<г
sil»* jun.	»sunt,.. ,	•
Med slovenskimi Ziljani
K današnjemu prazniku Ziljanov v Ljubljani

Ziljski štnlivovei т. drcvami. v nzjiilju Dobrne
i7. Hrvatske tili Slovenije liki brezdomec m tujec v poznavanju slovenskih krnji'v in ljudi.
V Ziljski ilnlini *vn. Strnjn ves, llrnšče, (iorjnne. Vn«i ovija nedeljska tiliota. Živo duše ni videti in sli-ati nikjer. ljudje so pri maši vQorjitiiiili. 1'ri zadnji hiši v Draščah so igrajo na pragu otroci, •holier dan ' Kod lin1 pot v (inrjanc? Itojc. c in liho odgovarjajo v svojem mehkem ziljskom narečju. !>«• doba jo. da niso vajeni, ihi jih človek i/ iiicnla ogovarja v slovenskem jeziku,
Oorjnne leže mi griču podobni isilici. Tu je žiipiiikovnl jmznttiii slovanski rodoljub Matija Mnjtir Ziljski. Spomin nanj Ae dandanes iiv| med Ziljitui. Tu je gotska cerkev r «vajo |m*ttro in burno zgodovino, Pravkar jo ru/.liiga današnji gorjanski župnik svojim ftiraiioin, zbranim pred cerkvijo. Na v ili cerkvenega zvonika pritrjujeta dva mola novo kroglo * križem in tedaj je pa.'- primerna prilika /.a tako domoljubno oživljanje do ntače župnijske davnine.
(iorjane pa «o tudi dobra zemlja, ki i* nje /r stoletja raste «luroilavila z.iljška li|>a. Košato jc riizraščena la I i pa. mogočna je. | visoka. v svoji natura! nemosli pretresljivo skrivnostna in prispodohtin. Koliko ziljski h rodov je ie rajalo pod njo*
Ziljska dolina ji' ik'/.i'la slovenskih dreves. V xiljskrm gozdu prevladuje jelka, ob erslali in po travnikih pa hruška. I «i pa ji redko /rusko drevo, zato tembolj pniticnljl. o in sveto. I.ipa je resnično kraljica drcve«, njeno kralje vanje v »vetu «Imensko narave pa je Zop"I nekaj tako značilnega in prispn dobnega, kakor zbiranje slovenskega ljudstva okrog svojo vesoljne matere, »vete Marije, l.ina veže kliietikegn človeka k zemlji prav i tako kakor žilna rastlina, travniška bilka ali I žival. Postaja mu drago bitje, ki vso preživi 1 in je verno prisotno. dobri dull, ki ga oliva rje vsega /.Irca... Naši davni prodniki «o |hi vsem nnravno eulili neka i božjega, praoče tovskrun v Klari, veličastni lipi.
\' Zilji rnstejn Upe običajno sredi vasi. Starodavno entörnje jih več ne obkroža, tudi davni slovenski zndružiiiki »r ne ubirajo ver k sodbi in k vntitvi |M>d lipo. Stnro liubc/.nt in vezi odliebujejn, dandanes je lina Zlljnnii lr še izhodišče foguuiiskrgH veselja.
