dm tveee ntdtU prignikoi iesmd deity except | Sundays end Holidays v revolu- Angleška impdW* tovarnarji >1 pri rmmijo s takim skladiščem { Oaaaral Kornilov Ja to rodno v zaporu. gatov organiziral daa M. oktobra novo vlado v obliki avala narodnih komlaarJav. Wan la vlada ja Vladimir IUI Loalna. BaaaaJa po-Ulika ia iarodaaa maul vebUjd aa-rodaaga koaiaarja aa auaanja aa-dava. ' Opozarjajo* aa vaahlao poo ad-ba aa piaiahrja ia damokratidau mir na podlagi bras aitkiii aU Addrsaa: "PROSVETA" 3017) ytbf wl»M poUkU mnWh. P zacija delavske stranke na Angleškem, ki ima okoli štiri ii.........-. ■ aaa BHn maammsa PROSVETA Delavska {delavcem nem< GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE jmWOTEl^0^^^^ Izhaj« dnevno rasen nadslj in prasnlkev. LASTNINA SLOVENSKE NAROPNg PODPORNE JEPgfl[ Cwi t,igl»»ov po dogovoru. Rokopisi — ns vračajo Zedinjsns drtava (lw« Cbitt|o) In Canada M ne Wte, 11.60 ia pol Ista in 76c ca tri meseca; Chicago in inossnastvo M-M >•*•» I ti aa pol lata, fl.il »a tri i#eca._ ---—- aa vm, kar Im »tik i "PROSVETA" ATMM, «■ r ' T| i i a pravi, da Je draginja taka, da je »prinesti is večje žrtve. Ce delav-sedaj, tedaj postavlja svoje zdravje ta svojo delavno moč. Varčevanje in nakupičevanje blaga v skladiščih znižuje kanzum, kar ima velik vpliv na produkcijo, ftm bolj ljudstvo brani in varčuje, tembolj ss krči produkcija in toliko manj de-lavcev potrebujejo v industriji. Ce pa delavci izgube delo, ......se naseli v delav- "THE ENLIGHTENMENT" mt tkm SIotmU ffatiaaal ■■ ■ se pogreznejo še v skih stanovanjih kol Med vladno metodo in priporočilom narodne delav ske stranke Je torej velika razliki, kl prinese najbrž zopet nov političen boj. iMutd dmly excopt Sunday and Holidays. dally sxcapt UM SICVMII National B.n.f.t Chicaco Subscription: Unitad sgo and forsignH •rtisiag rata« oa agreement. sramota f| countries, S (except Chicago) and Canada M P* fear; I .60 per jreer. __ KEDAR DOLOČAJO CENE. Waahington, D. \ (Nemške vlada ae d brigaU ekonomsko blafootanjc ljudstva, nego je veronals ksplulistične bt agrarne Interese; s tem #r.bnjs npiofcno nsssdovoljnoat, ki bo vo« idila do revolucionarnega upore. ■■ ■■■■■■ H mKM^ (Nemška vlada še vodno stoji na Avstralska vlada je izdala poziv na ljudstvo, nsj stališču osvajanja ln vojnih od hrani in varčuje radi svetovne vojne. Narodna delavska škodni n, tri s tem stvlatzje te stranka je na poziv podala izjavo, da metoda sa varče- pogajanja, kate- vanje, kot jo priporoča vlada, ni priporočljiva s gos|K>dar-!^ skega stališča in priporoča, da se obdavči ves vojni profit, Vsled cenzure ln isjeanlh po občinska zemljišča in da banke in drugi denarni savodi «Uv je ljudatvu nemogočo »svode* posodijo denar vladi brez obresti. Vsi bodoči dohodki T"1*"1 J* naj se znižajo na eksistenčni minimum in da Je mogoče J*,,1'nJtt^r< obratovati induMrije. - Uvladne kritike aU mišljenja" Jc to mi daje meč za moje dcloveaje, — ko se bodo ti taktiki pridmžili delavci vaeh dežel in a tem sado-blll moč nad vladajočim razredom ln uredili rasmere neredov v ko • riat vae ga človečanalva. M. Kari LiebknschL" Tako sodi liebknecht o nemški vladi In kajzerju, ki ata po njegovi aodbi zakrivila avetovno klanje. Z železno peatjo drži kajaer »noje ljudstvo k tlom in noiM-sati besede o pametnem miru in odpravi militarizma. Kajzer noče, zat oga morajo drugi narodi, kl črtijo militlrizeni, prisiliti z božjem, da ae poda. ue fcolaodsklm J« do. 6kuna j« bila naloiea« » mogom ln namenjena Aires. pride PU flomtti v diormbeb Ameriške vesti. WHKXD m NJBCKm tOVARl Al SPOZNANI NA OODlSOU. vzrokov, ki ao je povzročili, valed krutih metod, ki ae jih poalužujc ln valed namenov, za katere se vrši. V interesu narodnlga proletariate je, da ae bori proti tak vojni in sa njen kppec, za konec sisteme, ki je je povzročil. Jaz kot socialist nisem samo nasproten sedanji vojni, nego tu idi obstoječemu militariotičnemu sistemu ki sem ee proti njemu po 4 Snojih močeh bojeval ter propa giral, da pomeni boj proti militarizmu — boj na življenje in smrt zavednega proletariate. (Kot dokaz, poglejte moj spis "Militari sem in AntimiliUrizem" povodom internacionalne konference leta 1907 v Stuttgartu in pozneje v Kopenhegenu leta 1S10). Sedanja vojno mora podvojiti našo nergijo v boju proti militarizmu. Od leta 1880 je prvi maj dan manifestacije sa socializem, dan manifesteoije proti izkoriščanju zatiranju in naeilju; dan za utrjevanje solidsrnoeti proletariate vseh dežel, katere tudi ta