zvano višje deželno sodišče, ki je imelo svoj sedež v Celovcu.
MALI OGLASI
Proda se
pod ceno trgovina, slaščičarna in grocerija. Vsa oprema. Jako lep prostor. Oglasite se na 6906 St. Clair Ave. 192
Naprodaj je
konfekcijska trgovina z gro-cerijo. Na vogalu. Tri stanovanjske sobe. Dober prostor in se poceni proda. Vprašajte na 6601 St. Clair Ave. 192
Obrežne baterije na vzhodni angleški obali so pripravljene pozdraviti sovražnika, ki bi si upal približati Angliji. Anglija je potrošila i zadnjem letu več kot 500 milijonov dolarjev za oboroževanje.	.....
—Gorica. — V trnovskem gozdu so našli mrtvega Josipa Privca iz Trnovega, starega 70 let, po poklicu gozdarja. Domnevajo, da ga je zadela kap.
—Trst. — Jeremija Pahor, star 19 let, je pri kopanju nerodno skočil v vodo in zadel ob splav. Zadobil je več težkih ran po obrazu in po hrbtu.
—Toča uničila cel kompleks polja. Idrija, julija 1938. Neurje, ki letos nikjer ne prizanaša, je obiskal tudi naše kraje, zlasti pa vasi ob meji. Tako je prvo nedeljo v juliju toča uničila skoraj vse pridelke. Zlasti hudo so prizadeti kmetje iz vasi Novi svet pri Godoviču, ki imajo svoje polje čisto ob meji. Toča jim je popolnoma vse uničila, tudi salate nimajo nobene več. Veliko milejše je bilo neurje v Godoviču in okolici. Naši kmetje bodo utrpeli precejšnjo škodo.
V najem
se da stanovanje 6 sob, kopališče, garaža, zgorej. Vprašajte na 869 Rudyard Rd.	(191)
Krasna prilika
Naprodaj je vsa oprema za grocerijsko in mesarsko trgovino v dvojni trgovini. Velika klet, tri stanovanjske sobe v ozadju trgovine, 15 sob nad trgovino. Lastnica je vdova in bi rada poceni prodala. Poznana trgovina, slovenska naselbina, izvrsten prostor. Pišite ali zglasite se pri Chas. A. Gardner, 111 Second St., Barberton, Ohio. Tel. Sherwood 1463.	(191)
Naprodaj
je hiša na 1193 E. 170th St., za eno družino, 7 sob, kopališče, cena samo $2,500. — Hiša na 1241 E. 170th St. za eno družino, 6 sob, cena samo $2,100.00. Vprašajte za podrobnosti na 267 E. 149th St.
(Aug. 11, 13, 16.)
4
AMERIŠKA DOMOVINA, AUQUST 16, 1938
Skrivnosti ruskega carslega dvora
Med tem so prišli v dvorano bogato oblečeni sluge. Nosili so deske s skodelicami dišečega čaja in raznih delika-tes.
Jagodkin je baš nameraval vzeti malo okrepčilo, ko začuti lahek udarec s pahljačo po rami.
Ozre se — pred njim je stala Fedora Bojanovska.
—	Vidite, tu sem! — mu reče lepa žena smeje se. — Ste morda mislili, da ne bom resno sprejela vašega poziva?
—	Vi bodete mojo svečanost povečali s svojo navzočnostjo, ■— odvrne Jagodkin ter ji galantno poljubi roko. — Dovolite, da vas seznanim s svojo ženo in hčerko.
—	Prosim, — odgovori Fedora.
Jagodkin pokliče Klariso, ki je ravnokar šla mino svojega očeta, ter jo predstavi gospej Bojanovski.
—Prekrasno in dražestno hčer imate, gospod Jagodin, — reče Fedora. — Res, komaj morem verjeti, da ste vi oče te mlade dame!
Jagodkin ni čutil prikrite zlobe v teh besedah.
Fedora prime Klarisino roko ter reče:
Postaniva si prijateljici, dete moje! V vas vidim sliko svoje mladosti.
Klarisa povesi pogled in ne odgovori.
BRAZIS BROS. CLOTHES
RazprodajA
Narejeni POVRŠNIKI,
SUKNJE ..........................................$14-95
Narejene po meri	$19-75
Kupite sedaj in prihranite!