Najmlajši xiljiski rod namreč polagoma ■zgublja le žive in prisrčne odnose do drove« in starih ohienjev. Пп/лој grr ->v njo rabeljsko tml. vpadi v svojem jedru bolno mcičiinske kulture v v jih zavzemajo vedno veiSji razmah in Iu eo dnina veliki problemi razmerja med
uicslnm in dežel», ki <*'nknjo epi.....»ga obliko
vavrii v nn«i lilrrntiiri. Zanimivo in poučno pa «o. najmlajši kinclski rod, ki gubi davni 'ivI jen j« ki orlnos do nature, v/.pnrodill / min dim slovenskim pesniškim krogom. V sloven «ki literaturi se namreč ie ni nikoli tako eknlntiriio i z ril/i la simbolno*! dreves, ljube zi-n ilu drev es, ki ч- "b lljill človek rešuje ia »čišciije, kakor lavno v liriki Mirana .Inrcn ali Hož.idarjn Vndu»ka
Iz (Jiirjan je dol,rib dr»ol minili hoda v Zaliitiiicc. Tu se s tovarišem naenkrat znaj deva v- krog» predobro», ene in g<*.lol jiiblie <ilj«ke družine. In mil,'lin ni i ne v.i v pozna rnniu ziljskegn življenja: kako se težke po rrvsli plrlo okrog kmet«kih hiš, kako trpka usoda. io v «-no ilnuonsk« božanstvo, razde Ijllje svoje darove, kak« v zilj«kib --rr:|i merili vera v bnljišo "iti lepsn |ми|оепо.|, ki bo /la-Mi pr,ivir|ir.i«.i slovenskemu ro'ln in nje gov i besedi . Slovensko življenje, ki le za jame v- Zil.ii, ;n' se zmeraj polno rnjtvese I ji vili in lepiti Irrnot knv, iu da je to lak" gre velika hvalil zil.iski ženi. Uosnif-no: zilj skn dekleta in zenr чг» v veliko m iMimenitio« okrMsje Xiljftki dolini. I.ipa kraljuje nad /,ili sko naravo, z.iljska žena sredi elnvrškrg« /" Ijenja. Ona ima važno in pogin v i I no henedn linvMoil: v preprnsli vsakdanjosti in sredi nlavnosi nega obreda (prim, ziljsko obeel ali itehvanjei,
To glnboko pomembno iu v a/.nn besedo branijo one pae -e iz liste dobe, ki sn v njej bile pri spodobne /.aslopiilrr neki' obre r< ligi jnz.ne ideje, nazora, ali služabniep velikega božanstva. O.I uiatrrr /emljr ili <vi| lipe za v isi plodov 11 os t nature In dejstvo odn. v orn je davni poganski rlovek zlnsti pnudaril v kultnem ill hkrati v družinskem življenju -trm, da je /eni kol najbližji snrodnlel raznih bož.jib. žensMh predmetov ".Ikazsl primerno mesto ali stužho,
ninkoatni |Mi|iedeljrk j«' |m*veerii glav ni m -žeguanskiin dogndkoni v llistriei. V o s red.i u leb dogodkov sta v prvi v r«li Vi sok i rej I««l li|>o in Stelnilli.ie ." Ker je niiiogn llist riennov listi ponedeljek imhilrlo v Tteljak nn shod avstrijskega knnelerjn dr. Seliusehniggn, jr bila predvsem «pazljiva prerejšna odvilnost l.inil«tva. pa tudi ura vega Xegti,nilskega' vesolju ni hilo kol obi rajno. Stojnice sn vi-i-iiioinn samevale in |ki g rešil le odjemalce. I'red župiiišrrm sta se
* t lb lei priliki opozarjani nn narodosbiv no knjigo (ilnsbenr Malier Tri ohrrdjn iz Ziljske doline-, ki je pravkar i/sln. V njej Kranee Mnrolt dozdaj najbolj izčrpno io temeljito nlirnvnnv« /.iljskr obiraje. med nji mi zlasti »Šteliviinjc' in V isoki rej«.
Jt/uzfa&siesMMrz Ћии&паж
Schichtov
pere sani
utaborili r godbami dve nialoštrv ilni konti . to je /ili«ki fantovski zadrugi, i/ /gor.. in Spoil. Ilistrire, društvo, ki prav /n prav prireja in votli v m. i(. žegnaiiskr slovesnost i. Kail t je, okrašeni т lepilni ziljskiiiii |iušelei iz načelen, migan.ni. Ibiiii in m/onkruvta Irr založeni «. sterilni vina. enklijn na kotier mase.
Cerkev im je I Nil Ha ženskega sv rtu. /up iliknva pridigu se vrli ukrog |minii'iia bin košluih iira/nikov. \ koroški zemlji župni kove besede t-lovekii toplo prrv zemi.jn Na Kranjskriii pridigi» krilirmi iiosliišiiui. t as v bistriški rerkvi pa «e je razumsko tehtanje iiinrknilo ruvstvu iu zavesti, .lit bivam v (cnilji, obsojeni lili smrt, in tla stojim pred nji iiim svef-enikom. ki takole mol /u svoj ubogi rud: Sveti Duh. pridi und Io našo f«n> in jo vnriii'	.