vojna kljub vsem njenim posledicam ni omajala, nogo jo še bolj utrdila Na podlagi solidarnosti in socialističnih izjav jc dolžnost vseh pravih socialistov, da vrše evo; boj naprej s podvojeno močjo med to VZjno. (Na Internacionalnem konflMip leta 1907 v Stuttgartu sem zego-varjal taktiko, boj proti vojnam ki je bile tudi sprejeta, in ker ac nem valed razmer nI posrečilo^ preprečiti, je naša dolžnost Seda, delovati sa njen hiter konec in is-rabiti priliko, ki je nastal%H uničenje obstoječega družabnega rede. Socializem je kl jub isred nim razmeram, ki ao naatelo, oata internacionalen po svojem znača ju in nalaga aodrugom po drugi državah iste dollnoati v pogledu takttke proti vladi in vladajoče mu razredu, kot sem jo sevael jaz in moji tovariši proti nemški vladi in vladajočemu r zarodu * Socializem deluje v duhu Inter-nacionalizma ls dršav* v državo v razrednem boju proti militarizmu ln vojni. Od aačetka jfojnc sem delota| s mojimi toverišl vred po tem socialističnem programu in krsbi vaako priliko v borbi sa soelali etična načela kompaktno a soeia Ohioego, III — Kitt Lewi«, ki edini ni izgubil življenja pri to parskem napadu na ekspreani voz >red tovarno Winslow llros., je na sodišču spoznsl Bdward Whee-da, Charles Carraota in Walter J Terriena kot bandite, ki ao umorili njegova tovariša Barton A1-* lena in Loui8 C. Osenberga in po izvršenem umoru zbežali s plenom. ' James 6. O'Brien, namestnik javnega tožitelja je izprašal pričo takole: "A4i je Allen kaj rekel, preden ga je Wtheed ustrelili" •Ne besede!" — "S kom ga ustrelil f" — "Z lovsko puško, je ime'o odrezano cev." (Lewis je pri teh besedah vse lovsko puško in jo obrnil prot poroti, kakor da hoče streljati; "Kaj se je zgodilo?" — "Allan ae je qrrudil na tla in vreče z de nar jem so mu padle iz rok." "Kaj ste še videli t" - "Vide aem tega človeka ustreliti Osen berga." P'Ksj ate atorilit" — "Ke avs slišala prvi strel, sva jaz ln Osen berg hotela iz vosa. Preden je O-senberg izstopil, jc tale človek zopet ustrelil." iLewia je še izpovedal, doJf^Sjr tel seči po svoji puški ns voz*, toda Whecd mn je grozil, da rau odstreli glavo. Medtem je Carrao pobral vreče z denarjem ln stekel proti temnordetomtt avtomobila Terrien^ki je etai.nu straši, je tudi prikitel in skočil ne avtom^ bil. _^ listi v drugih dešeUh. (K temu naj omenim moje potovanje Belgijo ln Holendako meseca sep-tsmbra 1S14; moje božično piamo liUlS14 delavskim vodjem; kon venclja v ftvlcl, pri keteri pa nisem mogel oodslovatl osebno, ksr HO m to tsbrenlle mo' j»t«lj«» J* T'" iSdeseik^kllssjNJ«' ro s prihodnjim jzHje«. sSSwSa iSTI Z BOJIŠČA. »razilaka brodovje ja do-10 "»logo stražitl označene kra- V joinl Braziliji je kilr. i« povsed no streti. Nadi«__ Frsnro^z Inku, *rtake je skuši Voja- predložen avetu ljudskih komi •»'jev, ki gs odobre sli zavrnejo. Zavezniški poslaniki v Petrogradu so bili formalno obvaščcui, ds hoče Rusija stopiti v pogaja uja ca premirje. Leninova >lada je isdala načrt sa trimesečno pi mirje in v tem času upajo pridobiti zaveznike in centralna država za mirovno konferenco. Ako za vecniki sprejmejo pogoje, a Nem čija jih zavrže, tedaj se bo nada-ljevala vojna proti Nemčiji toll-ko čsss, dokler nemško ljudstvo ne odstrani kajzerjeve vlsde. Toda bolževiki upajo, da bo v treh mesecih pritisk nase za mir v vseh državah tsko močan, da mora priti do konca vojne. . Leon Trockij je zagroijl, da Im Rusija ponudila sepratnl mir, sko zavezniki ne spremene ; svrjlh ciliev. Živežna kriza v Rusiji postaja večja s vsakim dnevom. Bolševiki ln menševlki se ne morejo sedi-niti ln vsak Čas ae lahko obnova qU vllnl boji v Petrogradu in Moskvi. Washington, 23. nov. — Rusko poslaništvo je danea izjavilo, da vojno ln mornariško mlniatratVo prejšnje Kerenskijeve viable še vedno posluje neodvisno od bolše-viške vlade. ! Vojni trgo vsili odsek je danfca naznanil, da Združene drŽave niao ustavile blaga, kl je bilo namenjeno v Rusijo. Stroji, želesnlžkl materijal ln Čevlji so odposlani v smislu naročil: ultavljen pa je bojni materijal. Ameriški poslanik Franols poroča is Petrograda, da nemžki a-gitatorji vrže odprto delo v glavnem mestu Rusije. Američani so odpotovali. GOVEDINI JI Vid, SV IB J IMS PA MAH J V ZALOGI. Razno« NEHViLBtHOST S*. TOMA, m Ohioago, od nadzc DI. — Tržni biro, kl ja pod nadzorstvom poljedelskega department^ Izkazuje v poročilu za november, da so se pomnožile zsloge zmzneue govedine, nasoljene govedine, jagnjetiue in ko-štrunovine, znižale