Narejene obleke..............................Sj>15-50
Narejene po meri
jesenske obleke..............................$22 50
Vsaka moda in mera Mill End hlače
narejene po meri ..............................
6905-07 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave.
J. OKORN, poslovodja
404 E. 156th Street
A. KASTELIC, poslovodja
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domo-virjo točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander Ima v zalogi tudi ' Jugoslovanske znamke.
HE LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine ta dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2>7>_
VLOGE v tej posojilnic
zavarovane do ^ $5000 po Federal Savings A Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6335 St. Clair Ave. HEnd. 5670
—	Vi se obotavljate sprejeti mojo ponudbo? — reče Fedora malo užaljena. — Ali nimate zame niti ene ljubeznjive besede?
—	Ah, gospod Jagodkin, zdi se mi, da je vaša hčerka jako nezaupljiva.
Lepotica se obrne, užaljena vsled Klarisinega trmastega vedenja.
Ko je ostal Jagodkin sam s Klariso, ji reče strogo, kot še ni nikdar preje od njega slišala:
—	Ne razumem te, dete! Res, danes zvečer si me prvič razdra-žila. Zakaj nisi odgovorila par ljubeznjivih besedi tej lepi in odlični gospej?
Jasne devojkine oči ga pogledajo brez vsakega strahu.
—	Nisem odgovorila zato, — reče ona, — ker ne morem biti njena prijateljica!
.— A zakaj na, ako smem vprašati ?
—	Ker ne bom nikdar mogla vzljubiti gospe Fedore Bojanov-ske.
—	Prehitro sodiš, dete moje,
—	odvrne milijonar. — Kaj imaš proti njej? Zakaj ti ne ugaja?
—	Ker v njenem pogledu ni srca, oče, — vzklikne mlada devoj-ka. — Ali ne vidiš, da ji govori z obraza zloba? Ali ne opažaš, da je vsaka njena beseda lažnji-va, hlinjena in igralska?
—	Oprosti mi, kar ti bom sedaj rekla, oče, toda jaz ti svetujem, da se je čuvaš. Oh. želela bi, da ne bi nikdar stopila v našo hišo.
Jagodkin se je jezil radi besed svoje hčerke, toda vendar je bil začuden, ker je govorila tako sigurno.
—	Draga moja Klarisa, — reče, — dobro bo zate, da v bodoče ne sodiš tako hitro. Gospej Bojanovski delaš v resnici krivico, pa ne bi hotel, da bi se tudi drugič napram njej ravno tako vedla.
—	Gospod baron Brandt! — javi v tem trenotku sluga.
Vrata se na stežaj odpro. V dvorano vstopi baron.
Med družbo se razširi šepet začudenja.
Zunanjost mladega barona je bila dovoljna, da obrne pozornost vseh navzočih nase.
—	Bil je visok, širokih ramen. Njegovo lice je izražalo inteligenco, razum in dobroto. Obleka je bila elegantna.
Jagodkin mu gre nasproti in ga predstavi zbrani družbi.
Ker je že prej pripovedoval, da je baron lastnik mnogih milijonov, je bilo mnogo ljudi, ki so bili srečni, da se morejo z njim seznaniti.
Toda baron Brandt je bil odličen, hladen in redkobeseden, da je samo redko spregovoril s kom p"ar besed.
—	Dragi moj Jagodkin! — vzklikne Fedora Bojanovska. — Prosim vas za en trenotek.
—	Na razpolago sem vam, milosti ji va!
—	Od kedaj poznate tega gospoda barona Brandta? — ga vpraša.
—	Spoznal sem ga pred par dnevi.
—	Veste sigurno, da je Nemec?
—	To vem popolnoma zanesljivo. Priporočil mi ga je neki moj najboljši prijatelj.
—	Prej ni bil nikdar v Petro-gradu ?
—	Ne. Rekel mi je, da je sedaj prvič tu.
—	Toda on ima gotovo v Rusiji rodbino?
—	Nikogar nima tu, — odvrne Jagodkin. — Njegova družina živi v Nemčiji, toda on se ji je popolnoma odrekel.
—	Čudno, — zamrmra lepa
Fedora. — Takšna sličnost! Ko sem ga malo prej ugledala in slišala govoriti, bi mogla priseči, da sem ga že enkrat slišala. Tudi v njegovih očeh mi je nekaj znanega.