«ж»
Zilj* k i štelieh t barigbn
Ivnire mase. ti.irllij zaigrata, .k»,/.i njuno I huennst .e p.dagoiua prebija rnuzvoeii i ' uvodna pesem i; reja . ziljski koral: 7,akaj Iv kristjan hrsii-u ur Ivin
Popoldne M- izvajajo glav.................Nai
prr.i stelivMiijr . Na Spodnji in /.irornji l*i slriei jr zbijalo - kratkim, debelim /rlez.iiiin kop j.nil bnriglro llo je lesena, podolgnviile mu škafu podobna posoda) ».drevesnega kola, škafu poilnl.tia pnsoilnl i drevesnega kola. šlehlin. po |tet flioloi Slrbvovrrv . \'si jr/di.jo na težkih kobilah, okrašenih s pisiiuiini trn k n v i, in sirer od iipe proti šlrbbu, Kar kaže na nekdanjo moriirjs.t iu ziniselliejšo povr /ji no* t |er rilo I ilost štrhv litiju m rrj.i pod lipo. /lllirilno pri leni štrhv aiiju je med drugim to. iln ni zmagovalce dolieiHk. ki dokonenn z.hije škaf, kajti ujrgova zasluga I je pngnslokral prav iiiiijlinu in slmajna. ! nego oni, ki gu doloeijo il«,kleta kot nai j boljšega jrzilrra in v ew-egii «lehvnvea. (Prim j lnvljen ir nhrm-kastega venen!»
.šlehnvska dejanja	bila zrlo hitro
skoiirana. davnega obrednega xniista m ver, itrroslala .i«- le sr žrgnaiiskn «nbavnnsl. че hitreje in iMiv išm.ie ji opravil minili ziljski r.nl / Visokim rrjem |и..1 lipo. ki gil olviirj.1 zrna gov nler v št.lo anjn z izbrano ziljsko d.'rvo. illirovnlko obrorkiislrga vrlini, tvoniaj so oil|ieli par kitle. stoletja -tarill, v slovrn-skeni jeziku ter n,|pb»llli «Ivakriil, trikrat rej , ki Iii ne polka ur valrik. p» zdajci nrkdo zavpije proti gndrcui |sid lipo Tihi
zeli «it \\ nlzrr \ abek in ll.lt.....jr Vse
prrselilo na plesišre v gostilniških prostorih Marsikdo, ki moli! to nenavadno tekmo valuti zbijntijr lesene Intrigier « štebha. utegne takoj (».mislili im srednjeveške vi Irške igre in iz njib razlagal, običaj zilj»kr šlehviiuja. Venilnr. razgledi po kulinn mit« loškem svetu vodij« tin driigai-uili »klrpov in ugotovitev srednji Vek je morebiti kaj pri s i m' v al b končni iztrnlioeli «bliki kulta, je inonill s svojo /godov i llsko rrsiiičltost j« prr oblikoval kull v »godovlusko dejanje aa sli i-cn nuein kol in i I «s v e|isk« pesem ali pri-
IMivedkil. I' ra v i jo nature da so ob Atzdihii za časa turskili vpad lil v y.iljo «bglavil i tur škrga pogin v a rja. 1'orrliir «suove štidivanju im so neilv onitio /ein. ein slane iu iitmie.i« sesuti v iistn dolin, kt je nn m v zgodovin* «kein poj{li'ilu «.- malo ali pni v nič imziinnn ill pojasiijenj. N.i splošno Inllko rečemo, d» je strlivjiujr v /,iI iski dolini |ire«stanek dav nih drevesnih kullnv 1'inlobne oblike dre vesiiih kullnv i- i jijiun« pri vsrlt narodih, zn legadelj je docela neznaiisi. eno in sumljivo iPIldeučn«, lr obiraje v /ilji proglašati z.i grrniniiske. iPriui, dr liraberja Volksleben in Kiiriitenl. Hi.ve.m kult' *,. lastnina iu
