Trboveljski slavtek Petletnica plodnega dela na kulturnem in socialnem polju. Aprila stopi pred svetovni glasbeni forum. Naš tovairiš Avgust Šuligoj, ki se bavi že vso dobo svojega službovainja z mladinsko glasbo, je pred 5. leti obnovil s pomočjo drugih tovarišev, ki so razumeli njegove cilje stalen mladinski pevski zbcvr, katerermi so že po prvih velikih uspehih glasbeni kritiki pripisali ime »Slavček«. Prvi nastop je bal prav za prav že 1. 1928. v Trbovljah, je pa Šuligoj zaradi Taznih ovir, preniehal z ddovanjem do 1930. leta. Do konca leta 1935. je zaanamoval »Slavček« 118 nastopov (koncertov in matinej) ne vštevši sodelovanja na kulturnih in humanitarnih prireditvah. Izven Slovenije je nastopil 2 krat v Zagrebu, 2 krat v Beogradu, Zemunu, Karlovcu, Dugi Resi in v krajih ob_ Jadranskem morju za časa ferialnih kolonij. Na Češkem in Dunaju je koncertiral 19 krat (9 koncertov, 9 matinej in 1 Radio koncert). Znana &o vsem poročila o tej uspeli turneji v inozemstvu; niso pa prinesli naši časopisi tedaj izjav gkebenikov na Češkem in Dunaju. Ako zabeležijo naši dnevniki vsak najmanjši uspeh Jugoslovanov v inozemstvu, je tedaij še večja naša dolžnost, da objavimo na tem mestu nekaj izivlečkov superlativnih glasbenih kritik o umetniški in pedagoški strani, ki so jih doživeli naši »Slavčki« pod artističnim in tehničnim vodstvom učiteljev — naših tovaTišev. Praga. »Lidove listi«. Dirigent Šuligoj je vodja, ki svoje male pevce izborno razume, ki jih je po svoji tehnični pevski plati izražanja izšolal k umetniški popolnosti, kar je občudovanja vredno. Imenitno in s posebnim taktom za psihologijo otroške duše je z njim podan lep izbor jugosl. umetne zborovske tvorbe in karaikterističnih in vernih hairmonij jugosl. narodnih pesmi. Tudi pojejo iz srca in njihovo petje gre k srcu! Praga. »Narodni oSvobozeni«. Iz njihovega petja govori resnost, moč in odkritosrčnost. Zbor ima stTogo in resno disciplino, katera je temelj visoke tehnične in posebno godbene stopnje pri otrocih te starosti, nebaij nenavadnega. Ta stroga tehnična popolnost ima pri tem veselo naivno spontanost otroškega čuvstva. Nad tehnično stopnjo zbora stoji moč in resnost doživetja tega kar pojejo To je umetniška dozorelost, katera^ človeka naravnost osupne. Iz programa in reprodukcije je bilo razvidno iz kakih solidnih umetniških korenin raste zbor, katerega največja prednost je stroga pristna umetnost in brez iskanja zunanjih efektov doseže virtuozen uspeh. Praga. »Venkov«. Trboveljski slavček, ki se je predstavil v Smetanovi dvorani zasluži zares rjoseibno pozornost. Izborna disciplina celote in posameznih glascv, intonačna čistost in natančnost v nastavkih, to je rezultat študija. Izraža se naravna in nepotvorjena svežost, dalleč proč od mrzle naučenosti ali celo dresure. Brno. »Moravske Noviny«. Ogromen uspeh, ki ga je imel Trbov. slav. po vsej svoji turnejii po ČSR ni to samo izraz simpatij prijateljskemu narodu, temveč predvsem navdušenje za njihovo petje. Poleg popolnoma sigurne in čiste intonacije, katera premaga vse težkoče z igračo, je preprostost njihovega izražanja, kateremu je vsaika oskosrčna predelava in dinamična prenapetost tuja. Prihajajo k nam z njdhovim izbornim vodjo Avgustom Šuligojem preprosto, skromno in zato gre njihovo petje od srca v srce, zato so si stekli ljubezen nas vseh. Praga. »Prager Presse«. Trboveljski slavček je svetovno pomembni zbor. Odkritosrono priznanje poslušalcev v Pragi gre v resnici na račun njihovega umetniškega izvajanja. Dunaj. »Wienerzeitung«. Nad sigurnostjo izvajanja so bili poslušalci osupnjeni in mislimo, da ti mali umetniki sploh ne poznajo težkoče. Vse številne kritike iz Dunaja, Prage, Brna in drugod so enodušno priznale »Slavčkom« sigurnost nastopa, absohitno čistost intonacije, jasno vokalizacijo, izvrstno dihalno tehniko, točnost v nastavkih, interesantno interpretacijo in dinamiko. Zbor so imenovali »Dovršena umetniška korporacija« višino stopnje pa »Umetniško zrelo«... pesem, ki gre od srca v srce. Več kritikov iz Dunaja, Olomuca in drugod je izjavilo, da so boljši od »Sangerknaben« in drugih poznatih mladinskih zborov in da lahko ditigent Suligoj mirne duše potuje z njimi po vsem svetu. O tej triumiakii turneji so prinesli recenzije tudi listi iz Berlina, Milana, Amerike in drugod. Iz vseh teh kritik, ki nam iih je dala uprava zbora »Trboveljski slavček« na vpogled, nam je jasno, zakaj je vablje.n na tnednarodni glasbeni kongres v Prago in zakaj prire- ditelji, ki jim načeljuje zunanji minister dr. Kamil Krofta polagajo z umetniškega stališča v glasbenem, pedagoškem in organizatoričnem smislu največjo važnost na sodelovanje Slavčkov, kateremu so dali za izvajanje največ ča«sa na mednarodnem koncertnem večeru i'n edinemu dovolili, da v okviru kon- gresa poje samostojno za mednarodni radio koncert. To niso fraze, to so dejstva, kakor je tudi dejstvo, da je vodija tega zbora učitelj, ki dela naši organizaciji in vsemu učiteljskemu stanu čast. (Nadaljevanje prihodnjič.)