—	Ej", milosti j iva, zdi se mi, da ste mu pogledali pregloboko v oči, — se nasmeje Jagodkin.
—	Ste se že seznanili z njim?
—	Nisem. Toda hotela bi ga spoznati.
—	Vas smem odvesti? Poiskala ga bova.
Fedora položi brez obotavljanja svojo roko pod njegovo in skupno gresta skozi dvorano.
—	Evo barona, — reče Jagodkin. — Zabava se s Klariso.
—	Potem ju ne bom motila,
—	rečs porogljivo. — Vaša gospodična hčerka se bo morda jezila, če jima prekinem pogovor.
Jagodkinov- obraz se zmrači.
—	Vi torej v resnici zamerite Klarisi njeno vedenje? — jo vpraša Jagodkin. — Toda pomislite, milostljiva gospa, ona je še otrok. Komaj sedemnajst let šteje. Sicer pa se bo ta stvar popravila. Prosila vas bo za odpuščanje.
—	Toda ne gospod Jagodkin!
—	vzklikne ona. — Ne mučite je. Trudila se bom, da si pridobim njeno zaupanje in ljubezen.
—	Kako ste plemeniti! — vzklikne gospodar.
—	Fedora, — nadaljuje on, nekaj vam hočem priznati. Ali me hočete poslušati ?
Ona se naskrivaj nasmehne in reče:
—	Govorite ,gospod!
—	Toda ne tukaj, — zaprosi Jagodkin. — Dajte mi roko. Odvedel vas bom v zimski vrt.
—	Ali je to tako važna skrivnost, ki mi jo imate povedati?
—	ga vpraša ona smejoč se.
Moglo bi postati za naju oba
vrlo važno, — odvrne milijonar.
Odvede jo po širokih marmornatih stopnjicah v neki veliki prostor, kjer so stale same palme. Bil je to afriški gozd palm v sredi hladne Rusije.
Pod neko palmo se vsede Fedora.
Jagodkin obstane pred njo, nagne se do nje, tako da je bil njegov obraa tik ob njenem.
—	Fedora, ljubim vas, — za-
šepeče on.
Državni senator Berg iz Neiv Yorka je izvršil samomor, ker-je bil obtožen poneverbe. Rečeno je, da je rajši šel v smrt, kot bi izdal nekatere svoje kolege.
Kongresnik Martin Dies iz Texasa, ki načeljuje se-
natnemxi pre i s k ovalnemu odseku, ki bo preiskal delovanje nazijcev, fašistov in komunistov v Zed. drža/vah.
Fedora Bojanovska se glasno
zasmeje.
—To je interesantno, — reče ona. — Vi me ljubite, a ste oženjem.
—Fedora, ne bodite kruti, — jo je prosil Jagodkin. — Naj vas moj zakon ne moti.
—Toda če vas odtujim od vaše soproge, delava s tem greh.
—Vseeno, Fedora. Bova pač grešila! Mar oženjen človek ne sme ljubiti lepote? Mar mora biti slep za vse krasote, ki mu jih nudi narava?
Koketna žena se nasloni na klop ter zapeljivo pogleda Jad-godkina.
—Moškemu se bo vse oprostilo, — reče ona, — toda če ima katera žena kaj z moškim, potem se jo imenuje zapeljivko.
—Toda vi pozabljate, — reče on, — da bo to najina skrivnost! Kdo bo kdaj izvedel, da sva midva . . .
—Svet izve vse, — odvrne Fedora. —Takšnega zidu ni, ki bi branil koga pred pogledom ljudi.
—Jaz bom znal napraviti takšen zid, — odvrne milijonar. — Gre samo za to, kako je grajen. Jaz bom uporabil zlato!!
Fedora mu pouudi roko in pravi:
— To mi ugaja. Torej vi ste resno zaljubljen v mene, gospod Jagodkin?
—Do blaznosti! ■— vzklikne Jagodkin.
—Poslušajte me torej. Pravijo, da ste najboljši trgovec v Rusiji, da ste navajeni govoriti v številkah. Tudi jaz bom sedaj govorila z vami, kot da gre za pogodbo.