IHisebunsI vseli unnnlov hi IjiiiUtor, v |>rvi vrsti so /rasli i/ tal. iz pokrajine same. knr -s* zlnsti tiči- lake -iinlie v nlskeni «hmiH-ju. k«l je na priliko /11 is v., Nnriivno. razne .Io lie ill različni liiitoili, ki «o prihajali v ile zel«, «o pn p«v/r«eili, il.i «o sr iibliko dre vesnih kultov i/.preuiinjalr. preut.raževale /lasti Krili so n.i primer v leto .-astili drevo. In spričo mnogih sleilov m /nauieiij, ki so .lib Iv ''I I i zapustili v /iljski dolini, tprim. Iililti* I j. sedlast'' viiuve lin visokih žeiiskih
is» vi j ill i« na ki.....kil' vrnili, itd.1 upravi
četi« iloiiiiievniiio du n- mai ikatera faza ali p«ilrnbnost v ziljskih «b r.'il i b |il'is|n« kril «k,i lbil.ii l.aiiL'"'4ir.ii Ti s,, ras-ili drevo «.• /a i fis;i kralja (iriminiMit Mil i'1 »iTIi. kakor poriH-n nemški uii tu log Mauiillfirdt. Na drevo so obesili kožo tpl'ispltllolN. deiitotiii rastlin siva* ill je'dili Ilk rug lak« divje, da so konji «d «strog kur krvaveli, ln v največjem trkn «o mi lnli kopju ' to kožo obešeno na «Ire ' isi! Vsak «i ,|e botri priboriti del lr 'voze. iln jo ji' poleni zaiižil
K oi letin mi prisprli v de/elo «turi Slnvaili. Ti «o k leni prastarim v deželi ustaljenim uhlisiini ildoiili svoje «breillir narilie 'n i'cl lastne kultne |iri-dmetiio-ti. zlasti pa so v ne «ti v sljtiv' olislnjrče oblike drevesnega kulta rlovekll, to «r pravi «vi i jo čiivstv eimst, be «rilo, ineto.li j-», tu ko «e n- razvoj obredov pospešil > rlovi-sko eriitieniiiii uniiiieiili. «i n-s trm drevesni kult nagli I V prvi stnpuii ra/|>u<lii. ri.lnj" stiipttjeliin dnživljauin v il . našiijeiii e asu, ki jr v vijem človek s s ojitn si remi jen jem p« i-eiirliem žeguaiiskuni m vanju v >r. ilri-vo, nar iv ji. 'lllisnl prtizniU • tal Ilič.
/iljskn znamenje pri liorjnniib
Solllčno jutro jr nhsevjilo Zilisk« dolini, ko sv a si- m prijateljem poslavljala «d nje. V llraseah j»v ji «r /adrijikrnt užiln gr»(«lji,b nosi dohrr /iljsk. i ie-,, rez uro pil .-a bila v gozdu mul l'oilklosirom ter «r iml« goni ji dvigalu navzgor proti sedlu. V»ep<v vsod samota in poletna tihntil, ki jr v i j j |<u|s.tlllk iz Zilje spominsko teenben. N motni dalji je Zilja. slovenska drzeln. poln i starodavnlli «krivncisli. Dihi vnlii in kli." nirue in tri.i- klikni /aiiiorska kralj.t^iis ziljski narodni pivmi:
«Pridi |i«bič k meni ve« nj rre* silno moriiie.
Hori« llrel
\'sr do dniinšitjih dni je Ziljska dolina «hranila eelu v rsl« različnih alums I ovc nskih običajev, ki jih sinatruiun znosljilinr nekdanjih z.uiiselnrjših obredov in oilsvite občega poganskega lmgoia it ju. med njimi zlasti dva: Visoki rej pod lipo in Slebvniije , ki ju i'.vajnjn /il.jani v slik n leto in sicer na žeg-
.............tel jo i и i Mali (lospojtli tOrošče.
tiorjune, /aliomert, )|in ludi za liitikošli l/g"inja in Spodnja llistrieul. I.etnšnji bistriški /<"„'rii v juniju sva obiskala s tovarišem. ki nisva spoznala zgolj čudovito lepo in ugodno plat iz.letji v /i I jo preko Ka rav.-ink, ampak sr- niinia je razodela |Midobn resnično žlahtne sliivetiske dežele, ki ume iz svojega liijnrga. zmeraj živega osrčja obnavljati ninogolirne oblike iz davnega sveta primitivnega religijo/.nrga nazora, ki je njegovo veliko izhodišče narava.