so sO pa zaloge zmrznene, nasoljene in sladke vložene svinjine, slanine in perok nina. • lil*! trgala bolševišks plakate, ki so naperjeni proti bivšemu predsedniku kabineta. , i * Poveljnik revolucionarnih čet Muravijev je obiakal s četo voja- i itva državno banko v Petrogradu n ukazal, da mora banka Izplačati deset miljonov rubljev vladi bolševikov v desetih minutah. Muravijev je zagrozil, do bo z bančnimi uradniki postopal kakor z izdajalci, ako ne izroča denarja. Banka je menda dala denar. Občinakl svat je začel včeraj doatavljati glaeovnice volilnim komisijam sa volitve delegatov, ki bodo tvorili uatavodajno skupščino. Devetnajst strank je priglasilo kandidate. Poleg socialističnih ln neodvisnih delavskih strank ima svoje kandidate kozaška stranka, unija krščanakih lemokratov, vse rusk s liga za enakopravnost žensk, ženska narodna zveza, kadetska stranka ali u-stavni demokrat ja, zveza orto-doksnih Rusov itd. Monarhiatl nimajo redne stranka, toda njlho-vi kandidatje ao rzztreaeni v raz-nih buitoaznih strankah. (London, 23. nov. — Renterjev poročevalce poroča iz iPetrogfa-da: K. Krilenko, ki je imenovan vrhovnim poveljnikom revoluaio-name armade, ja včeraj objavi sledeči razglas, ki ga je podplael tudi Lenin i A "Svet ljudskih komisarjev je v torek naložil generalu Dakonlnu, da ponudi premirje vsem drža, vam, zavetnižkim In sovražnim. Do kon In je prejel InžtrukriJe v sredo ln naročeno mu je bilo, da naa obvesti o pogajanju, pre.nlr-ja pa ne ame podpiaetl, dokler po-godbe ne eenkdonlre svet ljod-skih komlaerjev. Ker pa dofcfll od njega . rišsli za pojaanllo tod. Duko- jepe dolgem zvijanju končno odgovoril, da noče ponuditi pre-mlSa Vlada ga je takoj odstavi-la In Ensign »Krilenke je lojeno-van vrhovnim poveljnikom j Krilenko je ladal spel »a ar-made, v kateram f^^J?^/ da naj obdrše stroge vojaško dls sriplino In pasijo na svoje gene-rale, da zadnji ne bod« ovirali dela aa premirje. Nerešeno jlmje tudi, m ▼•"j« ^ ki se hade pogajali s .ovraž. nfkem, kadar p-id. čas. Vmk dogovor zs premirje po mera Wil PEKOVSKI POMOČNIKI DOS1-OU USPBp. m* Vow York, *. T. - Organizirani pekovski pomočniki v New Yorku, Brotftu ln Brobkljna so zahtevali 10-odstotno povišanje mezde vsled nsraščajoče draginje. Zahteva zuese dva dolarja na te-den. Pekovski mojstri so spčansll, da imajo opraviti z močno orgz-nlzacljo in pritnzli ao zahtevo. Nova mesdna lestvica je prisns-na v 300 pakarijah ln prizadetih je okoli 2000 pekovskih pomočnikov. Neki moravuki listič pripoveduje to-le mično dagodbico: Pri popisovanju žitnih uelog po vojakih oblastih pripetil ea je niuio bed« vsestransko preakrbljens. Vsem ns • videnje ns ysssllel aa Zahvalni šaa. V enaka« •lučaju vam hosso vrnili. ODSOS. 0 Vabile na VESELICO IW ZABAVO - kater* prhedi SKtoltotUal Slab "MUM VSB Pa.,e< 2. mi lino udeloio to noše leeiMii la aobavu. Dobra In točna postrolba jamčona veem. PridHe Um zabavajte z nami! ODBOR. ln trrilno SOanka Rarodsa Uilaasvljsaa e. leae. U LAVNI BTAlfi lf v štA aa LAWN DALO AVIh OB1QAQO, UPAAT1IX onioai Pvsšssšatki Joka Vogrt«, has aao, La Balls, UL L Psšpsšsodatki J. BrstkovM, U. F. D. «, bos te, ■ ZL Psšprsšstdslk i JslsC Kuhelj, na Mag Ava, Os. Tajalk: Joka Voršorbar, »M Oo. Uvašol« Avo., Uagajalki Aatoa J. Torbuvao, P. O. Ssz Cttoofo, Ul Jožo Asibroltl, HI bos, Oaaonsburg, Pa. Paul Barfor, T41 - 1st 8t.^U Batta, OL , P. S Tsuakor, «74 Ahaaj Avo., Boakspvtag^ V|S Astos Hrsst, tli — SOtk Ava, N«« DslsU, PlotorAok, ae boi, ItrldpvUK Va. MikUviM, L. Bos I, VriUook, Pa. U» Potfovtah, 14816 Balo Ava, OsHaws*š, a iraaDNiK raoavaw« Jožo Bsvortslk. ___• L voroTin nsšvnsi V. J. Kom, M. D., eeei at Oak Avo, CTsvskaš, ttk VBB DKNABNK IADBVB IN MTABI, M ea tMa|a gk ta & N. P. J. saj m pošiljajo aa ssatsvi PBITOtBI QLKDB OBN1BALNBOA POSLOTAMJA aa jots sea m, I SADSTI PBBPIBLJIVB flSMWS, UBtJI aaMK pn la stas«a, so pošiljajo aa aaslevi ANTON HRABT, 111 — ®lth Av«., W, Naw w. Now Dalath,« Bi aa »Praavete« UBBDNIŠTVO PBOBVBTB", HIT-ŠI ta. Usrašak Ava, OMsags, VBB UPBAVNIŠK1 BTVABI, ssfsšalaa, oglasi, sa paSHJm|a UPBA VNIŠTVO "PBOBVBTB", Mt-« Bo. Lawalala Ava, ▼ korosposšosel a tajslštvoai S V. V. "Prostato" so rabita bsss sradstkov, mami ufilh aoštov, hi Js doa, ako IsUto, la bo vsaka stvar UU Baje glavaoga apiavaega odbora i Za^etak «b «al ari popoldao. ta Ironija. A.. . "Baron sicer ne plsča, ampak si jih lepo lu sr.ažno zapiše I" lit "Da, da, on živi v vrejenlh razmerah!" MA PRODAJ JI dobro urejena goolUaa (ealun) a vsemi potrebnimi pripravami in zalogo. Proda ae valad nesreč«, kl ie zadela lastnika, po zmerni ceni Za vaa pojaanlla aa je obrniti oaebno aU pismeno do lastnika: Andrej Spolar, 1MŠ So. Laf-Un Street, Ohioago, IH KADITI TILLMAN OIOARB. Unijsko izdelane Ibykus Olgaro t "U Oaaera" Olgara......10« TILLKAM OIOA1 00. ^ AtJRORA, MINN. MProeveta • piše gi ljudstva. ai Idejami, podpiraj oglašajo v ProevetL imam vae ao vaokdoaje no »o šmarni eeni AMTOM SOBMZK, ■ K Ali vam sploh znanop da m vaš« bledo li««, spalo oči, hegotova hoja, hr«a»i»alno noči, pomanjkanja brsbrootl, so naj-gotovojše snamonjs, da nekaj potrebujete sa okrepčan jo vato** totoss In si Uko povrnete vmk staro prošnjo mošt valih mlsdlh UtR^mor^sšIvs! tl JUVITO TABLETS, kl as ŠO tisočo in tisoč« IJodsm psMOgO* Is vraltl njih ljub« sdrsvje. MMSo.ša čaaos 1 dolar sa sn ali ps 5 doTarisv ».šo^mh volov tocs čudovito d«luju'»*K priroduegs sdrsvlls. al U Vit O Lsbopalopy iatiftb HJM Srsssk 0, riT 18BUBCH, PA. ^mrnusNHiMiismisisMiisisiiisis i POTREBUJEMO 2S PREMOQAJUEV ZA NIW RIVER COMPANY« DrsŠtss Is sssm«. Ml Ism»o prodom sa U slovossblk pre»ogsrjev, ------JM00 ss švs todsa Is pol d« pet š^ijsv kl so prt volji dalstl, kjar m «S*lešl od fllšAO I« $1 (terbvo, šolo is dvaraaa ao črsštva Prsswg J« oš Irl |s pol I« sH visok. Kosspoaljaks prodajaloa J# ssssbsa. Jo tadl lepa pHUks •raj 4»m ss Isbka obrobo. Bovl so polog dvab ftatossU, kl lajata spod sorti pri vsak dss Jem dels. PftdHo osebso sil pa pIšUo v vašoss JsMBs takoj asi NORTH SIDE STATE BANK %OCJL snunos. wyo. IMA HAFITAtA W MOU WL&N< tflWflEJEo^B^d^lgCfflWf AMI ranvaa sij IBASIHIBU oBttra i a illlMitlll il""..................... TRIJE RODOVI. »im||iilli|iMitftrf"r............ "Dt, Uko nekako eem mislil. No, pa to eo bUe samo vinske miali! Pa kaj hoče danea vae to! Kje je Kranj — kje »mo mi!" Toda Joie ae je spomnil, kolikokrat »o prej njegove misli prepotovale to lepo daljo! Ksko so poletele tjakaj naglo preko gora in voda ia um bena dalja bi ne MJa dovolj velika, da bi jo na mogle prepotovati miali! Ali potujejo zdaj Leukine tnisli takoT Ali se odvračajo od njega, kakor se je danes Lenka sama obrnila in odšla, na da bi ga pozdravila I prijaznim pogledom! << see Ravno ko so dokončali ZavinščakoVi delo v vinogradu, so se pričele dvigati teške, sive ac gle. Spenjsle so se kvišku, in pod nebom ao plavali užfi oblaki. Solnee se ja skrilo, vso zemljo je pokril neprijazen mrak. Ko so se vračali Zavinščak, Joie in trgači domov, ja deževalo, da so prišli v Zavinkovee vai premočeni. Stari ae je premrazil, da je moral v poeteljo. Zavladalo je pusto, deževno jesensko vreme z večnim deževjem, « urnim somrakom. Ljudje ao se držali domov, začeli so kuriti v peči, da ao pre-ganjali iz atanovanj vlago in meglovitost, ki je silila vanja skozi vsako špranjo. Vsa zemlja je bila videti otožna, kakor da v žalosti in s strahom pričakuje zlmakega počitka. In ta jeaenaki dolg-ča« se J* polaščal tudi ljudi. Utihnilo je vaa veee-Ije radostnih trgačev, goepodsrji so preudarjali, kaj vse morajo še pripraviti, da jih ne zaloti zima. Težki vozovi ao rezali v premočeno zemljo globoke brazde, ko ao privaželi z Gorjancev drva, da bo a čim kuriti in greti peči, ko zavlada zima. Včasih je presekala moč ognjenega , eolnca temne zavese, kl so se vlačile od neba do zemlje in se kot umazane krpe obešale ob hribovju in gričevju. Tedaj so vsi ljudje zasopli svobodneje in veselejše, kakor da se je prikazalo čudo, ko je solnee pozlatilo blatno zemljo. Tedaj je tudi Lenki za hip izginila otošnoat z lica. Na etešaj je odprla okna* da je mogla tolnčns luč v mračne proatore. In solnčna luč se ja uqipalo vanje, d* je odbegnil mrak iz vaeh kotov in da je bilo jasno in aolnčno, kamor aa je obrnila mlada goapodinja. Najrajša pa ae je ozirala tja, kjer ae je ainjost neba dotikala vrhov Gorjancev, de dalja ao ji hotele oči, da zopet enkrat zazro ljube gorenjzke ve-Hkane, ki jih adaj gotovo še krije bali ma* iakreč se V kristalni lepoti Kim ti potujejo miali, Ivanka!" jo je vpm-ia) mošr MV&H" In tedaj aa je Lenka zopet ušaloatila. Niti stobodnega pogleda ji ne privošči mož. Proaila je solnee, naj se nkrije, naj pusti sopet meglotta . svet, da jI zagrne razgled v daljo l In uamiljehp solnee ae je skrilo, 1» vrhovi Gorjanesv so se dvignili nad megleno morje, Id n je pretakalo uko nizko nsd sem Ijo, da bi čolvak a roko lahko po- »1 vanje. Zaalpnjena je bila pot pogledom. Ia- ao nekoga v bližini - a ni btto