Ona položi svojo roko na njegovo ramo in z zadovoljstvom o-pazi, kako je on pri tem dotiku zadrhtel.
(Dalje prihodnjič)
Henry Ford, ameriški avtni magnat je dobil odlikovanje od nemškega diktatorja Hitlerja. Kari Kapp, nemški konzul v Clevelandu pripenja Fordu odlikovanje.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska Ip} Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K S K- Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!"
£e se hoče* zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K- Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B'Mn ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se Plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K g. K- Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani i« članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo 'zplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja, enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak Clan in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol.
V	vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 19. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
M
i r
NAZNANILO IN ZAHVALA
Mcčnc potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vdana za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, dobra in skrbna mati
Lucija Kusar
ROJENA LEGAN
Blagcpckcjna je bila rojena dne 13. decembra leta 1888 v vasi Gradec, fara Žužemberk na Dolenjskem. Preminula je po prejemu tolažil svete vere dne 5. julija ob 3. uri popoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristin? na Kalvarijo pokopališče dne 9. julija ob 9. uri dopoldne. Pckcjna je bila članica društva sv. Kristine št. 219 K£KJ, članica Slovenske Ženske Zveze, podružnica št. 14 in članica Oltarnega društva fare sv. Kristine. Poleg močno žalujočega soproga, štirih sinov in ene hčere zapušča tukaj brata Jacka ter v stari domovini brata Štefana in Janeza in sestro Ivano poročeno Rutar.
V veliki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se najlepše zahvalimo za, položene vence cb krsti naše blagopokojne soproge in matere. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: družina Lourin, Mr. in Mrs. Jos. Badalick, Mr. in Mrs. Anton Lourin Jr., družina Legan, družina Steve Trebec Sr., družina Koren, družina Bricel, družina Longar, Mr. in Mrs. Rudolph in Fannie Kin-kcpf, diužina Kermavner, Mr. in Mrs. Jos. Zupančič, družina Vrhcvc, Mr. Joseph Dovich, Mr. in Mrs. Paul Torbet, Mayor Kenneth J. Sims, Euclid City Employees, Miss Dorothy Kaste-Kc, Miss Irene in Mr. Norman Keržič, Mr. in Mrs. Nosse, Miss Emma Supanc, družina Kinkopf, E. 222 St., Messrs. Carl in Floyd Stein, Mi-. Joseph Pejsa, Mr. Joseph Leanza, Mr. A1 For-sti'r, "X Boys," društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, podružnica št. 14 SŽZ.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevez spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Ker pa nimamo vseh imen od avtomobilov na razpolago, naj pitjmejo našo najlepšo zahvalo tudi oni, kateri ne bodo imenske imenovani in katerih imena nam niso bila izročena. Poleg neimenovanih naj bo izrečena zahvala sledečim: Mr. Jacob Legan, Mr. in Mrs. J. Badalick, Mi-. Steve Trebec Sr., Mr. Steve Trebec Jr., Mr. Jcs. Trebap, Mr. Norman Keržič, Mrs. Josephine Butts, Mr. Joe Zupančič, %kr. Anton Kermavner, Mr. Tony Vrhcvc, Mr. Clarence Witkas, Mr. Joe Zorman, Mi-, in Mrs. R. J. Dickson, Mi-. Ray Allberg, Mr. in Mrs. Romeo Bosse, Mr. Phillip E. Močilnikar, Mr. Joe Nosse, Mr. Frank Derdich, Mr. Andrew G 31*1, Mr. John Papesh, Mr. Edw. M. Travnikar, Mi-. John Mers-nik, Mr. Anton Znidersich, Mr. Albert Pekol, Mr. Victor F. Žele, Mrs. A. Apalich, Mr. Frank Grosslr, Mr. Andrew Zivich, Mr. L. Starman, Mrs. Kapudja, Mr. Frank Hribar, Mr. Louis Stark, Mr. Mike Martucci, Mr. Anton Ljubi, Mr. Matt Kastelic, Mrs. Frank Arko.