Izstopila sva ua železniški IMiatnji PihI-koren, odkoder sva jo ubrala tločasi navzgor proti I'odknrciisketnu sedlu. Sedlo se pndol-7,uje v lepo travniško in gozdnato planoto, ki sr ii,i njegovi sredi nahaja prijazen planinski hotel Prist a v er -, kakih .'И1 metrov od nje ga pa ■ • jiignalovatisko-Hvalrijska meja. Na avetrijnki strani ne hodiva dolgo po cesti. Pod prvim večjim klancem zavijeva nn levo, nn gn/rln« l.ližnico, ki naju vodi MVMOl prol i I'otlkloštru. Polagoma sr nama počne odkrivati koroški a vet: na levi »trum, ne* dalrr o.l nitju VII, Sov er (slovenski protestanti i/ dobe Primoža Trubarja), duleč v ozadju /iljskn dolina, jlobrnč. tik isiil na ni a lia Podkloštcr z razvalinami benediktinskega samostana.
Poilklnšter na nedeljo dopoldne: slika povprečnega podeželskega trgu pri nas ali Kjerkoli. Ijtiuje ravno priliujaio ml maše, p red cerkvijo sn zbrani slovenski kmetje iz bližnje oknlice. trške gospodične zvedavo ogledujejo fotografi ic iz K lepurnvegn filma Prsrni /a Tebe . pred gostilno sloji orožnik in lil» jr bržkone prijetno ml liedeljskegti hrez'lel.ia P« ulavni ee-ti pa drvi skozi trg heljaška in celovška gospoda na kolesih, mo-lorjili in avtomobilih. Kni skozi V ruta v Italijo, ilrugi skozi slovensko /il.io tiroii tsiun-bom hi Pn-M-škcnni jezeru. Brezoblična je ta nemška meščanska gospoda . brezdušna «Io pokrajine in njenega človeka, prav tako kot naša. (Jlej, kakšno slučajno bralstvo: |mi entli pribil! med drugimi jugoslovanski nvlolitis z ijubljn« kiini obrazi. \ tujino |i«lu,ie iu v Slov enski Ziljski dolini aC prav gotovo ne bo ustavil...
Mehvoveka dec v а |mi|aja venec stehvov
► krnili izvedencu loto: B Orel
In prelepa slovenska dežela ostaja marši komu i/.tiieil nn» •> dalje nep«z.nan svet, Iz-letne rrte našega menami so nekimi prr-ziinne, .'iizariislc , rodoljnbansk« kratke ali brrziioii.sko dolge. Pravega polovanja sodob nik l/.veiiiic lir pozna ill ga omejuje nn najbolj it .-Lr !.i - .-mi izleliiji /ulorisčji. 'Adezilicn,
■m i.....i bil ii «IriiBii promet nn sredstvu s«i
/ lrrbal.i sodobnega elnvckn v ugodje, ki v n jeni lrtilii končni zini m'| potovanju, t« je: doživljanje pokrajine, nature, iMoveka... Praktični, utilitaristični tor braliwikl mo
■Iii-Ii 11 ,. ndiišili idejo prrtov a nja. In vciidnr: . . bo d.....i... ii moderni človek hotel zopel
IM.Iiin doživljati, se bo nujno moral povrnili . pt.jiro (mi prvotnim oblikam izlelnišlvn: I. pcshnji. Teli oblik »•' držali nasi predniki in nert.ie Zategadelj n- generacija 1'raiia i.evstik». .lo-ipa .lureien, .lancza Teriline, MeiP'iiigcrja. .Iitnc/.i rivangelislji Kreka itd, v.- holi pn navala našega kmrlskrgn r|o veka ko -odol.ua. Iu voc ve o njeni povedati na prit V" bivat k razumnik iz. generacije Avgust i s,- ..c in Nt irjiiin» Itadičii, ki jc sila ni i.Ig'' ,'ined.il io ežo svojih lllltnvnilj |Hi slu cu-kih dežel,ili. 1'eslo doživljamo ilaiiev, (o ntiien« ili'.islvo, iln sloji slovenska reknr ilcr-k.i mladina pred lakini starim poltijkom