nikogar, ki bi se ga razveselili. Begali ao jiemimo po hiši — a nikjer nl bilo niieaar, kar bi jih rasveselllo. "Kje so tvoje misli, Lenka!" jo je vprašal " mol. f W l -,ry .. ef- t-. v.;....... Ko je oče vat al, je oil pust in čmersn. Godr-naje je stopical po hiši, mrmra je ja Iskal kota pri peči. Lenka ae ga ja ogibala. Ako je bil v sobi, je bila Lenka kje attnaj, ako jo atopli lz sobe, se ie skrila Lenka vanjo. Starega ja začelo jeziti, ker je videl, da beli Lenka pred njim. Sitna« ril je in mrmral aam vase, da je bilo tudi domaiHm preveč. "Kje je ntfa goepa!" je govoril pred ae, ko tatapical ob paid aa Lenko, aamo da jo ja jezil da ai je preganjal dolgčss. Večkrat bi ae rad napil, da bl mn aavriskalo aree in da bi vrgel polico v kot. Ali pijača ga ja ščegetala, da ee ga je polotil dolljiv kašelj, ki ga nl oaUVil noč in dan. . •• ft • vn-Sf. v»-. Lenka ae je čimbolj poglabljala v, otošnoat. Nikoli nI bilo nasmeha na njboih natnlcah, v očeh ao ji blesteH sledovi sola. Dostikrat je čul Jol* poooči, kako bodi nemirno na peetelji, kako al poteza odejo Čres glavo, da bl ns bilo lull vsdlhov. "Kam potujejo tvoje misli, Lenka!" jo je vpraševal mož. Ob nedeljah je šla z njim v Metliko k ma«. To ji je bila vsa isprememba. Zato je komaj šakala nedelje, da pride vaaj sa nekoliko ur iz ječe ln se razgleda lp rasmlall. To čskknjo ji bilo Uko veliko ln tako iakrcno, ds ji je silno počsai potekal teden. Bils je vaaks nedelja sanjo velik praznik, ker jo je osvobodils in ji odprla pod med ijudi: V cerkev grede je bila zgovorna. Zgovorila se je x moiem, kolikor je premolčala tekom tedna. Ijjudje so se ozirali nsto>. ns lepo, bogato, mlado Zsvlničskovo. Videl je .lože, ksko mu aavida-jo ralsdo, lepo, Imgsto ženo, *ato je ponosno sto-l»al poleg nje, ki ji je bil vdsn is sres. Po maši sts se ust svila v najboljši krčmi, kamor je hodila gospoda na zajtrk. Niata ostala med pivci-va-ičaiii v prvi ikbl, šla sts drugo med gospodo, sakaj veljsvs, ki jo je užival stsri Zsvinščsk, je prešls tudi ns slns, posebno ie zsdnji čss, odkar js bil oženjen. In tu je bils l*nks vss drugs nego doma Rasžlvela se je, popolnoms se je izpra-menils. Navsdno je čsksl Jožeta vos. ki ga je popeljal domov Večkrst sts se vrnlls, ko je ie dsvno odsvonllo poldne Lenki ne ni hotelo ir. vesele družbe. A ko stf se vrsčsls domov, je I*nks mol-rsls čim bližje ata prihaja domu, tem bolj m js I is Is Lenka. Ječa je stsls pred njo, odmreti bo sopet morals svetu zs teden dni. "Kje so t^bje misli. Lenks T" jo je vpraševal mul Stari se je jesil in rents« il, ds nl vsč rtda v hiši. odkar ae je J< "Kam jAitujejo tvoje miali, Lenka!" "Ako hočeš, da oatanem pri tebi, mi pomaga j iz te ječe. Tukaj sem tujka. Daj mi dom, potom nt bodo niktmor potovalo moje naialL Daj qui dom, doaa! Nič vaČ in nič manj nečem nego dom. In potem bo vpe v redu. Brez doma pa ne boš imel Žtnt. Če ti je kaj do mene, uredi z očetom, kar ie ni urejenega." Težka je bila Jožetu pot pred očeta. Kl mogel razbrati in urediti miali Uko, da bi mu jasno razložil vat, kar mu je na arcu. Bil je mračen dan. Kmalu popoldne ae je stemnilo. Ostra sapa je pihala zunaj, da ao ae globoko priklanajle gole veje na vrtu pred hišo. Oče je etdtl pri ptči, ko je stopil Jo le v sobo. "Ravno prav mi prihajaš," je začel sUri. "Ravnokar sem razmišljal o vaeh teh rečeh, kakor it ae razvile aedaj pri naa. Teh mračnih pogledov ne maram več prenašati, zdi ae miA da me gonijo iz hiše. Zato sc rajši umaknem sam, nego bi me ti potianil črez prag. Zakaj proklet-stvo pade nanj, kdor ae doUkne svojega očeta!" Zadnje besede je izgovoril s povzdignjenim glasom. Joie je hotel nekaj reči. "Tiho!" je naglo izpregovdril oče, "ni treba govoriti, saj vem, kako je! Premotile so te njene oči in njtnl denarji ao U odvrnili od mene." "Ni rta!" ga ie prakinil sin. "Če U št nia6, pa ta bodo. A ttga ne ma ram ntakati. Saj vem, kako ae razvijajo Uke stvari. Pride mladina, in ataroet mora v kraj, prav tako, kakor vržem staro trto iz grive in jo namestim z novo. Jaz imam, hvala Bogu, toliko sam, 4* Vpiq izhajal brez tistih mračnih pogledov. Zato ,jt aafcj' eklap ta i jutri grtva k notarju in urediva Umkaj vse, kar je Še treba, da bom jaz svoj ln ti avoj.Jeko sem Že davno sklanil s materjo, da ts ne pustim bres strehe in zemlje, da me ne boš klel. Lp ker ml je dana beaeda sveta, zato R*#m il&Ci 4 ?mti" In urediva vae to, ka* sem zdaj predal. I>o pomladi bomo ootem še pod ano.itteko, potlej priredim ono bajto koncem