Najlepše in iskreno se zahvaljujemo obilnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj naše drage in nezabne soproge in matere. Naša zahvala naj velja sledečim: družina Lourin, Mr. in Mrs. Jos. Badalick, Mrs. Julia Legan, Mr. in Mrs. Anna in Frank Zupančič, Mi-. Anton Malavasic, Mrs. Nosse, Mr. Frank Kern, Mrs. Josephine Butts, Mr. in Mrs. Andrew Ulle. Mrs. Potokar, Mr. in Mrs. Snyder, Mrs. Anna Pihlar, Mr. in Mrs. Anton Ljubi, Mr. in Mrs. M. Podnar, Mrs. Mary Klun, Mrs. Mary Cinco, Mr. in Mrs. Steve Trebec Jr., Mr. in Mrs. Joe Trebec, družina Wess, Mr. in Mrs. Skryanc, Mrs. Josephine Strnad, Mrs. Julia Struna, Mr. Frank Prah, Mr. Joe G. Zcrman, I^rs. Baitt, družina Joe Gombach, Mrs. L. Marsey, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. J. Nosse, Mr. Vincent Martucci, Mi-. Anton Grdina in družina, Mr. Henry Zorman, Mr. Mike Martucci, Mr. John Alich, Mr. d,..i r;ecantos, Mr. Urban Praznik, Mr. in Mrs. Papesh, Mrs. Schidner, Mr. in Mrs. Anton Zel-le, Mi-, in Mrs. Erjavec, Mr. O. M. Pimulis, Mr. in Mrs. Kog, Mr. in Mrs. Bokausek, Mrs. Kaliope, Mr. in Mrs. John Nosse, Mrs. Mary Vidmar, Mrs. Kastelic, Mrs. Pekol, Mrs. Prograis, družina Travnikar, Mr. in Mrs. Korenčič, Mi-, in Mrs. Kers-man, Miss Jear. Mavar, Mr. John Mersnik, Collinwood Dry Cleaning, Mr. in Mrs. Andrew Zdesar, Mr. in Mrs. Matilda in John Rcpret, družina Klemenčič, Mr. Joseph Grill, Mr. Matt Kastelic, Mr. in Mrs. Stanley Intihar, Mr. Frank Ucman, Mr. in Mrs. Ko-vačič Sr., Mrs. Prijatel, Mrs. Stephana Nazel, Mrs. Mary Roytz, Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mrs. Amalia Merentich, Mrs. Mervar, Mr. in Mrs. Kostrevec, Mr. Matt Intihar, Mr. Gust Kapudja Jr., Mr. Frank Kern Jr., Mr. in Mrs. Joe in Justine Klemenčič, Mr. in Mrs. Ludwik Jakomin in družina, Mrs. Rose Ivancic. Oltarno društvo sv. Kristine, Mr. in Mrs. Rupert, družina Vrhove, Mr. in Mrs. Lonchar, Mrs. A. Zelle, Mr. in Mrs. Frank Kovačič.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Mrs. Carolina Kaliope, Mrs. Ana Kermavnar, Mrs. Theresa Zdešar, Mrs. Mary Erjavec, Mrs. Mary Koren, Mrs. Antonia Trebec, družina Lovrin in družina Legan za veliko in izdatno pomoč in tolažbo ob času bolezni in smrti blagopokojne.
Iskrena hvala Rev. Anthony Bombachu za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, tolažilne obiske, opravljeno zadušni-co, ginljiv govor v cerkvi, spremstvo iz hiše žalosti do groba ter opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Frances Rupert Cadets od podružnice št. 14 SŽZ za izkazano poslednjo čast ob krsti blfi,-gopckolne sosestre. Iskrena hvala članicam društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, Oltarnega društva fare sv. Kristine in članicam Slovenske ženske zveze za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne.
Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Anton Grdina in sinovi za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tolažili kakor tudi oni, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku Hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojni dobrega storili.
Draga in ljubljena soproga ter skrbna in dobra mati. Od zore do pozne ure v noči si neutrudljlvo delala in skrbela za svojo družino Bogu vdana iz ljubezni do nas, ki danes klečimo na Tvojem grobu in kličemo Tvoje sladko ime, raz lic nam drči pekoča solza ko iščejo naše misli Tvojega blagega spomina. Nezabna soproga in mati, sprejmi naše tužne prošnje k Bogu; spavaj mirno do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Ignacij Kusar, soprog James, John, Frank in Joseph, sinovi Mary, hčerka vnuki in vnukinje
k.
Euclid, Ohio, 16. avgusta 1938.