vr-U zase in za mater, da bo mir med nami in da bo mlahko čakal smrti. Ali zapomni ai: če ao bile tvoje misli take, da bi rodile elaba in nehvaležna dejanja, potem boš topen že saradi miali samih, toda Upla te bo druga roka, ki je ne vidiž!" "Qše, ali vae to je Uko čudno in ntjaano. Jaa bi aamo rad, da bi bil mir med nami in potem —. ne, seveda, da bi bila tudi Lenka zadovoljna." Stari je vaUl ln udaril a palico oh tla. "Lenka bo zadovoljna, kadar bo ona gospodar. Gospa je že, potem pride kmalu tudi drugo. Sedaj lahko greš!" " A vendar mi je lena . . ." V Da, zato pojdi k nji ln jutri ae pripravi, da greva v mesta." "fte nekaj bi vtm red povedal, oče." "Ni treba. Vet jt urajtno; kar ni, bo jutri. N« rasvntmaj mt, ktr bi nt mogel spati. Le pojdi k Lenki in pomni mojt besede. " 0*t jt stdtl k ptči ln st stisnil v kot. a s s Zjutraj je pokrivala zemljo tanka ped padlega enega. NjrieUvalp je ie vedno. V ostri bur-jI ao pleaale anežinke po araku, da ae je včasih videlo, kakor da leu v oblaka nazaj. r SUri Zaviničak ae je gorko oblekel in zavil. V V Ali ae kam odpravlja!" ga vpraia žena. * "Le poaovi JoleU!" reše starec. "Pa v Uki zimi! AU at tako mudi! Saj sa prthladii" urna lena. "To ni vat skupaj niči Pokliči JožtU, ker se mudi. In rtcl hlapcu, naj zaprtit." V ttm vstopi Jo|e. • "Pa danes vendar ne pojdete, oče! Počakaj-U, da ar vreme kako ustanovi aH pre vrže, ssj ni nobtnt ailtl" pravi ain. »"Sila ali na aila ^ to je tnako. Včersj sem reka), da greva danes in danea grave. Pa kaj ja ta pot de Metlike! Človek aUpl dvakrat, pa je Um. Prehodil sem ie druga poU, pa ml ni bilo nič. Zatorej se ns oboUvljaj. Ali aa morda bo-jii ti, da na dobil nahoda!" • In tako sts sedls na vos in as odpeljala. Pri notarju ata kmalu opravila. Stari je u-krenil Uke, da je bilo dobro aa ofca strani. Kskor bl st mu kamen odvalil od area, tako lahkegs se jt čutil, ke je stepal s sinom is pisarne do krčme, kjer ga )ii čsksl vos. Od veselja, da ae je otre-sel vsega bremena, jt pozabil na dušeč kašelj In rade volje je plačtval sa viae, da ao mn kmalu sagortl Hca In da ja končno (tvoril sam sa vso družbo, kl ae js polsgoma nabrala ob njem. Mrs-čilo ee je ie, ko sta sedla a sinom na vos. Oče jt zaiti dramsti, Joie je moral paziti nanj, da aa nI kimajoči provTgel s vosa. V gostih kosmih je padal sneg na zemljo V dalji je Mlo videti, kakor da ss trgajo v vtttvi krpice in st pltioč spuičtjo k Utrinki. ČKTIOK n POTOfUL •odni dvorani, ludar auduilt jiu imeli »pet odoluti i! ..' Spisal Frasjo Krašovec. ČEHI VA SLOVAVSKBX JTOU. Po sedmih zvečer je promenada na Udu končana. Elegantni svet gre v svoje palače, da se pripravi sa diner, to je: gospodje igrajo domino ali šafa, pijo kupico limonade, dočim izpolnjujejo dame najvišjo nalogo svojega žltja; urejajo avojo toaleto. Redkokdaj namreč pride velikomeščanka k mizi v tisti obleki, katero je noai la na promenadi. Na nabrežju nosi.svetlo krilo, pri mizi zopet nekolike temnejše . . . Oglejmo si zopet naše češke in druge kopajoče se goste, ki že dobr«' uro uživajo dobroto morske vode. Po kopelji so se mnogi kakor krti zarili v pesek, tako da jim moli samo glava ven. S žiro-kokrojnatimi slamniki so zavarovali glavo proti pekočim solnčnim žarkom. Drug) se zopet zabavajo s tem, 'da iščejo po tleh vsakovrst nih malih morskih živalic ter jih vlečejo na dan.^Poleg kopališCne zgradbe love nekateri na trnku rake. Na nekem iz morja molečem d ogu je visel napol nag ribič naglo je zamahnil z roko Ur se potopil v vodo, za pol minuto se je zopet prikazal z morskimi datuli. Močni, krepki ljudje so ti bene iki ribiči, dasi se žive samo o< morja. Najdeš tudi osemdesetlet-ne, ki so še krepki kakor stoletna oljka. Tudi beneški "gondolieri so mi dosti simpatični ljudje, im mo da niso tako denarja željni Od rane mladosti je dečku vno* njegov dom in krepkejŠi postanejo mornarji. Na večer amo ae vračali z nepozabnega otoka Lido., Zopet »mo zasedli lične parobrocUče ter pluli nazaj v meato. "Kaj bi pač bilo," pravi neki Čeh prav pametno, "da'bi Lido-vi goat je, ki jih vleče mogočno morje in ainje nebo iUlijausko niš drugega ne našli, kakor kopališče! Gotovo bi se dolgoČaaili in morje ter zrak bi gptovo ne in.e-la zaželjenega uspeha."'Nai be-aaškM isštarone'' pa nam razlo- (Dalja v« ži ao Benečani že pred pet-najetimi leti ustanovili društvo "Cocietš. dei divertimenti" (dru štvo zabav), ki akrbi za vprizori. tev tekmovalnega plavanja, dirkanja, vealanja, letanja, petja, razveaeljevanja itd. To vae je dobiti na otoku Lido. Zopet amo bili v našem hotelu "Sport." Večerjali amo. Čakala naa je Še krona beneških ulitkov serenade ali večer v Benetkah. Bilo je ob devetih zvečer. Zopet amo se zbirali na slovanskem nabrežju. Preko poldrugi sto gondol nas je tu čakalo. Po šest ln šest oseb smo stopali v gondole. Naatopila noč. Gondole so napolnjene. Spre daj kot voditeljica je pluU večja gondola, v kateri je bilo kakih 20 oaeb: beneški godci, pevci in pevke. Naše gondole ao zavzele skoro vso širino Canala grande čoln jt bil teano pri čolnu, človeku se je zdelo, da je na suhem Ur nima vodne globine pod seboj Gondoljeri so *sklopili vse gondole. Zavseti smo čakali sledečih do-godtkov. Vse je molčalo kskor v grpbu; samo gondoU s pevci je bi-U s lampijoni razsvetljena, druga ne. Zdtjci se pričnemo pomikati po Velikem kanalu. Vae je prialuškovalo: pevci na prvi gon doli ao začeli ganljive južne melodije tn goalarj! ao jih spremljali. Ptvali so s tistim ognjem in pa-tozom, kl je prirojen samo Iuli-janu. Njih melodijosne arije ao proizvajale ona čiaU pevske grla, ki se porajajo le pod jasnim iU-lijanskim nebom. Goalarji ps so izvabljali strunam tisU mehke vari-jsnte, ki nam tako rade privabijo aolae v oči . . . Počasi, kakor avoati ai svečsno-stnegs trenotks, smo pluli naprej proti "ponte del Rlalto." < i raci josno in drsovlto stoji gondolier ns ozkem kljunu gondole, ravno tako gracijosno in drsovlto vlsds vaalo. Samo en korak In gondolier bi bil v vodi! Ali to se državli^J Zdajpazdaj prekinjajo mimo žvižgajoči "vaporetti" groma tihoto, drugače vae tiho... Glej tam, zopet se je zasvetil stari beneški "palazzo," nemi sve-dok zatonele slave; glej, kako kr-vavo-rdeče odseva, kakor bi hotel priklicati kri tistih sužnjev, ki jim jo je puščal njegov mogočni gospodar . . . Zdajci se svetloba izpremeni v rumeno, kot bi bila visoka, palača, zgrajena iz samega čistega, cekinastega zlata. Tam na malem otoku sredi kanala spe-nja svojo vitko mramornato ku polo proti nebu "Maria del Calu U" (Zdrava Marija). Vsa cerkev je zaaijala v bajnozelenem svitu, kot bi jo Človek gledal globoko jezeru v kraljestvu povodnega moža. Samo trenotek in luč ae je izpremenila v modro Pevci nadaljujejo svoje milob-ne popevke. Kakšen užiUk ušesu in očeeu, arcu in duši! Na ploskih strehah benečanskih domov, ob oknih in na nabrežju so gledali tisoči ta nenavadni prizor. Beneški dnevniki so že par dni poprej nakratko naznanili nai prihod; današnji večerni listi pa so v dolgih člankih razpravljali: "L'ariva dei Boemi!" (Prihod Čehov). Od nabrežja sem so se za-čuli klici: "Bwiva la Boemia!' (Živela Češka!) zopet močneje in zbpet slabeje; tu je pojenjalo, tam začenjalo. *; . > j Ne da se povedati, ali so prišl ti klici in posdravi Italijanom oc srca ali na. IUlijan je že po svoj južni naravi entuzijaat in se v tre-notlgi navduši celo za neprijaU-lja, ako ga ta ume pripraviti v ekstazo. Čndno pa je vaekakor, da Italijani pozdravljajo Slovane, katerih pleme v avstrijskem Pri-morju Uko zatirajo. Morda pa je to aad keltoelovanske lige! Neverjetno! Mogoče pa tudi, da so se spomnili Benečani svojih sobra-tov v Tirolah, katere Nemci tako kruto zatirajo, ter si> Čehe pozdravljali kot zajedne odpornike proti germanakemu nasilju! Možna pa tudi, da so to činili iz prak tičnih razlogov, ker ao Čehi pusti li v Benetkah mnogo stotakov? Kdo ve? Povedali nam tega niso. Dospeli amo do Ponte del Rial to, zaradi ošine kanala pa nismo mogli skoz in smo se zdpet vrnili Veselja so poskakovala Čehom area, ko ao na aprtdnjl gondoli poli (aevada z italijanskim btetdi-lom) češko narodno t,. - krati Hfbitovs, h f bito ve zahr&riko sslesi, do tsbe pada ji sejdraUi ucmend; ■issji, sšssji, sls aev^ebšsejsji, ; js tjr hrobsfi hluboko sšseji*) Zopet smo se vozili mimo mogočne kupole "Maria del SaluU. Godci ao za nekaj čaaa prestali. Neki gospod na eni izmed sprednjih gondol vstane ter s krepkim baritonom intonira "Hej Slovani/' To sU morali slišati Čehe: Kakor na mah zadoni skoro Iz tisoč grl velebna pesem. Vssk je pel, kar mu je grlo dalo. To je odmevalo v ozkem kanalu med vi soklml zidinami starih patricij ski h domov! Po celem mestu je odmeval glae naše pesmi :.gromko, krepko, milobno, a odločno aa je razlegal po jadranakem morju... de z večjo navdušenostjo aaao odpeli "Kde domov mGj!" Cenjeni, čiUtelj si bo Užko predaUv Ijal, to se je dalo samo slišati in občutiti. Da je naše petje moralo velišaetno odmevati, je umljivo, ako pomialimo, kako dobra reeo-nančna tU ao nam bile stare, večinoma prazne palače ob kanalu, zraven pa tiha, mirna noč. Na nebu pa je veaUla tiha luna. Benečani so bili presenečeni. Tako ve-lečastneaa nastopa si od Slovanov niso nadejali. Gondolier, 701etni Rtnečan, ki je krmaril našo gondolo, ae je izrazil: 'Bil je Umber-to tu, bil je Viktor Emanuel tu, bil ja Garibaldi, adružiUlj Italije tu, ali kaj takega nisem ne vi del, nt slišal. Kaj Uksgs morejo samo "gl i Slavi!" (Slovani!) "Ma sono gentiluomini quest! Boemi I" (Ali so kavalirji ti Čehi I) jt pristavil. Benečani gotovo ne bedo posabili, kdaj so bili Čehi v Benetkah. 8 kupole sv. Msrka je bila t- •rn že o beneških večerih JJU Uko veličastno, n^l I. To je samo enkrat v živf nju." Enaki govori . tj' amo bili zopet na na&eni "a! , i nu " Nekako hitro^ gresah auhe zemlje. Dva benjk mladeniča ata priila ua nam a kitaro in petjem^H čas do odhoda. Veličaatno se zgrinja polnot-l neizmernoit oceanovo. Mirno J drane ladje v pristanu « KVoj3 og jeno - sevajočimi 8Vetilks! zgledajo v mesečnem svitu kaki senčnati strahovi; bajka o leteči Holandcu ae nam vzbuja v dui čarobno trepeče odsev pozeuuj m nebeških svetilk po zibljajoS vodah. Na obzorju se prifeil morje rdečkaato svetlikati, kak aam Ukoč baker. . . Šumenje ob nabreiju^^J nilo. Udarja polnoč. Soraatno »t ji mogočna Maria del Salute! malem otoku; bengalične luJ ugasnile, obseva jo luna. Nobs noga ne stopa po njenih uirauio natih stopnicah, noben glM ne b di odmeva v kanalih. Morje pij ka v dolgih, mirnih dihljajih.. Benetke ie ne spe! Benečan pr bdi pol noči. Tam v oddaljenih lieah odmevajo hripavi glasovi nočnih lahkoživcev. Z daleka pi haja nežno pevanje. BeneftiH vinetto" (mladenič) peva pod nom svoje "amorse" (ljubljenki vmea pa udarja na kitaro. Stai a vedno nova pesem o ljubezni ZavŽili smo krasno, nepozabi beneško noč! VL Vožnja v Pulj. — Zajutrk po kavaraab. — Kulantnoat c. kr. ikega poveljniitva ia prijazni ao riiki fostniki. — V avatrijaken rUkem mureju. — Spomini na T« hofa. — Plea is kiUjake vrtaj«. -bed v 8 hotelih. — Vaeoh^e udov stvo. — Plxeaako pivo. — Av»triji Smodke ia podobno. — Ginljivo od Pujja. — Odkod v Trat. - Kr vrsae vpliva na raxpoloieaje. — čciko 4' Soiako matico." — Tfi a t cet . . . — Povratek v Trat.» Luna ae je skrila za oblake, celini se je bliskalo ~ moralo I deževati. Hštje je bilo vzburks in noč jc posula temna. Zopet f sem dobil nobenega proitora spavanje. Ob dveh po polnoči t si izbral zopet kadllni salon, mor sem popeljal tudi prijatel Jelineka, ki je bil istotako br ležišča. Spala ava malo, ob pet sva bila zopet na nogah. Bilo prakraano jutro in morje se je p polnoma umirilo. Sla sva na k| kjer je pihljala prijela jutran aapica. Na krovu ao Ke spali. V r znih pozicijah, ne posebno e*t tičnih — prilagodivii se tesni prostorom — so se bili trudni po niki prepustili Morfeju. Tupat je pač žc kdo bdel, hoteč ne uliti solnčnega vzhoda na morj mestom s je tudi slonel kak *alju ljen parček, kateremu po^i* noč in arčne težave niso dale up 41 • • • Solnee je vzhajalo v polni Kr aotl — Kdo ie ni čul o »olnta vzhodu na morju! Iz morja m r morje zatone. Ob Hodml nu Neptunovega kraljestva nt do-1 najsU ura. V meato ae nismo več godit ... povrnili, nego s gondolami na- Kaj ta! kaj to! ali gori?! Glej,) ravnost na parnik. Ob polnoči smo nnaomstl domovi henečsnskih patrisijsv adaavajo v bengaličnem | •) Prtkraana češka pesem, ki zjutraj "zagledamo istrsko ob. Parnik plove v smeri k I'ulju. i se vozimo med mslimi akalaatMi otoki, ki-na pogled breapowaa bni -^o same močne avatrtj«« trdnjave. Že amo v bližini ogrofl nih ladjedelnic in mirno »Kidn nih oklopnie. Po osemumi, * morski voinji izstopimo v nred 20. julija ob osmih ajntraj >J stftjskem Port Arthurju. K-' za nami je priplula ra." tudi "A«"* svitu! Tsjinitvtni refleksi faienga- osnača globoko mišljenje čtiktgs ličpt luči objemajo gondole, dok-j naroda: Mirodvor, mirodvor, ss-ler ss ao samešajo med pluska- Ion ti vrt, po tebi ssjejo najdražja vaiovjem. Taka ako in mir- semena; se jejo ali nevsklijo, naj-je poširnem kanalu, kakor vihri jih grobarji pregloboko sade. (Dalje prihodnjič) Odkritosrčen. Profesor vini sUregs, srednjega injoveji veka): "Kstero zgodovin« prsvzsprsv štodirah? Ksndidst: "Zgodov,n» torjevega pivaT__ Kaanevaaa ttedeiaU^ ^ vrgli zdravnika a:M«ta?!. . AktoP"^-1 temu odurnemu človeku.. • je pa zakrivil?" iT: "Vaše pe«"' J čitati. . • Bo * Ksj hotel Oeat: takar, pokličite tas j [)g